Poštnina ^ sŽ"1 pavšalirana. Stev. 17.	Po&ameiena številka stane vïaarjev.	Leto 2.
Uredništvo in upravnišivo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek.
Naročnina znaSa: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K

Cer.e inseratom: enostopna peiitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Italijanska nadloga v j
Celovcu.
. - • '. • i Celovec živi v takih razmerah, j da mora priti do poloma. Primanjkuje vsega, da pričakuje prebivalstvo z izjemo nekaj uradniških kričačev s hrepenenjem prihod naše armade, ki bi prinesla s seboj kruha in ustvarila zopet red. Da se obrača vsa jeza obu- j panega ljudstva proti Angererju, Le-mišu in drugim takim trebušnikom, je pač razumljivo in pravično
Tu pa so zopet posegli vmes tali- j jani, ki so se baje borili za osvobo- j ditev narodov, in vzdržujejo na krmilu par celovških mogotcev, ki prav dobro žive na račun stradajočih.
Italijani so se vrnili v Celovec na goljufiv način že ob času, ko so se tam nahajale še jugoslovanske čete. Antantna komisija si je namreč pridržala pravico, da bo ona zastražila vojaške magacine v Celovcu. Tako so dobili Italijani polagoma oblast v Celovcu. Tiste čete namreč, ki so bile določene za straženje magacinov, so se od dne do dne množile v taki meri, ; da imajo danes Italijani v oblasti cel | severni pas. !n oni že vedo, čemu je to dobro.
Tisti trenutek namreč, ko bi se i umaknili Italijani iz severnega pasa, j
bi morali izginiti z njimi vred tudi dosedanji nemški gospodje, ki ustrahujejo ljudstvo. Italijani pa, kakor tudi dotična gospoda vedo prav dobro, da bi isti trenutek vzel Celovec slovo od Nemške Avstrije, kajti ljudstvo hoče kruha in zopet kruha in se ne da nasititi od strahovanja in lepih besed. To pa nikakor rii prav karabinerjem in hofratom, in tako udejstuje Italija svojo ljubezen za svobodo in osvoboditev narodov.
Žalosten položaj v Avstriji.
Na zborovanju v Purkersdorfu je govoril avstrijski državni kancler dr. Renner o položaju v vstriji.
Vsak dan mu je težje pri srcu, ker vidi, da postriajo avstrijske razmere od dne ao dne žalostnejše in ker je nevarnost, da pride pomoč prepozno. Tudi če bi nastopila druga vlada, bi ne mogla izpoljšati teh strašnih razmer Oddaja premoženja sama ne more zadostovati, zato se bodo morali zelo, zelo zvišati tudi vsi davki.
Ubogi avstrijski kmet! Vzeli so ti živino, izpraznili kašče in sedaj ti bodo vzeli še papir, ki so ti ga prej name-tali! Če primerjamo pravljice naših, od celovških bogatašev podkupljenih
nemčurčkov, šele vidimo, kako debelo se lažejo in kako nas hočejo ogoljufati. Mi že verjamemo, da bi Avstrijci tudi nas radi slekli, zato nas pa tako „ljubijo". Do tega pa ne bo prišlo, ker ostanemo v Jugoslaviji, kier se nam rekvira žito in živina in kjer nam ne bo mogoče, da napolnimo sčasoma hleve z živino, katero so nam pobrali med vojno, tako da bomo pozneje, ko bodo prišli namesto papirja zopet cekini, tudi imeli kaj pro-I dajati.
Zato pa z Bogom, Avstrija, Av-i strijci in celovški načelni!
I Železnica Volšperk— Mostič.
Živel je nekdaj bogat gospodar. Ker se je pa vedno prepiral in tožil s svojimi sosedi, je prišel na kant. Skoraj ves njegov grunt so kupili sosedi. To je šlo možu tako do srca, da je znorel. Po noči je hodil po gruntu, ki je bil nekdaj njegov, meril po njem nove ceste in študiral, kje bo zidal nove hiše. To je delal tako dolgo, da I se je zdelo sosedom vse že prene-i umno in so ga spravili v „narnhavs".
Tak norec je Avstrija. Prepirala i se je ves čas s svojimi sosedi za meje, I začela je vojsko in izgubila razen ma-
PODLISTEK.
Dopisnikom.
Bilo je v nedeljo dopoldne. Čisto sam sem sedel v uredništvu. Nihče me ni motil. Trikrat sem bil že pomočil pero v črnilo, a pisati nisem mogel: moje misli so bile čisto nekje drugje; potrpežljivo sem čakal, da se vrnejo. Zagledali pa so me solnčni žarki in se niso mogli dovolj načuditi, da čepim v tesni sobi, ko je vendar zunaj tak lep pomladanski dan. In da bi me izvabili pod milo nebo, so u-drli v sobo ter skakljali in plesali po mizi kakor škrateljčki, samo da ne bi mogel pisati. Lahko bi jih bil pregnal, pa jih nisem hotel. Delati bi itak ne bil mogel, saj mojih misli še vedno ni bilo domov, še vedno so se mudile tam doli nekje. —
Kar nekdo prav močno potrka na vrata.
„Če ta ni jezen, si dam glavo
odrezati," sem dejal sam pri sebi ter zaklical: „Prosim I"
V sobo stopi mlad mož, star kakih trideset let. Nisem se motil: bil je grozno razburjen. Ko mi je povedal svoje ime, sem mu prijazno ponudil stol, kar pa ni moža prav nič potolažilo. Zdelo se mi je, da se ne more odločiti, če bi sédel ali ne. Končno je vendar sédel in začel praviti: „Tri dopise sem Vam že poslal, štirinajst dni bo že tega, pa jih še vedno niste priobčili I Druge dopise priobčujete, mojih pa ne. Veste, to je pa že preveč!"
Kakor sem že omenil, je bil mož razburjen; razburjenim ljudem pa ne moreš ničesar dopovedati. Hotel sem ga torej najprej pomiriti. Zato sem mu prav mirno rekel: „Oprostite, gospod Prilaznik! Imam zelo nujno delo: hitro moram nekaj napisati. Medtem ko bom jaz pisal, mi Vi lahko mirno pripovedujete o krivicah, ki se Vam godijo !"
Ni mi bilo treba dvakrat reči: mož je zopet začel regljati in zabav-
ljati, kakor bi Jeriho podiral. Jaz pa sem začel na papir, kamor sem hotel pisati uvodni članek, zapisovati neko pesem, ki sem jo bil zložil že o Božiču in ki je doslej še nisem prepisal.
Mož je odkraja* rentačil, a glas mu je prihajal vedno mirnejši. Končno je umolknil, ko sem ravno pisal verze:
Že bliža se trenutek grozno resni, Ko večna noč v plašč me svoj zavije, V beli ko ležal bom krsti tesni In zbor mrtvaške pel bo melodije.
Z veseljem bom stvarniku vrnil življenje, Smehljaje prestopil bom večnosti prag. Noč čula srca bo zamolklo ihtenje Iz groba, na kojem vzrastel bo mak . . .
Odložil sem peresnik, prižgal si cigareto ter rekel: „Gospod Prilaznik, bil sem nekoliko zamišljen in ne vem, zakaj se jezite! Ali bi mi ne hoteli še enkrat povedati, kaj je pravzaprav?"
, „O, gospod urednik, saj se prav nič ne jezim. Samo vprašat sem prišel, zakaj še niste priobčili mojih treh dopisov."
(Dulje prihodnji;,)
lega kosa vse svoje dežele. Sedaj i nori in hoče delati nove železnice po i deželah, ki jih nima in jih ne bo imela nikdar več.
Celovški lisli namreč lažejo, da merijo nemški „luftinženerji'" novo železnico iz Volšperka preko Grebinja ^ na Mostič. „Obernorci" so še prista-" vili, da imajo za to dovoljenje od Jugoslavije.
Celovški „narnkselšafti" v odgovor povemo, da bo to železnico že Jugoslavija, zgradila če bo res treba. Spufana Avstrija še toliko denarja nima, da bi mogli voziti vlaki po glavnih progah, kaj še, da bi zidala nove železnice.
Če pa gg. „luftinženerji" hočejo na vsak način delati načrte za železnice, naj napravijo iz Volšperka do Svinca tunel pod Svinško planino. Vsaj kure in krave se jim ne bodo smejale, kakor se jim sedaj.
Celovec in okolica.
Navada je železna srajca. Celovški okoličan je bil navajen na Celovec ravno tako, kakor na žganje in kofe, ki ga je dobival v Celovcu. Kaj pa je Celovec? Je mogoče to kakšno svetovno mesto, kakor London ali Pariz? Ali je to kraj, kjer se cedi mleko in med in frčijo pečeni golobi brumnemu okoličanu naravnost v usta? Moj Bog, navadno mesto je Celovec, kakor jih je na tisoče in tisoče na tem svetu, in še to, kar ga je, je zrastlo po žuljih slovenskega kmeta. Če bi ne stala na Kovem trgu požrešni lint-ver in debela Marija Terezija, s čim bi se pa Celovec še mogel potem obrajtati? Da je naš ubogi okoličan tako zaljubljen v to lintversko mesto kakor mlad fant v svojo dečvo, je kriva le velika neumnost. Pomislite vendar, ljubi bralci, ko je naš kmetič požel prvo žito in ga je solnce za silo posušilo, ^a je hitel zmlatit, napregel je svojo Luco in romala sta v Celovec z birnom rži na trg pred bogoslovjem, m ko je bilo Žito prodano, je šel naš kmetič k trgovcu Rasečniku, Lešniku, Ogrizu ali drugim nemškim Slovencem in tam si je nakupil neizogibni kofe, knajp, cikorijo in še bolj potrebni špirit za žganje (šnaps). In romal je nazaj domu s svojo Luco, ko je zapravil pol dneva, — če slučajno ni obsedel „Pri kroni", pri „Poschu", pri „Kuttniku" ali „Pri Pavletu" z goldinarjem v žepu, ki ga je zapravil prihodnjo nedeljo po žegnu v gostilni, 'i'o je šlo teden za tednom, mesec za mesecem. Prišla je vigred in marsikateri kmetič ni imel več žita za kruh in hodil ga je kupovat k celovškemu peku, pekovski hlebec, ki bi ga pošten hlapec lahko pojedel za eno mavžno. Dozorelo je zopet žito in stare litanije so so zopet pričele. Naš ubogi kmet je garal, delal kakor živina, vstajal ob dveh zjutraj, hodil zvečer ob desetih spat, nosil v Celovec vse, kar mu je rodila zemija, kar je povrgla živina, kar je znesla in zvalila pohlevna kura. Sam pa je jedel najslabše. Celovški purgar se je mastil s poceni kupljenimi dobrotami in se smejal neumnemu kmetu Ko je kmetič garal in se ubijal in potil na njivi ali na travniku, se je Celovčan sprehajal ob
! Vrbskem jezeru in zmerjal našega i kmeta s trotelnom. Celovec se je mastil, naš kmet pa je bil vsako leto bolj zadolžen.
Korošci 1 To so dobrote, ki ste jih imeli od Celovca pred vojsko in med vojsko. Celovec vam je pil kri, Celovec je žrl na vašem telesu, sebi v dobro, vam v škodo. Celovčanom so se redili trebuhi, vam in vašim ženam so se krivili hrbti in pekli so vas žulji na zdelanih rokah.
Kaj je Celovec naredil iz vas? Kup mračnih, nezadovoljnih, bojazljivih ljudi, „dukmavzerjev", ki niso več vedeii, ali so tiče ali miši, ljudi, ki so za frakelj žganja ali zavpakeljc tobaka prodali ob volitvah glasovnico vsakemu nemškemu škricu.
'n sedaj, ko je Celovec odrezan od vas, se še najdejo s slepoto udarjeni ljudje, ki še vedno tožijo po lint-verju in Celovcu. Pravijo, da je v Celovču še vsega dosti. Za božjo voljo, zakaj pa šmuglajo potem v Celoveč živino, špeh, maslo, jajca i. t. d., če je tam takih stvari dovolj? Zakaj pa Ce-lovčani ne šmuglajo tega k nam? Iz tega se samo vidi, da je Celovec živel od nas in da brez nas ne more živeti, mi pa popolnoma lahko. Zato se bo moral Celovec ukloniti in glasovati za Jugoslavijo, ker samo še kak zabit osel misli, da bo Cona A še kdaj nemška.
Gospodarstvo.
Zaznamovanje novčanic s ponarejenimi kolki.
Finančno ministrstvo je izdalo na-redbo vsem zavodom, ki vrše izmeno novčanic, da se vsaka novčanica s ponarejenim kolkom zaznamuje z rdečo barvo, da tako obeležena ne bi mogla ostati v prometu ali pa se dati drugi bla-gajnici v zameno.
Bankovci, kolkovani z več markicami nižje vrste.
Finančno ministrstvo je z razpisom J. br. 3890 z dne 18. februarja 1920 pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki so kolkovani z več markicami nižje vrste, katerih skupna svota pa odgovarja vrednosti bankovca, n. pr. ako je petdesetak markiran z dvema markicama za dvajse-take in z eno markico za desetake, za pravilno kolkovane.
Cena sladkorju.
V bodoče se bo uvažal k nam sladkor v prosti trgovini največ iz Amerike. Kmalu dobimo preko Trsta 40 vagonov takega sladkorja, ki pa bo veljal 35 do 40 kron kilogram.
Nov kovani drobiž.
Iz Beograda poročajo, da dobimo nov drobiž, ki se bo koval iz zmesi cinka in aluminija.
Izvoz iz Koroške prepovedan.
Vlada je prepovedala izvoz goveje živine, svinj in vseh drugih življenskih potrebščin, zlasti pa krompirja iz Koroške.
Agrarna reforma. Minister za agrarno reformo je odredil (ukazal), da
morajo biti, dokler se ne izvede agrarna refurma, vsa veleposestva pod državnim nadzorstvom; kjer pa je treba, mora veleposestva prevzeti država v svojo upravo.
Zamenjavanje kronskih bankovcev Avstro - ogrske banke za kron-skodinarske bankovce. Ker je ponekod razširjeno napačno mnenje, da sprejema tisočake v zameno edino le finančna deželna blagajna v Ljubljani, opozarjamo občinstvo, da izvun Ljubljane sprejemajo tisočake v zameno vsi davčni uradi v Sloveli i j i, ki imajo pripravljene za to potrebne kronskodinarske bankovce. Stranke izvun Ljubijane naj torej zamenjajo svoje tisočake z drugimi bankovci vred pri svojih domačih davčnih uradih.
Izmenjava bankovcev. Izmenjavo bankovcev se je že začela in bo trajala samo do 15. marca t. 1. Po 15. marcu t. !. bo vsak kolkovan bankovec košček papirja brez vsake vrednosti. Zato naj vsakdo svoje bankovce pravočasno zamenja. Na prošnje tistih, ki tega ne bodo storili, se ne bo oziralo. Dolžnost občinskih zastopnikov je, da gredo na dom k takim ljudem, ki zaradi bolezni ali drugih nepričakovanih okolnosti ne morejo sami iti k zamenjavi, ter sprejmejo proti potrdilu denar in ga sami zamenjajo. Sploh morajo občinski zastopniki storiti vse, kar je v njihovi moči, da se bo zamenjava izvršila brez nepotrebnih težkoč.
Trgovinski odnošaji z Rusijo. Londonska konferenca se je v zadnjem času posvetovala, kaj naj bi bilo storiti, da bi se zopet začela trgovina z Rusijo. Gospodje so prišli do spoznanja, da je ne le za Rusijo, ampak za vso Evropo neobhodno potrebno, da se zopet obnovi trgovina med Rusijo in drugimi evropskimi državami.
Podjuna.
_ t
Velikovec. Naš general Maister, ki je bil nekaj časa bolan, je zopet popolnoma zdrav.
Velikovec. V pondeljek, dne 23. febr. so bili obdarovani velikovški otroci od „Zveze ženskih društev na Koroškem". Dobili so obleko, perilo in obuvalo. Najbolj revni otroci so dobili cele obleke, vse potrebno perilo in še lepe nove črevlje v približni vrednosti nad 600 K. Obdarovanih je bilo vsega skupaj nad 100 otrok. Niso zastonj zaklicale matere po sklepu govora g. Ma-gerla: „Živela Jugoslavija"!
Ali bodo naši nasprotniki tudi sedaj trosili nesramne letake, češ, da so to tudi oni darovali?
Matere, pristopajte pridno k temu koristnemu ženskemu društvu in podpirajte ga po svojih močeh! Članica je lahko vsaka, od najrevnejše do najbogatejše. V.se ste dobrodošle!
Pliberk. (Konsum.) Da se vsaj malo odpomore vedno naraščajoči draginji, otvori „Prvo ljubljansko delav. konsumno društvo" v kratkem v Pliber-ku v prostorih pri Ovčjaku svojo prodajalno. Delavci in kmetje, pristopajte! Zglasiti se je treba pri g. Vajncerlju v Pliberku.
Pliberk. V dopisu iz Žvabeka in dnevni novici iz Suhe v 13. št. „Korošca" od dne 17. preteklega meseca se imenujeta Vogl, gostilničar v Pliberku, in njegov sin. Da ne bo neljubih pomot, izjavljamo, da se niti omenjeni dopis niti dnevna novica ne nanašata na gospo Terezijo Vogl, gostilničarko v Pliberku, in njenega sina.
Žvabek. Dne 24. preteklega meseca je pri Sindlovih izbruhnil ogenj. K sreči je neki deček to takoj zapazil. Prihiteli so vaščani in pogasili ogenj. Poškodovana je streha, zgorelo pa je tudi nekaj perila in prediva.
Žvabek. \i ujetništva se je vrnil Ivan Kolter, p. d. Moverč. Srčno pozdravljen na domačih, jugoslovanskih tleh!
Grebinj. Tudi v Grebinju je bil letošnji pust zelo živahen. Kraj. odbor N. S. je priredil dne 8. febr. veselico, ki je uspela nad vse lepo. Šaloigri „Mutasti muzikant" in ,.Krčmar Pri zvitem rogu" sta izpadli dobro. Čast igralcem, ki so tako dobro rešili svojo nalogo. Pri prvi so nastopili: gdč. Ivanka in Marica Ruči-gaj, gg. Mikiavič, Prijatelj in Sardoč; pri drugi pa gg.Kefar, Orel, Ogris, Golob, Mikiavič in Sardoč. Posebno druga igra je občinstvu ugajala.
Dne 15. febr. pa je priredila podružnica „Zveze ženskih društev" jako dobro uspelo igro „Tri sestre" Igralcem moramo izreči pohvalo. Nastopali so v svojih ulogah tako mojstrsko, kakor da bi bili odra vajeni že iz mladega. Gospe Gerbec, Marguč, gdč. Hutfer Tilka, Nograšek Tončka in gg. Gros, Nograšek in Orel so res vredni hvale Nastopali bi lahko na večjih odrih. Le kbrajžno naprej! Častitati moramo naši podružnici, da ima take dobre moči na razpolago. Kot govornik je nastopil g. dr. Šašel iz Velikovca, ki nam je razjasnil pomen in namen ženske podružnice. Pri obeh prireditvah sta nastopila domači mešani in moški pevski zbor pod vodstvom g. Modriča.
Obe veselici sta izpadli prav dobro. Čisti dobiček je namenjen za siromašne učenke v Velikovcu in za našo knjižnico, ki že pridno izposojuje knjige.
Pozabiti ne smemo še pustnega torka. Ob pol osmih zvečer je priredil kraj odbor zabaven večer. Ljudi je bilo polno, največ Grebinjčanov in kmetov iz okolice. V solospevu s spremljevanjem klavirja je nastopil g. Orel, in sicer je pel: „Temu treba se privadit'" Druga točka „Kralj Herod" (gg. Kefar, Orel, Mikiavič, Cvahte, Golob, Prijatelj, Ogris in Sardoč) je zelo ugajala. Zmešani kvartet (gg. Ogris, Cvahte, Orel in Sardoč) je tudi zelo dobro uspel. Zadnjo točka je bila „Turška molitev" z dervišem na čelu. Zahvaljujemo se naši ženski podružnici in kraj. odboru, da sta na ta način pokazala, kako se človek po domače, neprisiljeno zabava. Opazili smo, da so sè udeležili teli prireditev tudi Nemci. Vidi se, da prihajajo polagoma do spoznanja, da so tudi oni našli v Jugoslaviji svojo mater.
Globasnica. Tudi pri nas je bilo v letošnjem predpustu več veselili porok. Med drugimi je obhajal svojo „ohcet" tudi zavedni mladenič Jože Pikalo. Za družico v življenju si je izvolil Barbaro Sadjak. Bila je več let zvesta članica naše Mar. družbe. Mlademu paru želimo obilo blagoslova 1
Velikovec. Povsod v okolici so se prirejale v tekočem zimskem času veselice in različne zabave, le v Velikovcu ni bilo dolgo časa ničesar. Koncem januarja se nam je vendarle posrečilo popraviti krasno in prostorno telovadnico meščanske šole. Od tega časa naprej irqamo skoraj vsako nedeljo kakšno prireditev. O pustnem času so bili' krasni plesi. Dvorana je bila zmiraj nabito polna, a ne samo Slovencev, prišli so tudi pametni Nemci. Vsi skupaj smo se izvrstno zabavali. Nemci sami so rekli, da tako veselo kakor na plesu tuk. podčastnikov še ni bilo nikdar v Velikovcu. Pokažimo našim nasprotnikom, kaj se vse upamo Slovenci!
Velikovec. Zahvala. Nad 100 otrok ve-likovške ljudske šole je bilo obdarovanih v pondeljek, dne 23. februarja z obleko, s perilom in z obuvalom. V imenu starišev in šolske mladine se zato najtopleje zahvaljuje podpisano
vodstvo Zvezi ženskih društev na Koroškem za obili trud in požrtvovalnost. Vodstvo ljudske šole v Velikovcu.
Djekše. Dne 22. febr. smo ustanovili na Djekšah podružnico „Zveze ženških društev". Nagovoril nas je g. Pavlica iz Vober. Izvolili smo za predsednico zavedno domačinko Marijo Lobnik, pd. Brežnico, za podpredsednico Lizo Rafer, za tajnico Josipino Weber, za blagajničarko Fani Brejc. Upamo, da bo naše novo društvo prav uspešno delovalo.
Dobrla vas. I. Koroško lovsko društvo s sedežem v Dobrli vasi vabi k občnemu zboru, ki se vrši dne 6. marca 1920 ob 20. uri pri Čičmanu v Dobrli vasi. Spored: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2. pristop članov, 3. a) odobritev pravil, b) določitev lovskega reda. c) volitev odbora, 4. slučajnosti.
Rož.
Loče ob Baškem jezeru. Za v nedeljo, dne 22. febr. je povabila gdč. učiteljica Rozi Pichlerjeva ženstvo iz Loč in okolice v prostore šolskegav poslopja, da bi se tudi pri nas ustanovilo „Žensko društvo". Lepo število deklet in žen se je odzvalo vabilu od biizu in daleč. Z veseljem so prihitele v našo sredo tudi „Ledince".
Zborovanje je otvorila gdč. Pichlerjeva. Pozdravila je navzoče ter jim v kratkem uvodu pojasnila potrebo ženske organizacije. Govorila sta dalje g. dr. Grašič in gdč. Čemerjeva. Napeto pozornost in živahno razpoloženje pa je med ženstvom vzbudila s svojim simpatičnim govorom ga. Čuček-Kleinmajerjeva, učiteljica v Rožeku. Dočim je ženstvo navdušeno ploskalo njenim trditvam, so bili moški v zadregi. Da, da, tako je! Ti, ki si zbiraš nevesto, ne zaljubi se v dekle, praznično oblečeno, prekrižanih rok, preden ne veš, je li v redu tudi njena kuhinja, njen hlev! H govoru se je še oglasil g. učitelj Reichmann. Pritrjeval je resničnosti besed g. predgovornice, da pojdi dekle nazaj v stare šege in navade, nazaj — v domače platno.
Sestavil se je odbor. Za predsednico je bila izvoljena ga. Lizika Čemernjakova p. d. Mirlek iz Bač, za podpredsednico pa ga. Pichlerjeva, p. d.; Ravš. iz Ledenic.
Vzdrarnilo se je ženstvo, pokazalo je umevanje za stvar. Sedaj pa dalje z delom, tako sijajno započetim! Takoj prvi dan je pristopilo k društvu nad 100 članic.
B"ilčovs. Dne 22. febr. se je zopet oživilo naše Izobraževalno društvo, ki je med vojno spalo. Shod je bil številno obiskan, in bi bil še bolj, če bi se bila izbrala bolj primerna ura. V lepem, lahko umljivem in krat-kočasnein govoru je g. župnik. Jos. Sajnik iz Sveč razložil namen in pomen društva, nam pokazal koristi, ki jih prinaša, in vabil navzoče in nenavzoče, da pristopijo v obilnem številu k društvu. Mnogo jih je to tudi takoj storilo. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Ivan Ogris iz Bilčovsa. Hvala g. govorniku za lepi govor in trud in na svidenje.
Bače ob jezeru. V nedeljo, dne 15. febr. smo imeli v svoji sredini našega ljubljenca dr. Arnejca, župnika v Žrelcu. V svojem prepričevalnem govoru nam je vzbudil v naših srcih čustva, ki so dosedaj spala. Čutili smo jih tudi tu in tam, a se jih nismo upali in jih tudi nismo znali glasno povedati. Dr. Arnejc pa nam je pokazal jasno naše prvotno nepokvarjeno slovensko srce. S solznimi očmi in v prekipevajoči radosti smo sledili krasne mu govoru, ko nam je slikal naše zasužnjeno srce ter nam pokazal osrečujočo pot prostega svobodnega izražanja ljudske volje, posebno o priliki ljudskega glasovanja na Koroškem. Nato so naši marljivi finančni stražniki z domačimi dekleti uprizorili ljudsko igro „Zupanova Micka" in burko „Pri puščavniku". Burno ploskanje je dokazalo, da je bil vsak igralec na svojem mestu. Gospodična Baum-gartnerjeva in gospa Zdravič pa sta nam zapeli tako ljubko „Moj fantič je na Tirolsko vandrav", da sta nam morali ponoviti to lepo pesmico.
Na pustni torek sta se igri , ponovili. Obiskali so nas tudi vrli igralci iz St. Jakoba v Rožu, ki so se o nastopu naših deklet in fantov jako pohvalno izrazili.
Hodiše. Izobraževalno društvo „Zvezda" v Hodišah ponovi v nedeljo, dne 7. marca 3ri Pirkerju na Otoku nar. igro „Krivoprisežnik". vfa sporedu so tudi petje, šaljiva dražba, šaljivi prizori i. t. d. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina navadna. Obilne udeležbe pričakuje —odbor.
Iz drugih krajev naše države.
Oče in sin utonila. Dne 8. feb. se je peljal čez Bohinjsko jezero kmet Janez Cvetek. Sani so se udrle. Očetu e prihitel na pomoč sin Jakob, toda oba sta utonila.
Sv. Marka pri Ptuju. Dne 19. februarja je nastal pri Sv. Marku pod 3tujem požar, ki je upepelil 11 kmečkih Doslopij z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900.000 K. Ljudje so brez strehe, irane in obleke.
Obračamo se do vseh človekoljubnih src, da priskočijo na pomoč tem ubožcem z denarjem, obleko in živili.
Prispevki naj se pošljajo naravnost na naslov: „Pomožni odbor za pogorel-ce pri Sv. Marku niže Ptuja".
Železniška nesreča. Dne* 24. febr. se je pripetila med postajama Slovenji Gradec in Jedert velika nesreča. Iz slov. graške postaje sta ušla dva tovorna voza po viseči progi navzdol in sta trčila v osebni vlak, ki je prihajal iz Dravograda. Posestnik Dornik iz Pameč je umrl na poškodbah, več ljudi je pa težko ranjenih.
Politične novice.
Narodno predstavništvo.
Nova vlada je sklicala sejo narodnega predstavništva (parlamenta) v Beogradu za sredo 3. t. m.	N
Jugoslavija zasede Caribrod.
Prebivalstvo Caribroda pričakuje, da naša vojska vsak čas zasede Caribrod. Kljub agitaciji in nasilju naših nasprotnikov prebivalstvo komaj čaka, da bo zopet združeno z našo državo. Kmetje, ki so svojčas pribežali na našo stran, se že pripravljajo na povratek.
Ljudsko glasovanje v Šleziji. Kakor znano, bo tudi v Šleziji ljudsko glasovanje. Te dni so prišli v Prago k ministrskemu predsedniku Tusarju zastopniki Čehov in Nemcev iz Šlezije. Čehi in Nemci se sicer že od nekdaj gledajo kakor pes in mačka, a iz gospodarskih ozirov so se Nemci zavezali, da bodo v vzhodni Šleziji glasovali v korist Čehov.
Proti Habsburžanom. List „Abend" piše, da bo antanta še enkrat prepovedala, da se Habsburžani ne smejo nikdar več vrniti na kak evropski prestol, še najmanj pa na madžarskega. Madžarom, Dunajčanom in še nekaterim drugim Avstrijcem, ki so že do grla siti republike, to seveda ne bo prav!
Nova pogajanja med Jugoslavijo in Italijo? Listi pišejo, da se želi Italija znova pogajati z nami o vprašanju Jadranskega morja. Lahi nam obijubujejo vse mogoče olajšave in prednosti pri trgovski pogodbi, ako bi mi hoteli odnehati.
Rumunski kralj se bo dal kro-I nati kot vladar povečane Rumunije.
Iz ženske organizacije.
Izlet na Djekše. V nedeljo, dne 7. t. m.
priredi „Žensko društvo za Velikovec in okolico" izlet na Djekše. Zbirališče precl Narodnim domom v Veliko cu. Odhod iz Velikovca točno ob Va uri zj. teleta se udeleže tudi druga ženska društva v bližini Velikovca.
Fran Erjavec: Za staro pravdo.
Str. \:,2 Ljubljana 1920. Cena G K. Mnogo se je že po naših časopisih pisalo o kmetskem vprašanju, a pogrešali smo močno dela, ki bi obravnavalo v čeloti to za naš narod in za našo državo življensko vprašanje. Navedena Erjavčeva knjiga izpolnjuje to vrzel v naši publicistiki. Knjiga je pisana v poljudni obliki, za ljudstvo, a jo bo s pridom čital vsakdo, ki se zanima za politična in gospodarska vprašanja, ki jih bo treba rešiti že v najbližji bodočnosti. Zato knjigo najtopleje vsem priporočamo, zlasti, ker je cena pri današnjih razmerah izredno nizka. Dobi se po knjigarnah in v Upravi „Ljudskega glasu", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Širite povsod „Korošca"!
Razglas.
Franc Kos, baje iz Sveč, ki je oddal v avgustu ali septembru 1919 vojaščini 1450 kg sena, naj se zgiasi z dotičnim potrdilom pri občinskem uradu Pudijubelj, da p-ejme denar!
Občinski urad Podljtibeij.
Razglas.
Občinstvo se ponovno opozarja, da naj se v svrho zamenjave kronskih bankovcev takoj, najkasnejo pa do 15. marca t. I. zgiasi pri pristojnem davčnem uradu. ,
Zamenjali se bodo vsi bankovci po 1000 K, 100 K, 50 K in 20 K. Priporočati je, ker je čas za zamenjavo zeio kratek, da zamenja eden za več strank skupaj. Tudi naj stranke prineso k zamenjavi po posameznih vrstah urejene bankovce.
Po 15. marcu se ne bo nikomur več zamenjalo ter preneha biti kronski bankovec zakonito plačilno sredstvo.
Javna dražba. Dne 8. marca 1920 ob 10. uri se bode dalo Bovtižarjevo posestvo naMačah, postaja Bistrica v Rožu, obsegajoče približno 3 ha (25 birnov) njiv, 10 ha travnikov in 2 ha pašnikov s hišo in z gospodarskim poslopjem na javni dražbi v zakup, oz. najem. Dražile se bodo najprej posamezne parcele, potem pa celo posestvo skupaj. Pogoji so pri podpisanem sodišču, ali pa dne 8. marca 1920 na licu mesta na vpogled. Kr. okrajno sodišče v Borovljah.
Opomin starišem!
Dosti je starišev, ki po nemarnosti ne pošiljajo svojih otrok redno v šolo. Prizanašalo se jim je doslej, a zanaprej ne več. Sveta dolžnost starišev je, da skrbijo za pouk svojih otiok. To zahteva tudi postava in postava se mora izpolnjevati. Hočem, da bo red, hočem, da se naša mladina kar najbolje izobrazi, da nam bo v čast pred svetom.
Zato se bo zanaprej po postavi strogo kaznovalo vse zanikeme stariše, ki ne skrbijo po svoji moči za reden pouk svojih otrok. Predsednik okrajnega šolskega sveta: Kaki s. r.
iižif

Telefon št. 1 (interurban).
Centrala Maribor
Glavni trg Št. 37.	Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695.
===== Podružnica Murska Sobota '
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od 7z 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske ineniee. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znajicein žalostno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni oče, soprog, in brat
gospod
Ivovreno Sattler,
rudntSkl predstojnik v Črni, danes, ti i 28.ïfebr. 1020 ob 2. uri popoldne po kratki, m> 'i bolezni v 5 . letu svoje starosti za vedno zi> :. -til.
Pi b se bo vršil dne 1. marca 1920 ob 4 uri popoi e.
Čr sv. maša se bo br^la 3. t. m. ob tt. uri j zjutraj v , orkvi sv. Ožbolta v Črni.
Žalujoči ostali.
Črn«, dne 2«. svečana 1920.
; Primešaj Krmi MastinI
"Enkrat na teden primešaj krmi pest praška'"'""^ Mustin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Rcdilni prašek Mustin je dobil najvišje kolajne na razstavalj Londona, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastln, ko ga fikrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. ;> zavojev praška Ma&tin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. !> zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, liftaj, srbečico, kovne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček G, po pošti 7 kron.
Ivekorii« Trnkóoüyl Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. |
ïm/alirl ttl'didïï ker Je v t,enarnih stiskah, inVdllU pi ÜUtl, inoško is-karat, zlato
uro s tremi pokrovi. Nadaljnja pojasnila daie B. Zufer,
Kopališče Bela.
Išče se kuharica za župnišče,
ki je /.e služila v kakem župništvu in se razume na kmetijstvo ter rada biva v zagorskem kraju. Nastop službe takoj, ali vsaj dó 15. marca t. 1. Oglasi pri „Uredništvu Korošca".
se je lovski pes, bel z rjavimi lisami, sliši na ime „Seki".
Kdor ga zasledi, blagovoli poročati na naslov: Mubi, glavarstvo, Velikovec.
Kupim ali vzamem v najem
gostilno z majhno trgovino,
če mogoče v okolici Velikovca. Ponudbe na upravo „Korošca".
Prodam lepe suhe, smrekove, bukove in hruškove deske (dile), kakor tudi veliko množino orodja za izdelovatelje orgelj in gla-sovirjev, hobelpanke, draksle, žage i. t. d.
Na ogled vsak čas. Valentin Kuhar, Struga 10, p. Podgora Rožna dolina, Koroško.
Gospa iz Velikovca S
fanta na rejo h kmetom, kjer bi bilo dosti mleka in kruha. Eden ima 7, drugi 9 let. Naslov v našem uprav-ništvu._
Anton Lečnik, JTbSJSS
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
instrumenti
se prodajo. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Črevljarski mojster
želi vzeti v najem v bližini Grabštanja hišo l majhnim posestvom, na katerem bi mogel rediti par svinj in koz. Ponudbe na upravo „Korošca".
0 £
t
C5 *
v*
C5 >
ti U
•rt &
P
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
Wt kupi v^ako množino
99
PRAVA^
lesna trgovska lnindustrijska tlružhu
o« 9B»
v MARIBORU.
K
»d H«
H
P «
P *
»
55 i
.fflTKS
■4 av*f" -v <"■•«»** it«t«»k — tirnkduiK t i« »*«»«»**•*,- '»'«««t* *Mf.	V »«M»; cv«*»-