The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America » r -"HjggF&yKQpt—-------—--"HRT"--------------* ....." "SJUT" ----------- skupina revežev, po večini be- 1 . račev, ustanovila svojo našel- 1 r binio, ki šteje do 2000 oseb; , njih bivališča so za silo zbite le- - sene kolibe. Župnik tamkaj-1 šnje fare je pred kratkim obi-3 skal to naselbino in pretreslo - ga je, ko je videl da večina pa-i rov živi v divjem zakoinu. Pri-; govarjal jim je tako dolgo, da i je končno pregovoril 52 parov, li da so se dali poročiti. Nad vsemi e so se nato istočasno izvršili poročni obredi. PROTEST AMERIKE „t --so Neupravičena obsodba proti a- P( meriškemu mornarju. te —o— ve Berlin, Nemčija. — Da v ev- ki ropskih državah m taka svobo- zt da govora, kakor je v Ameriki, p< se je imel priliko prepričati 27 ni letni ameriški mornar T. John- st son iz Brooklyna. V neki gostil- lj ni v Stettinu so ga Hitlerjevi n« špijoni slišali, ko je imenoval v< Hitlerja "češkega Žida", in ga N naznanili. Vsled te žalitve nedo- zi takljivega Hitlerja je bil obso- p. jen v ječo na šest mesecev. Ame- p riške oblasti se pripravljajo, da la bodo vložile pri nemški vladi n protest proti tej obsodbi, češ, da je neupravičena. s1 --o---n: BUTLEGERJI SE PREZGO- n DAJ VESELE ž Washington, D. C. — Novi- h ' | ca, da je razpuščen urad za d prohibicijo, je razveselila but g legerje, kajti domnevali so, da " ne bodo imeli nikake vladne d kontrole več nad seboj. Veselili k 1 pa so se prezgodaj, kajti, ka- ji 1 kor se je izrazil tajnik pred- n 'isednika Roosevelta. se bo b.ut- d ' legerjem in raketirjem stopalo p 1 na vrat na enaki način kakor 5 doslej. To delo bo vršil v na-1 prej preiskovalni urad justič-1 nega departmenta. , --o----I - PROTI UVOZU PIJAČ IZ i FRANCIJE i Pariz, Francija. — Predsed- j nik neke ameriške protiprehibi- c cijske organizacije se je v ne- 1 . deljo izrazil, da bodo franco- i e ska vina in druge pijače izklju 1 čene z ameriškega trga, ko pri- < i- de do preklica prohibicije. Po- ] ; manjkanje pijač bo v Ameriki 1 prvi čas občutno in bodo mo- 1 j. rale biti importirane iz inozem- ] i- stva, vendar pri tem ne bo pri- ! o šla v poštev Francija, in sicer ; i- zaradi tega, ker se upira plače-i- vaunju vojnih dolgov. Ameri [a kanci so namreč vsled tega tako v, ogorčeni, da ne bodo dopusti-ni li, da bi se Francija okoriščeva-o- la na njih račun, dokler ne izpolni svojih častnih dolžnosti. j KRIŽEM SVETA j — Brighton, Anglija. — Na Ž | kongresu angleških obrtnih unij, ki se otvori t. septembra, se bo predlagalo, naj se pritisne na kongres, da tudi Anglija podvzame enako borbo proti k depresiji, kakoršno je uvedel predsednik Roosevelt v Ameri- j ki. N _Atene, Grčija. — V Pire- ■»i g jih, atenskem pristaniškem predmestju, je- še enkrat, zadnjič pogledam oni sveže izkopani grob, pred-no zagrne njene telesne ostanke. Ako mj ni bilo mogoče osebni prisostvovati, sem se vsega tega udeležil v duhu in mislih. Poleg tvojega žalostnega očeta, druge matere, poleg bratov in sester, poleg tisočev tvojih prijateljev, ki so te spoštovali, se tudi jaz žalosten "Monim pred tvojim preranim grobom v znak spoštovanja in zadnjega slovesa. Ni mi bilo mogoče, da okrasim tvoj mrtva ški oder, niti mi ni bilo mogoče z lastno roko položiti venca na tvojo gomilo, a v duhu pokleknem poleg tvoje sveže gomile in gomile tvoje matere, kateri si tako hitro sledila, molim k Najvišjem^', spominjajoč se tvojih vrlin, ki so te krasile in katerih ne bom nikoli pozabil. V knjigo tvojega življenja imamo zaznamovati samo prvi del in že nam angelj smrti to knjigo tako nepričakovano naglo zapre. — Ta prvi del te knjige je velika ljubezen tvoja do krepostnega življenja in 31. Kako sodijo v starem i lcraju o Ameriki? — "Prej so vedno imeli Zdr. države za deželo, kjer se cedi samo med in mleko in kjer delavci "pobirajo denar na cesti". Sedaj ne prihaja več toliko dolarskih pisem tja, kakor prej, so si svojo sodbo o Ameriki precej spremenili. 32. Ali v starem kraju radi vidijo, da prihajajo slovenski izseljenci nazaj domov iz Amerike? — "Seveda vidijo, posebno če je prinesel s seboj dovolj dolarjev. Najbolje vesela je seveda VLADA, ki takoj dostavi vsakemu ki se hoče stalno tam naseliti vprašalno polo, da jo izpolni in pove, koliko ima denarja in kje." 33. Ali doma kaj upoštevajo Amerikanca, ki pride domov in hoče uvajati amerilcanslce metode bodisi pri kmetijstvu ali industriji? —: "Mislim, da ne. Saj bi bilo tudi težko aplicirati amerikan-ske metode kmetijstva na "njivice" in polja, ki jih ima kmet zunaj." 34. "Je H resnica, kakor se sliši namreč, da doma imajo A-merikanca samo toliko časa radi, dokler ima kaj pod palcem? — "To je pa res, pa ni samo v Jugoslaviji tako, ampak povsod po Evropi in gotovo tudi po ostalem svetu. Kdo bi se pa menil za berača?" 35. Je li res, da ljudstvo doma silno veseljači in da se čuje-jo pogosto mehovi po oštarijah? — "Tudi to je res, posebno se pa to vidi v industrijskih krajih, kjer je plačilen dan. Razsaja in veseljači pa po največ mladina o<>0<><>00 000<>000<><^ o r •-------—\ I ^^^^O^OOOOOOOOOCKKKH) 000<><^0C><>0<>0<>*<>0<>0-' NEKOLIKO PODATKOV IZ ZGODOVINE ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, KAKOR TUDI NEKOLIKO PRIPOROČIL PRIHODNJI KONVENCIJI, OB NJENEM SREBRNEM JUBILEJU Dne 28. marca 1907, se je zbralo v gostilni John Predoviča 12 mož po imenu John Yaksha, Martin Sever, Mark Matjasich, Matt Stukel, John Predovich, John Ambrozich, Jacob Petrič, Rok Vojentich, John Kiloman, Dometer Gjukec, Jacob Mauser in Mark Božič ter se v veseli družbi dogovorili, cla ustanove takozvani klub, kjer naj bi se člani večkrat sestali, skupno veselili in, v slučaju potrebe, eden drugemu pomagali. Pri omenjenem ustanovitnem sestanku so klubu dali ime: Vitezi sv. Martina, in je bilo obenem sklenjeno, da bo klub zboroval vsaki četrtek, v dvorani John Pre-dovicha, ter da se vsako sejo otvori in zaključi z molitvijo (kar se še sedaj prakticira na sejah omenjenega društva). Prvi uradniki kluba so bili izvoljeni sledeči: Mark Matjasich, predsednik (sedaj član dr. št. 33), Martin Sever, tajnik, John I Yaksha, zapisnikar (umrl), in John Predovich, blagajnik, maja 1907 so se vršile seje Vsaki teden in od tedaj naprej pa po enkrat na mesec. Sobrat John Peketz, Sr., je pristopil v klub 4. sejo, dne 18. aprila 1907 ter takoj pričel nagovarjati člane, da naj bi se iz kluba ustanovila domača podporna organizacija, in je z njegovo idejo kmalu navdušil ostale člane iz kojega sklepa je, dne 5. julija 1908, sledila prva in ustanovilna konvencija Zapadne Slovanske Zveze, v navadnih društvenih prostorih. Štiri tedne pozneje se- je ustanovilo društvo Zapadni Vitezi št. 2, Z.S.Z., v Louisville, Colo., in potem so se ustanavljala društva po zapadnih državah eno za drugim. Največjo napako, ki so jo naredili na omenjeni ustanovni konvenciji, je bila ta, ker so sklenili, da se sprejema pod okrilje Zapadne Slovanske Zveze društva in člane, samo zapadno od reke Mississippi, kar je seveda veliko preprečilo napredek v članstvu, kajti največ našega naroda je bilo tedaj, kot je še danes, vzhodno od omenjene reke Mississippi. Prvi gl. odbor Z.S.Z. izvoljen na ustanovni konvenciji je bil sledeči: John Peketz, Sr., predsednik (v koji odbor je bil pozneje izvoljen še trikrat), Louis Prosek, podpredsednik, John Der-gance, tajnik, John Klun, zapisnikar, John Predovich, blagajnik, Anton Levstik, Michael Simsich in John Staresinich, nadzorniki, Math Avsnik, Mark Matjasich in Joseph Yaksha, porotniki. Z. S. Z. je bila inkorporirana dne 28. oktobra 1908. Imena John Peketz, John Predovich in Michael Simsich1 so zabilježeni na čartarju inkorporacije. Druga redna konvencija se je zopet vršila v Denverju in sicer leta 1910, tretja se je vršila leta 1912 v Pueblo, Colo. Na tej konvenciji je bil izvoljen za gl. tajnika naš sedanji gl. predsednik, Anton Kochevar, ko je delo je pa opravljal samo šest mesecev in potem resigniral, kajti tedaj ni bilo še zadosti članov, da bi se tajnika moglo dostojno plačati in drugega dela, kakoršnega je bil on vajen, pa dobiti ni mogel. ........Četrta konvencija se je vršila leta 1915 v Leadville, Colo., peta leta 1918, v Colorado Springs, Colo., šesta leta 1921, v Pueblo, Colo., sedma leta 1925, v Denver, Colo., osma leta 1929, v Leadville, Colo, in deveta se bo pričela v pondeljek 21. avgusta t. 1. v Pueblo, Colo. Z.S.Z., kakor vse ostale bratske podporne organizacije, je eks-Permentirala od ene konvencije do druge. Kajti skoro vseh konvencij so se vdeležili delfegatje, ki so želeli, da se za nizke asesmente Plačujejo visoke podpore. Na posled smo bili primorani sprejeti Narodno Bratsko Kongresno lestvico z štirimi odstotki obresti, za smrtninsko zavarovalnino. Ta korak je bil edini izhod v projekcijo članstva, kaj po lestvici, ki se je sprva poslovalo bi ne mo-£li eksistirati več kot od dne do dne, ker nismo zidali nobene rezerve v našem smrtninskem skladu. Od kar smo pa sprejeli omenjeno lestvico, je pa naša Zveza začela napredovati v solventnosti snirtninskega sklada, in smelo trdim, da se danes lahko ponašamo rned najboljšimi bratskimi organizacijami, kar se tiče naše smrt-junske zavarovalnine. Naša solventnost z dne 31. decembra 1932, kQt že poročano, je bila 106.43% na kar smo lahko vsi ponosni ob Priliki 25 letnice Zvezinega obstanka. Toda s tem ni naše del:.' se dokončano, kajti z našim bolniškim in odškodninskim skladom arn° sedaj preveč lahkomiselno razpolagali, zato bo neobhodno Potrebno, da naša prihodnja konvencija sezida ravno tako močne Podlago za omenjeni bolniški in odškodninski sklad, kot se je sto-za smrtninski sklad. Z omenjenim bolniškim in odškodnin-' skladom imajo danes vse slovenske podporne organizacije a.]večje intrige. Vzrok teh neprilik za naše podporne organiza-je, kakor že rečeno, ker se skoro vsi delegatje na. konvencijah k°gan!ajp za velike podpore za nizke asesmente. Ni moje mnenje 1 itizirati take delegate kajti zavedam se, da to jim je naročeno in potem oni to vpoštevajo ter delujejo po navodilu njih društva v dobrobit članstva. Toda pri tem pa moramo premisliti, da če v žep denemo $1.00, nikakor ne moremo iz istega vzeti $1.25. V tem smislu že danes apeliram na delegacijo prihodnje konvencije, da bomo pred vsem imeli pred očmi, da za, 100 centov nikakor ne moremo več zahtevati kot $1.00. Ako se bom vsi skupajo tega zavedali, smo lahko uverjem, da bomo prejeli taka pravila, da ne bo potreba razpisovati izrednih naklad ali pa zviševati naših ases-mentov, kajti začeli bomo zidati rezervo tudi v omenjenem skladu ravno tako kot smo v smrtninskem, ker bo v protekcijo celokupnega članstva. V ta namen bo gl. upravni in nadzorni odbor predložil lestvico Jugoslovanske Bratske Federacije, kateri sistem plačevanja podpor so že sprejele tri Jugoslovanske bratske organizacije. Z iskrenimi željami, da bo deveta redna konvencija, ob srebrnem jubileju Zapadne Slovanske Zveze, obrodila veliko dobrega sadu v korist Članstva in za boljši napredek Zveze, ostajam z bratskimi pozdravi Vam udarii, Anthony Jeršin' gl. tajnik. -o- POTOVANJE NA KONVENCIJO Z. S. Z. Gl. uradnikom (cam) in delegatom (in j am) devete redne kon-vecije Zapadne Slovanske Zveze, kakor tudi vsem ostalim, ki se nameravate konvencije vdeležiti in bote potovali po železnici, se pripoi-oča, da kupite povratne vozne listke (round trip tickets), koje bote kupili za v oba kraja skoro za ravno isto ceno kot se morejo kupiti samo za v en kraj. Od železniških družb sem prejel poročilo, da omenjene "round trip tickets" lahko kupite po sledečih cenah: Iz Denverja: $4.82, Colorado Springs: $2.00, Canon City: $2.25, Frederick, Colo.: $6.45, Rockvale, Colo.: $2.25, Walsenburg, Colo.: $2.40, Leadville, Colo.: $10.15, Midvale, Utah: $12.00, Helper, Utah: $12.00, Chicago, 111.: $38.00, Cleveland, Ohio: $55.10, Diamondville, Wyo.: $39.67, Cle Elum, Wash.: $49.25. V kolikor mi je clo sedaj znano, bomo iz Den ver j a odpotovali v nedeljo 20. avgusta ob 7:35 ali pa ob 8. uri dopoldne, in bomo dospeli v Pueblo ravno isto jutro ob 10:35 ali pa 11:30. Delegatom, ki bote potovali skozi Denver, iz drugih krajev, se priporoča, da tako pridejo sem, da bomo lahko skupaj potovali iz Denverja do Pueblo. Upajoč, da prihodnja konvencija bo v korist članstva in Zveze v splošnem. Z bratskim pozdravom, Anthony Jersin, gl. tajnik IMENA IN NASLOVI IZVOLJENIH DELEGATOV IN NAMESTNIKOV ZA 9. REDNO KONVENCIJO Z. S. Z. NAMES AND ADDRESSES OF DELEGATES AND ALTER NATES ELECT, FOR THE 9th REGULAR CONVENTION OF THE W.S.A. Za dr. sv. Martina št. 1, v Denver Colo.: John Marolt, 663 Elgin PI. in John Ambrose, 4635 Penn. St. Namestnika: Steve Mauser, 4439 Washington St. in Joe Perme, 4575 Pearl St. Za dr. Slovan št. 3, v Pueblo, Coio.: Frank Brayda, 739 Do 30. Moffat St. in Joe Blatnik, 2609 E. Evans. Namestnika: Anton Wodishek, 302 Park St, in John Skull, 608 Minneque Ave. Za dr. Planinski Bratje št. 5, v Leadville, Colo.: John Savo-ren, 207 Leiter Ave. Namestnik: John Faidiga, 319 W. 2nd St. Za dr. Kraljica Sv. Rožnega Venca št. 7, v Denver, Colo.: Josephine Maring, 4831 Washington St. Namestnica: Amelia Zalar, 10 Sheedy Row. Za dr. Napredni Slovenci, št. 9, v Canon City, Colo.: John Stenovec, Box 138 Grand & Lombard St. Namestnik: John Arko, P. O. Box 485. Za dr. Sloga Slovencev št. 14, v Spring Glen, Utah: Jerry Benedict, Kenilworth, Utah. Namestnik: Anton Dupin, Spring Glen, Utah. Za dr. Zapadna Zvezda št. 16, v Pueblo, Colo.: John M. Sto-nich, R. R. 3, Box 135 in John E. Klanchar, 1426 Routt St. Namestnika: Anton Babich, 2619 Spruce St. in Rudolph Okorn, 523 E. Mesa Ave. Za dr. Hrabri Slovani št. 17, v Frederick, Colo.: Mark Se-kich, Plateville, Colo. Namestnik: Joe Tursick, Box 27, Frederick, Colo. Za dr. North Eagle št. 21, v Ely, Minn.: Frank Erzar, Box 1021. Namestnik: Louis Perushek, St., Box 48. Za dr. sv. Katerine št. 29, v Cleveland, Ohio: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park. Namestnica: Mary Zupančič, 1282 E. 56th St. Za dr. sv. Cirila in Metoda št. 33, v Chicago, 111.: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Za dr. Trail Blazers št. 41, v Denver, Colo.: Joseph Sha-ball, 4527 Grant St. Namestnik: John Trontel, 4927 Pearl St. Za dr. Zapadni Junaki št. 4, v Midvalle, Utah in dr. sv. Mihaela št. 22, v Tooele, Utah: Dan Radovich, Box 43, Midvalle, Utah. Za dr. Zvon št. 6, v Colorado Springs, Colo, in dr. Marija Pomagaj št. 24, v Salida, Colo.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., Colorado Springs, Colo. Namestnik Anton Gaber, 444 W. 3rd St., Salida, Colo. Za dr. sv. Janeza Nep. št. 11, v Rockvale, Colo., dr. Mi Slovenci št. 40, v Trinidad, Colo. in.dr. Coloradska Roža št. 44, v Walsenburg, Colo.: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. Za dr. Junaki št. 13, v Frontenac, Kansas, dr. Lilija št. 31, v Scranton, Pa., dr. Bratje Slovani št. 34, v So. Brownsville, Pa. in dr. Slovenska Edinost št. 38, v Diamondville, Wyo.: Frank Hren, Box 52, Diamondville, Wyo.. Namestnik: Anton Lesjak, Box 118, Frontenac, Kansas. Za dr. Planinke št, 20, v Leadville, Colo., dr. Royal Gorge Circle št. 46, v Canon City, Colo, in dr. Pathfinder št. 47, v Ezra, 111.: Julia Lenarchie, 322 W. 2nd St. Namestnica: Christine Konte, 112 W. Catlin Ave., Canon City, Colo. Za dr Cleveland št, 23 in dr. Washington št. 32, Cleveland, Ohio: Joseph Ponikvar, 1030 E. 71st St. Namestnik: John Glavic, 472 E. 152nd St. Za dV. Napredni Slovenci št. 25, v W. Frankfort, 111., dr. Svoboda št. 36, v So. Chicago, 111. in dr. Združeni Slovenci št. 43, v Waukegan, 111.: Mike Popovich, 3545 E. 95th St., So. Chicago, 111. Namestnik: John IVIajdich, R. R. 2, Box 22, W. Frankfort, 111. Za dr. Cvetoči Nageljni št. 37, v Cle Elum, Wash., dr. Hrib-ski Bratje št. 45, v Ruth, Nevada in dr. Slovenski Sinovi št. 48, Vancouver, B. C.: Amelia Žagar, 306 Stafford Ave., Cle Elum, Wash. Namestnik: Frank Turk, Box 161, Ruth, Nev. Konvencija bo uradno otvorjena po gl. predsedniku, Anton Kochevar ju, dne 21. avgusta 1933, v dvorani dr. sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Anthony Jeršin. gl. tajnik—Sec'.v. MllBilllMM.BlIiHhlBPIllIl IfpiWWMPaWMI 1 Dopisi lokalnih I 1 društev 8 a * NEKAJ PRIPOROČIL DELEGATOM 9. KONVENCIJE Pueblo, Celo. Naj tukaj navedem neka i priporočil, katerega se tičejo prihodnje konvencije ZSZ meseca augusta tega leta v Pueblo, Colorado. Ne bom pa tukaj razpravljal 0 posameznih točkah pravil, ker moje qugestije so zapopa-dene v priporočilu katerega je | priobčil odbor za spremembo pravil dr. Zapadne Zvezde, štev. 16, ZSZ. Priporočam pa vsakem delegatu in delegatinji. da pazno prečita vse sugestije oziroma priporočila za izboljšanje pravil ZSZ. Razume se, da priporočila nebenega društva, ali posamez- i nega člana, se ne bodo sprejela v celoti, ampak se bo izmed vsega skupaj izbralo le naj boljše, ki bo v korist vsega članstva in Zveze. Vsem nam je menda tudi žc znano, da bomo letos praznovali srebrni jubilej naše organizacije ZSZ dne 20. augusta, to je dan pred otvoritvijo devete 1'edne konvencije ZSZ. — Srebrni jubilej, je petindvajset let preteklosti, petindvajset let je torej minilo, kar je bila ustanovljena tukaj na zapadu podporna organizacija, kateri so dali njeni ustanovitelji ime Zapadna Slovanska Zveza. Njeni ustanovitelji so pred petindvajsetimi leti imeli dober in plemenit namen. Sicer so že tedaj obstojale razne podporne organizacije pod raznim imeni, a nobena teh ogarniza-cij ni imela imena, ki bi izražalo celokupni Slovanski narod. Vprašanje je pred nami, zakaj so druge podporne organizacije zrastle velike po članstvu in premoženju? Podporna organizacija na zapadu z imenom ZSZ pa je ostala majhna ? Pred 35. in 10. leti, so bili drugačni časi. Prišli smo preko luže v "obljubljeno deželo" Ameriko in prinesli smo s seboj svoje stare običaje. V stari domovini je bila vsaka vas, mesto, občina ali fara, sama Za se. Eni smo se nazivali Kfan.ici, drugi Belo Kranjci, tretji Črno Kranjci, zopet Kočevarji, Rib-ničanje, Žužemberčanje, i.t.d. Ko smo torej poprej ustanovijali razne organizacije, smo jim dajali razna svoja pristna imena. Tiste čase smoitudi imeli precej uspeha, katerega bi danes gotovo ne bilo, vsaj ne toliko. Prvi vzrok temu je, da se je ustavilo naseljevanje. — Sicer pa, če bi hotel tukaj vse našteti in povedati, kako so bile na lovu razne organizacije, ds so si pomnožile svoje članstvo, bi porabili preveč prostora. Da je ZSZ ostala tako majhna je morda tudi to, da je bik v začetku ustanovljena same za zapadne države, medtem ko sc druge organizacije že v svojan začetku razširile svoj delo krog po vseh Združenih drža vah in teritorijih. — Morda p£ voditelji ZSZ., kakor tudi osta lo članstvo, ni imelo v mislih ve like svoje podporno organiza cije, (naj nikdo ne bo užaljen radi teh vrstic in naj mi t; oprosti, če se tako izražam.! Nekje prav gotovo more bit krivda in tičati vzrok, da ZS2 ni večja po številu članstva. Zapadna Slovanska Zvez; res ni velika po članstvu, je p; velika po delu, katerega vrš med svojim članstvom; je do bra mati svojemu članstvu, ta ko v bolezni, nesreči ali smrti j— Smelo lahko trdim, da inn rekord v izplačevanju raz nil podpor svojem članstvu. Nekje sem slišal, da se j ■ reklo, ali zapisalo, da bi bi , lo najboljše, da se ZSZ unič: , Zakaj ? Zapadna Slovansk Zveza ni prva organizacija i 1 če se že morejo podporne oi ■ ganizacije uničiti, naj se ji začne imw';evflH nil vrsti kill»n so bile ustanovljene, kar bi postavilo naš slovenski narod \ »k zelo slabo luč pred drugimi. ZSZ je bile ustanovljena dr ,ti živi in vrši svoje započeto delo n tako dolgo, dokler bo to potreb- s' no med slovanskim narodom v d Združenih državah ameriških, k Ako smo kaj zamudili, je naša n dolžnost, da izboljšamo pravi-J t« la in pa da povečamo članstvo n ZSZ. Vsak slovanski rojak in jb rojakinja bi moral (la) biti čl;;, v (ica) ZSZ., ne glede na to, da n je že član ali članica kake dru- p ge podporne organizacije. ic: ZSZ sprejme z veseljem mecl 'si svoje članstvo vsako značajn j'V osebo, katerega koli slovanske-ga pokloneja. Zato opominjam n članstvo ZSZ., kako tudi celo j V kupni glavni odbor, da greim |.v: naprej na delo, za vedno večje si in močnejšo ter popolne j it ZSZ., ki naj šteje v prihodnjih d štirih letih 5000 članstva. — T< k število nikakor ni nedosegljiv.; k samo potruditi se moramo j ti pa vsi izvršiti svojo dolžnost p To število .je celo dosegljivo j samo tukaj v zapadnih drža n vah, par tisoč več bi jih bilo s1 mogoče dobiti pa še po drugih h državah širom Amerike. d Upam, da se bomo sešli do n legatje in glavni odbor ZSZ najb deveti redni konvenciji v dvo ,e rani sv. Jožefa v Pueblo Colo. s1 vsi trezni in eni misli. Vse oseb ] nosti verske in politične pur.!,1 • c: mo doma, pred očmi naj nan a bo samo korist članstva in ZSZ (v Ves čas zborovanja imejmo " si tnislih edino ZSZ in njeno član-stvo, tako da bo deveta redn; j t< konvencija res zgodovinskega k pomena za slovanski narod in n vse njegove potomce. n John M. Stonich, delegat dr. si šev. 16, ZSZ. k -o------P OD DR. SLOVENSKI SINOVI n ŠTEV. 48, ZSZ. h Vancouver, B.C., Canada S zanimanjem sledimo dopi- ^ som poedinih društev, katero k objavljajo v našem glasilu, se- v daj ko se bliža 9. redna k on ^ vencija naše dične ZSZ, kateri v želimo iz daljne Kanade velike j uspeha. Upamo, da se bo glav- ^ Inemu odboru in našim delega- ^ torn in delegatinjam, katerim je ^ 'članstvo poverilo veliko delo j posrečilo vse tako izvršiti, da . bo v korist celokupnemu član stvu in celi ZSZ. Trdno tudi •upamo, da se bodo za vse enako zavzeli. Naše društvo je prvo drvi-šttfo te organizacije, ki je bilo ustanovljeno v Canadi. Po 14 T mesecih od svoje ustanovitve L šteje 12 članov in smo bili spre- t jeti po pravilih, kakor ostalo ] članstvo. Naš zadnji član je pa ] sprejet samo za posmrtnino, g kar je napravilo nekoliko o gor- j čenja in osuplosti, kako da b % ne bili enakopravni z drugim t ostalim članstvom. — Sami s pripoznamo, slučaj je pač tako r nanesel, da so bili trije naši so bratje bolni. Dva sta se p one- ^ srečila na delu, eden je pa ob o- j lel, — katerim je bila izplača- ; na bolniška podpora popolno- j ma v redu in sicer v znesku,] $270.00, ravno toliko, kolikor j smo mi poslali na Zvezo v 13.1] mesecih. Številke namreč tako ] j govore. Zato, vsa čast in hvala f organizaciji ZSZ. — Vendar, te • je dalo povod glavnemu odbo-ril, da so s pričeli radi nas vzne- , mirjati, ker jim je znano, da so . imele nekatere ameriške podpor- i ne organizacije s kanadskimi ] društvi in njih članstvom nepri- * like. — To razumemo, da je , bil glavni odbor v skrbeh, da bi , morda ne bilo isto z nami. Prav ■ je tako, ker glavni uradniki mo , rajo gledati na gospodarstvi. < Zveze, da ne za.jdejo v nepriii ; Ker smo dobili dne 8. julija opomin od glavnega tajnika ZSZ., da bo nam v Canadi uki-nena nadaljena bolniška podpora, rečemo samo to, da je tako postopanje drastično, in jt - ogorčenje članstva lahko nr.-: . umljivo. Ali bi ne bil možen ni i kak drug izhod iz te zagate? i To je prehud udarec, da se sa-• mo nam odtegne vse pravo, j i Mi nočemo biti to, za kar se vi: :| bojite, da bomo glavni uradj pa vznemirjali, niti ne želimo iz- zineitnirjali, niti ne želimo iz-oriščati organizacije ZSZ. Nesrečen slučaj je pač ravno ako nanesel in zato vam po-ovno izrekam zahvalo za po-lano podporo in želimo še na-alje ostati pravni člani ZSZ h ateri spadamo in upamo, da am priznate enako pravo, po-om katerega je edino mogoč apredek. Bodite uverjeni, da 0 koristneje in napredne je i za as. — Tukaj po Canadi se je amnožilo Slovencev, ki bi radi ristopili k podporni organiza-iji a ji ni mogoče tega toriti, radi brezposelnosti rsi pa dobro vemo, da e delavec nima denarja, ga ni la niti trgovec, niti obrtnik. rsak poedini se težko bori za aakdanji obstanek. Zato pro-imo naš glavni uiad, delegate 1 delegatinje, ker vemo da bo- 0 pretresali o naši zadevi na onvenciji, da nam dajo prili-e, da se pokažemo, da nismo iki, za kakoršne si nas oni redstavljajo. Mi smo se obrnili na delegati-jo dr. štev. 37, ki nas bo za-topala na konvenciji. Upamo 1 pričakujemo, da nas bo ona obro zastopala in nam tudi polagala, da pridemo do tega, da orno delali vsi za enega in den za vse, kakor pravi naš tari pregovor. Želimo naši 9. redni konven-iji ZSZ., ki se bo pričela 21 ugusta v Pueblo, Colorado, eliko uspeha. Pričakujemo, da s bodo delegatje in delegatinje ostali v pravem duh,'.t in v miru ar mirno razmotrivali o tež-očah, brez katerih ni sedaj ob ena organizacija in sploh obono delo. Pričakujemo, da e bodo ozirali na sedanje tež-e čase, v katerih smo bili vsi rizadeti. Časi se bodo polago-la izboljševali in predrugačili a začelo bo novo življenje in udi napredek naše dične oran izacije ZSZ nam je zago-ovijem. — Ker ste nas sprejeli :ot sobrate, pričakujemo od as? da tako tudi ostane, da :ot bratje in sestre ostanemo e za naprej. Veselo pozdrave pošiljamo ■lavnemu odboru in vsem dele-:atom in delegatinjam na kon-■enciji, kakor tudi vsem osta-em članstvu ZSZ po Canadi n Združenih državah. Annie Zitko, tajnica -o---- K 25-LETNICI ZSZ Colorado Springs, Colo. Pred petindvajsetimi leti so niši rojaki v Denverju, Colo istanovili "Social Club" v ka-;erem so v slogi in vzajemnosti epo napredovali. Dne 5. julija L908 so imeli sejo, na kateri ;e je marsikaj nasvetov a lo. in Driporočalo, za napredek slovenskega naroda na zapadu' in :ako je bilo ustanovljena Bratsko Zveza, s katero bo pomagalo članom v slučaju bolezni. Ui smrti. Tako bi bratsko delovali v slogi drug z drugim za lapreidek slovenskega naroda. Za glavnega predsednika je bil izvoljen John. Pekec, za tajnika pa sedaj že pokojni John toliko, kolikor j Derganc, blagajnik je bil John Zvezo v !•>. i Predovič. Seje se je udeležilo kakih 65 članov med katerimi si bili Frank Cainer, Mihael Horvat, Martin Sever, Joseph Kapsh, Joseph Paviakovič. Joseph Jakša, John Klun. Maks MatejaziČ, Matt in Frank Stru* kol, ostalih imen se ne spominjam. Inkorpirana je bila Zveza 28. okt. 1908. — Sobratjc John Pekec in John FredoVic so šli v Pueblo, kjer go ustanovili novo društvo. John Klun in Joseph Kapsh sta prišla v Colo. Spring, kjer sta ustanovila zopet novo društvo. Tako so naši začetnim delali za napredek za kar jim moramo biti vsekako h\;dežni m na katere se lahko s pončoom spominjamo. Leta 1913 je bila v Puebli posebna seja, kamor so bila povabljena dr(uga dru-ovn. radi -.e-je ali nekega protesta, kjer se je dolžilo glavne uradnike. — i Po daljšem razmotrivavria se :je prišlo do zaidjOkVka n .j se / Dn-Hf nfi .1 «tr.i n1 i Zapadna /JgK 7 Slovanska ^veZa j DENVER, COLORADO. 5 Naslov in imenik glavnih uradnikov. ? UPRAVNI ODBOR: S Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. i Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. d Tainik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blag'sjTuU: Michael P. Horvat, 4S8S Logan St., Denver, Colo. i Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. ? NADZORNI ODBOR: ? Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. S '2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. < 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. ? POROTNI ODBOR: i Predsednik: Leo Jurjovec., 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. ? 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. i 3. porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. 2 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, C0I6. r 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. 5 URADNO GLASILO: 2 "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- S nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- i nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi ? bolniške nakaznice, naj sc pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 5 2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- c gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ? Kdor želi posts ti član Z\r;ze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- 4 štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ? Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa S pojasnila in potrebne listine. < SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl l ^Btraii '4 * AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 17. avgusta 1933 (Nadaljevanje s 3. str.) zahteva pojasnilo od glavnega predsednika . Sobrat John Germ, ki je bil ta čas gl. nadzornik je šel v Denver na sejo in vse lepo uredil, ker je bil za Zvezo in napredek. — Meseca julija 1915 je bil v Leadville. Colorado konvencija, kjer so nas z velikim veseljem sprejeli in sosestra Pekec je ustanovila novo žensko društvo. Na sejah je bila bratska sloga in vsak je gledal predvsem za napredek ZSZ. Prejeli smo takrat tudi plačilno lestvico. Seje so se vršile hitro naprej in tako se je konvencija zaključila z geslom; V bratski slogi za napredek ZSZ. Leadvilčanom pa prav lepa hvala. — Jan. 1916 smo prišli na glavno sejo v Denver. Bilo je še malo članov in tudi majhna blagajna, zato je bilo zelo težko delo za gl. odbor. Začeli smo po plačilni lestvi, katero smo dobili in delali za nove člane ustmeno in pismeno, da smo jih pridobili, ker glasilo še ni bilo tako razširjeno. Takrat smo. glavni nadzornik John Germ in drugi ter tretji nadzornik, delali 15 ur, da smo izgodovili delo in tako šli še isti dan domov. — Dne 19. aug. 1918 smo imeli konvencijo v mali slovenski naselbini Coloradi Springs. Kakor veseli in ponosni so bili gl. odborniki in delegatje ko smo slišali poročila o napredku' posebno tudi o napredku v blagajni in pa o solventnosti, ki je takrat znašala nad 110%. Na konven-čnih sejah je vladala bratska sloga in tako so se- seje kaj hitro zvršile. Tako se je konvencija zaključila in pričakovati je bilo od tedaj velikega napredka. Gl. odbor in delegatje so bili prav zadovoljni in časti-tali naselbini Colo. Springs za tako ljubeznivo in prijazno postrežbo. Kmalu po konvenciji je huda bolezen pobrala veliko našo članov in januarja meseca leta 1919 je bila sklicana glavna seja v IJenverju, katere se je udeležilo večina gl. odbornikov. Žalostni smo bili, ker smo videli, da nas čakajo hudi časi. Mislim, da je malo članov, slasti mlajših, ki bi vedeli, v kakšnem položaju je bila tisti čas Zvezina blagajna. Če bi tisti krat izplačali dedičem vso zavarovalnino, bi primanjkovalo v blagajni $10.000 in največ, kar bi dobili 70%. Marsikateri je takrat rekel; Zveza je propadla. — Sobrat John Pekec, glavni predsednik je odprl se-io in pojasnil položaj Zveze ter prosil glavni odbor naj vsak dobro premisli in najde pravi nasvet. Sobrat Frank Roječ se je strinjal z br. predsednikom in prosil, naj vsaki član da pojasnilo in nasvet. Po daljšem raz-motrivanju se oglasi sobrat John Germ in pojasni, v kako slabem stanju je Zveza in nato dal nasvet in pojasnilo, kako bomo mogli Zvezo še za naprej obvarovati. Njegov nasvet in priporočilo je bil enoglasno sprejeto in prav dobro se je obneslo1. Dedičem smo pošteno plačali vsak cent in tri četrt leta pozneje je bilo v blagajni že $32.000. — Pra(v lepa hvala sobrajtu John Germu za njegov nasvet Lice pa ji gori, gori ji glava, gori celo mlado telo; mahoma preneha s klicanjem in umolkne. Nova tema ji zagrne oči in zavest. Moški se odstranijo, da napravijo zunaj neke vrste nosil-nico, ki bodo ž njo ponesli Mano domov. Sicer Cilka prigovarja, naj jo puste pri njih, kjer bo vsaj v miru pred očetom, toda mati prosijo, lepo prosijo, da naj ji jo dajo s seboj. Upajo, da bo vsaj ta nesreča vplivala na o-četa in mu omehčala srce, ako Bog da. Mano preoblečejo, jo toplo zavijejo, polože na nosil-nico, varno odenejo in Miha in Tine jo neseta po bregu navzdol k Jermanu. Janez in oče Hribar jim svetita, Cilka opira nesrečno mater, ki je v nevarnosti, da se zdaj zdaj zgrudi od bolečine. Pri Jermanu pomaga Cilka materi pripraviti za Mano v kamri posteljo, spravi bolnico vanjo, posadi mater poleg z nasvetom, naj ji dajo mrzle obkladke na glavo, sama pa poišče pastirja in ga pošlje v trg po zdravnika. Nato pa se vrne nazaj v kamro in menjava Mani obkladke, da olajša delo materi. Tudi oče Hribar počakajo v hiši pri Mihi. Ljudje se razidejo, Janezu ne da žilica miru, da ne bi šel iskat starega Jermana, ki je zginil brez sledu. Janez je vedel, da včasih takole ob nedeljah rad zaide Jerman v Krivčevo žganjarno doli v grapi pod cesto v samoti, kjer toči stara Krivka slabo in dobro žganjico. Res najde tam Jermana, že močno pijanega. Stopi k njemu in ga strese za ramena: "Čuj, Jerman, ali si božji, ali nisi!" "Ka-a-j?" zabuli vanj Jerman s pijanimi očmi. "Ali veš, da ti hči umira?" "Ježeš, kaj praviš, Janez?" se splaši Krivka. "Da, da, Mana umira, ta klada pa sedi tu pijan ! On jo je pognal v smrt!" bruha Janez iz sebe in ostro piči oči v Jermana. Ta prebledi vzlic zaužiti pijači ko zid in vidi se, kakor bi se streznil. Vstane pokoncu, pa kakor bi ga kdo s težko klado udaril po glavi, se sesede nazaj, glava mu omahne v dlani, nasloni se na mizo, stari Jerman, in zajoče. "Vidiš ga, zdaj tuli, "prej je pa hčer od hiše podil in jo hotel pobijati! Nič srca nimaš! Oče tak s hčerjo! Toda, kaj ti bom zdaj pravil, ko si pijan, da jutri trezen ne boš vedel več! Domov se spravi in skrij se, skrij, da te nikdo videl ne bo!" bruha Janez iz sebe, pa dvigne starega Jermana, ki mu brez odpora sledi ter ga pelje po temi proti domu. Vso pot ne spregovorita besede. Ko ga hoče Janez peljati v hišo, se mu Jerman izpuli iz rok, omahne med vrata in pogleda v kamro na Mano, potem pa se zaleti v vežo in odtod naravnost v skedenj. Ko gre čez čas pogledat Miha za njim, sliši pritajeno ihtenje, potem pa nič in zopet močno smrčenje. Starega je premagalo žganje in pekoča vest in zaspal je. Pride zdravnik iz trga, stari gospod, in si o-gleda Mano. Ko zve, kako in kaj, zmaje z glavo in napiše recept. Takoj mora pastir v trg znova po zdravila v lekarno. "Je nevarno?" vpraša Cilka. "Je, zelo! Toda, četudi preboli, kakor upam, ker je močne narave, je v nevarnosti!" in pokaže z roko na čelo. Mati niso slišali tega zadnjega in ne videli, ko je na čelo pokazal, pač pa je slišal in videl Tine. Ni čakal, da bi bil zdravnik odšel, ampak je takoj vstal, omahnil skozi vežo in izginil v noči. Zjutraj so Razingarjeva mati dobili Ti-netovo posteljo nedotaknjeno, ni ga bilo ponoči ■ ne v hlevu, ne na skednju. Samo gmajna je videla in slišala besede in solze, ki jih je zaupal samo luni in vetru. . . Cilko samo pa je Manina usoda zadela tako globoko, da je za tisti čas povsem pozabila svoje lastne nesreče in Matevževe usode. Tako se je trudila okrog Mane, da so jo oče komaj spravili domov. Doma pa, v samotni kamrici, se je tem huje oglasila zopet zatrta in od burnih dogodkov večera prevpita bolečina. Legla je v posteljo, toda zaspati ni mogla. Nekaj časa so ji tekle solze, potem pa so tudi te usahnile in bolečina v srcu je bila tem hujša, ker se ni mogla izliti, ni mogla najti izhoda. Ko ji je postalo prehudo in je mislila, da v resnici ob-nori v strašni negotovosti, se je spomnila Boga in Marije. Na kolena se je vrgla pred Njegovo podobo in pričela moliti, moliti, da ji je duša izgorevala. In res ji je Marija pomagala. Solz ji je dala, novih solz, in mlado jutro je dobilo Cilko na kolenih spečo ob robu postelje. Ko se je zdanilo, se je Cilka prebudila, legla v posteljo, kjer ji je nov, težak spanec pokril oči in so jo šele mati, ko je bilo solnce že visoko, zbudili. Zdaj so šli dnevi, dva, trije, ne da bi mogla Cilka kaj novega zvedeti o Matevžu, ali o tihotapcih sploh. Kakor da so se v zemljo udrli! Hodila je k Bregarjevi Lizi, pošiljala Janeza v Lipovškovo gostilno, pri Lovračevi Loni je bila vsak dan parkrat, celo gospoda župnika v fa-rovž je šla povprašat, toda o tihotapcih ni mogla žvedeti ničesar. Tretji dan je pregovorila Lovračevega Šimna, da je obljubil iti v Golico in sosednje planine pogledat, če se mu posreči kaj iztakniti. Tudi je šel in skušal priti ponoči čez mejo na Koroško. Ali zavrnili so ga obmejni stražniki, ker ni imel potnega dovoljenja in kmalu bi ga bili radi suma tihotapstva priprli, da mu ni po materi podedovana zgovornost in prekanjenost pomagala izviti se. Ko se je vrnil v Dobravo in povedal Cilki, ki je nestrpno čakala njegovega povratka, kaj je bil opravil, je bilo dekle čisto potrto. Janez je videl ves ta Cilkin obup in v svoji ljubezni je sklenil, da poskusi še on. Star je in nadložen, ne bodo ga preveč po strani gledali orožniki in financarji; pozna pa tudi dobro vsa pota po goliškem in morda se mu posreči priti na koroško stran v dravsko dolino, da tam povpraša. Res je prišel čez, spraševal na Matevževem domu, na Mohorjevem, pri Anžetovih se oglasil, ali nikdo ni vedel o Matevžu in Tilnu ničesar. Tako je Janez, ne da bi bil kaj opravil, moral iti nazaj. Ko je prišel domov, se skoro ni upal povedati Cilki, da ji tudi on ničesar novega ne prinaša. Ali dekle je že po njegovem obrazu u-genilo, da nima dobrih novic zanjo. Samo tega ga je prosila, naj ji pove takoj in odkrito, če bi morda zvedel, da je Matevž mrtev. No, to pa je moral Janez odkrito in naravnost reči, da nikdo ne misli na to, ampak vsi trdijo, da je Matevž živ, posebno, ker ni o Tilnu nobene sledi. Da bi se pa bila oba do smrti ponesrečila, pa niti zdaleka ni misliti. Mati so Janezu, ko se je vrnil, povedali, da je bil medtem financar Ivan že dvakrat tukaj in je tudi njega vprašala Cilka, če kaj ve o Ma-tevževi usodi. Ali tudi financar ju ni bilo ničesar znanega, četudi, je dejal, iščejo oboji financarji in orožniki, nemški in naši, obeh dveh, a ne morejo niti sledi dobiti o njih. PRIPOROČA SE slovenskemu občinstvu, kateri pri' dejo na svetovno razstavo, kakor tudi drugim. Imam na razpolago čiste spalne sobe, zraven tudi restavracijo z domačo kuhinjo, kakor tudi gostilno z dobrim svežim pivon1' Najemnina zmerna. Za pojasnila S« obrnite na: ANTON GOLENKO 2226 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Ako pridete iz drugega mesta se poslužite telefona Canal 8045 i" Vas pridemo iskati na postajo. V NAJEM za krajšo ali daljšo dobo se dobi čiste z pohištvom opren1' ljene sobe. Najemnina zmei*' na. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, TISKARNA POZOR! §Na tisoče Slovencem in Hrvatov se mi j« zahvalilo za moja zdravila, katera so ra Dili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizfem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni ;enik vreden za bolnega človeka nad '500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni enik za moja REGISTRIRANA in GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan. Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Telefon: 377-J — 4080.W izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Pozor potniki in posetniki svetovne razstave '/J drugi rojaki v Chicagi in okolic1' Sporočam, da imam na raznola?0 vsak čas čiste hotelske sobe s kopa1' nicami in vsemi udobnostmi P zmerni ceni. Domača kuhinja preskrbuje JJ°ste z okusnimi jedili. RUDOLF ŠROIF HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU. 2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512. Društva — Trgovci — Posamezniki ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. SLOVENCEM IN HRVATOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumebr. —Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, 111. Amerikanski Slovenec 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Roosevelt 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v svojih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK. — Povest z gorenjskih planin —- Amerikanski Slovenec — iz — Wencel's Dairy Products PARNIKI 1 Rojakom, ki so namenjeni v stari • kraj, se littdi izredno lepa vožnja na . sledečih parnikih: 31. avg.—Bremen na Cherbourg 1. sept.—C. di Savoia na Genovo 5. sept.—lie de France na Havre 6. sept.—Aquitania na Cherbourg 9. sept.—Paris na Havre I 9. sept.—Vulcania na Trst 9. sept.—Europa na Cherbourg. 13. sept.—Berengaria na Cherbourg. IS. sept.—Majestic na Cherbourg 20. sept.—Champlain na Havre. 21. sept.—Aquitania na Cherbourg 23. sept.—He de France na Havre 23. sept.—Saturnia na Trst 27. sept.—Washington na Havre 29. sept.—Paris na Havre. 4. okt.—Berengaria na Cherbourg 6. okt—Majestic na Cherbourg 7. okt.—La Fayette na Havre 12. okt.—Europa na Cherbourg 14. okt.—He de France na Havre 20. okt.—Paris na Havre 21. okt.—Vulcania na Trst 25. okt—Washington na Havre 20. okt.—Bremen na Cherbourg 1. nov.—Aquitania na Cherbourg 4. nov.—lie de France na Havre 4. nov,—Saturnia na Trst 11. nov.—Champlain na Havre. Pišite po naš Vozni red z cenami kart. Pošiljanje denarja Mi pošiljamo denar v stari kraj v dinarjih, lirah, dolarjih in drugih valutah in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJSEK General.Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK. N. Y. in delovanje v gl. iiradu ZSZ. Težko si delal in veliko ur, da si delo dovršil in prav za majhno plačo. Gledal si pač le za napredek Zveze. — Sobrat John Pekec ustanovitelj in večkratni gl. predsednik je tudi težko delal za ZSZ. Vedno si je dobil časa in nikdar nj bil preutrujen kadar se je šlo za napredek ZSZ, za kar mu najlepša hvala. Dne 13. avg. 1921 je bila konvencija v Pueblo, Colorado. Z velikim veseljem smo sprejeli poročilo o napredku v članstvu in blagajni ZSZ, kjer je bilo $32.000. Seje so se vršile lepo in hitro, ker je vladala povsod bratska sloga. Na seji se je sprejelo mladinski oddelek, ker poprej nismo smeli imeti posla z zavarovanjem mladine, ker je bilo to proti coloradski postavi. Konvencija se je zaključila v lepi slogi. — Zelo žalosten je bil prizor na Pueblo par mesecev pred konvencijo, ko je bila ona velika povodenj, pri kateri je bilo več naših sobratov težko prizadetih. Povodenj jim je odnesla vse, kljub temu smo bili med sob rati in rojaki sprejeti kot bratje in so se zelo potrudili, da so nam lepo postregli in nam priredili prav lep banket s petjem in godbo. Saj so Puebel-čani znani kot izvrstni pevci in j muzikanti. Jan. 1922 so začeli z otroškim I oddelkom. Je bilo zlasti v začetku precej težko ker druge jedno-te in zveze poslovale z mladinskim oddelkom že več let in veliko otrok je bilo že tam zavarovanih. Počasi smo pa le dobili lepo število otrok v mladinski oddelek in sedaj prav lepo napreduje tako glede članstva, ka kor tudi finančno, ker zadnje dve leti so plačali samo desetkrat v letu po 15c. Avg. 1925 je bila konvencija v našem glavnem mestu, v Denver ju. Gl. obor in delegatje so ' se z veseljem odzvali in seje so se j ako lepo vršile naprej. Z veseljem je bilo sprejeto poročilo o napredku članstva in blagajne. Konvencija se je zaključila z veliko željo po še večjem napredku. Denverčani so se veliko trudili in prijazno sprejeli gl. uradnike in delegate, razkazali mesto in nas lepo pogostili, za kar jim prav lepa hvala. Prihodnje leto meseca januarja smo se zopet zbrali v Denver ju gl. uradniki. Takrat je bilo precej razburjenja, ker se je našel v blagajni primanjkljaj okoli $4000. Ta denar pa seveda za Zvezo ni bil izgubljen, ker je bil blagajnik pod poroštvom in je imel svoje premoženje. Po mojem, nista ne tedanji blagajnik in ne tajnik izpolnjevala svojih dolžnosti in zato je bil na tajnikovo mesto izvoljen novi tajnik sobrat Anthony Jeršin, ki je imel veliko dela, predno je spet spravil vse zopet v pravi red. Tako deluje sobrat Jeršin že 7 let, ki pravilno in vestno izvršuje svoje dolžnosti za napredek in dobrobit članstva in Zveze. Avg. 1929 je bila konvencija v Leadville, Colorado. Seje so bile jako zanimive in je šlo vse prav hitro naprej. Poročalo se je o velikem napredku, tako v članstvu, kakor tudi glede zve-zine blagajne, kar je bilo vse z • veseljem sprejeto. Konvencija se je zaključila z željo po nadalj-nem napredku. Sobratje in rojaki visoko v hribih so bili prav prijazni, ki so nas ljubeznivo sprejeli in nas prav gostoljubno postregli. Prav lepa hvala vsem Leadvillčanom. Zadnje dve leti je imel gl. odbor jako težko nalogo. Ti slabi časi so dali veliko dela, da se je moglo članstvo skupaj držati. V teh časih seveda ni bilo mogoče 1 v članstvu napredovati, blagajna je pa močna in smo 106% solventni. Od zadnje konvencije nismo imeli posebnih doklad, le pri $2.00 bolniške podpore je bila doklada. List Amerikanski Slovenec, naše glasilo, je veliko pripomogel zadnjih 10—12 let, kar je zvezino glasilo, za napredek Z. S. Z. List je razširjen po celi A-meriki in ga bere veliko rojakov, ki vidijo v glasilu kako Zveza deluje in pod kakšnimi pogoji deluje ter kaj plača članom. List ima vedno dovolj prostora za d-radne objave in ^društvene dopise. Zato bi priporočal Ameri-1 kanskega Slovenca, da ostane še nadalje uradno glasilo naše Za-1 padne Slovanske Zveze, ker je list razširjen in je oglašanje velikega pomena za Zvezin napredek. | Za spomin naše petindvajset-j letnice obstanka naše podporne organizacije, bi priporočal da bi naj člani, društva in Zveze ustanovili posebni sklad ali prostovoljni sklad ZSZ za zavetišče (sanatorij), ker mislim, da bi bilo v prid članstvu in za napredek Zveze. Časi bodo boljši in delo se bo odprlo. Naj bi torej društva naredila veselice ali pik- nike in dobiček naj bi se potem poslal v posebni sklad in tako u-pam, da bi v kratkem času imeli precej denarja skupaj. — Bratski pozdrav. Michael Kapsh -o- IZ URADA DR. "ZAPADNA ZVEZDA" ŠT. 16 Pueblo, Colo. Ker je bilo že veliko poroča-nega radi spremembe pravil, in pa tudi radi konvencije, vam jaz ne bom več omenjal o tem. Omenim vam pa, da smo preme-nili nekaj našega programa radi proslave petindvajsetletnice ZSZ. In na tej proslavi 20. avg. bomo imeli nekaj izvrstnega: Budo govori, godba, petje, igra in več drugih zanimivosti in pa tudi banket bo ta večer, v proslavo 25 letnice in sicer ob 6:30 zvečer v sv. Jožefa dvorani na Grovu. Zato prosim vse delegate (in je) in druge člane, ki mislijo priti na to proslavo, da pridejo ob pravem času, da vam ne bo potem žal, če bi bili prepozni. V torek večer, to je 22. avg., bomo imeli pa dve igri, na kar ste pa prav uljudno vabljeni čl. pue-belskih društev in sicer eno v angleškem jeziku, "Who's Who In the Home", drugo pa v slovenskem jeziku "Če sta dva"; obe igri sti izvrstni. Potem bo zopet nekaj zanimivega za delegate (in je) v sredo večer, tako da bomo imeli skoraj vsak večer kako zabavo. H koncu pa kličem vsem gl. odbornikom in delegatom (in j am) veliko uspeha na 9. redni konvenciji ZSZ. in dobrodošli v našo naselbino. S bratskim pozdravom, Anton Rupar, II gl. porotnik HLADNO PIVO GASI ŽEJO! Naznanjam, da imam na čepu vsak čas izborno "BLUE RIBBON" pivo po , 5c vrček I Prodajam ga tudi na pelice V moji gostilni imam posebne prostore za dame. Za posetnike svetovne razstave in druge potnike imam na razpolago čiste spalne sobe. Rojakom Slovenpem se toploi priporočam za naklonjenost. Ant. Tomažin SLOVENSKA TOČILNICA PIVA — VSE VRSTE SODE ICE CREAM in SLAŠČICE. 1903 West Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 8840.