Leto LXXIII, st. 52
Poitnma »lattM »	-	S" *n»Wt
Prets - Cena L 2
ut»Uniit*u Ul apra»a> Ljubljana Kopitar]«** t. Vatefou 23-61-2! 64 UmoAd* naročnina II Ul - Cek rad LJubljana IU8M n naročnin« ln 10..1D« «a Inanrata lik I Juto« ia-•topatvo (a ogla** U Italije ta tnoifimfctvai UPI 9. & MIlan«
Rokopisov ae vraftam*
SLOVENEC
MAREC - lW
TOREK
Schweres Ringen mit boIschewistischen Panzerkraften in Pommern u.Westpreussen
Alle Durchbruchsversuche der Sovvjets in Ostpreussen geseheilert — Weilerhin nnhaltend slarker Druck des Feindes am Niederrhein — Erstrebter Durchbruch auf Koln in der Abvvehrschlacht zwischcn dem Rheiu sudlich Diisseldorf und dem Erft-Abschnitt aufgefangeu _ Neuer sclnverer Schlng gegen den feindlichen Nachschubverkchr
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 5. MUr*. t)NB. — Das Oberkommando der Wehr-tiachl gibi bckannl:
Itn Kampi um die Gebirgsengen der mittleren Slowakei gewann der Feind siidlich S c h e m n i 1 z nach verlustreichen Geleclilen gerlnglugig Boden, wahrend seine wiederho!ten Angriile stidosthch A 11 s o h I vor unseren Slutzpunklen licgen blieben.
Unsere Panzer und Panrergrenadiere hielten im Raum von L a u b a n ihre an den Vortagen gewonnenen Stellungen gegen zahlreiche Gegenangrilie der Bolschevvisten und erzielten in \vendiger KampffUhrung weiteren Gelkndegeiviiin.
Unsere Truppen in Pommern und Westpreussen standen auch gestern in schwerem Ringen mit starken Ieindlichen Panzerkraften. Sie konnlen den zwi-schen St ar grad und N a u g a r d nach Westen vordringenden Feind aultangen. Stargrad ging nach erbittertem Slrassenkampt verloren. Anch im Raum nordastlich Rummelsburg dauern die KHmpfe an. Westlich der unteren We i e h s e I traten die Bolschevvisten beiderseits Grosswollental unter hohem Materialeinsalz zum Angrilf an nnd brachen an einzelnen Slellen in un-feere Linie ein. Seit Beginn der Schlacht tn Pommern und VFestpreussen vurden durch Verbande des Heeres und der Walfen-SS 337, durch Verbande der Lult-*vslfe wcitere 120 feindliche Panzer ver-bichtet.
Die Besatzung von Graudenz schlng heitige von starker Artillerie und Schlarhttliegern unterstiitzte Angrifle der Bolschevvisten zuriick.
In Ostpreussen zerbrachen auch gestern alle Durchbruchsversuche der Sovvjets an der Standhaftigkeit unserer bewahrten Divisionen. Der Grosskampl in Kurland grifl auf den Raum sUd-bstlich Frauenburg Uber. Unter ge-Tingem Gelandeverlust wurde der Ansturm iib^rlegencr feindliclier Kriilte in harten Nahkampfcn aufgetaiigen, die feindlichen Durchbruchsversuche sild-ostlich Libau wicd«rum verlustreich zerschlagen.
Am Niederrhein bait der Feind seinen starken Druck vor allem im Raum siidvvestlich X a n t e n und im Raume Mor s aufrecht. Die Besatriing des BrUckenkoples H o m b e r g beliauptcte
0
Težki boji na vzhodu in zahodu
sich ln schweren KHmpIen unter Vernich-tung zahlreicher feindlicher Panzer gegen sSmtliche Angriile der Amerikaner.
In der Abwelirschlacht zvvischen dem R h e i n sudlich Diisseldorf und dem E rl t - Abschnitt hielten unsere Truppen den vveiter mil starken Kralten vordringenden Gegner vor ncuen Linien aul und vereiielten den erslrebten Durchbruch aul K 61 n. Der Erft-Abschnitt nftrdlich Euskirchen vvurde gehalten, doch konnte der Feind in die Stadt sclbst eln-dringen. Bei Gcmilnd und Schleiden dauern Oris- und Bunkerkamnle an.
Angriffe der 3. amerikanisehen Armee zvvischen der Schnee-Eifel und der M ose I seheiterten im Gebiet von Stadt K y 11. Ostlich von P r U m gelang es dem Gegner, unsere Truppen sni die K v 11 znrickzudriicken. Am Unterlanl des Flus-sea vvurden die Angriile unter bb'tigen Verlusten der Amerikaner zerschlagen und Gelangene eingebracht.
Im Brlickenkonf siidlich S a a r b r U -cken wird im Abschnitt von Forbach und bei S t i r n i g - Wendel um Bunker und Feldbelcstigungen gekampft.
Teile der Besatzung von G i r o n d e -Siid vernichteten bei einem kiihnen Vor-stoss Ieindliche Stiitzpunkte und kehrten mit zahlreichen Gefmgenen und ansehn-llcher Beute an Waffen in ihre Ausgangs-stellungen zuriick.
Im Etruskischen Apennin sind harte K8mple nordlich Poretta mit den erneut nach stnrker Feuervorbe-reitung angreilenden Amerikanern ent-hrannt. Britische Vorstdsse nbrdlich F a e n z a seheiterten.
Nordamerikanische Terrorllieger war-fen Bomben auf SlSdte im s U d • und stidostdeutschen Raum, wobei besonders in S t u 11 g a r t, Ulm, Graz und Wiener-Neustadt Schaden in Wohnvierteln entstanden. Die Briten griflen Wanne-Eickel und weitere Orle lm R u h r g e b i e t an.
Die gestern gemeldele Abschnsszahl von 30 Ieindlichen Flugzeugen hat sich durch Nachmetdung nnserer Nachliager ura 22 viermotorige Bomber aul insge-samt 61 Flufrzeuge erhBht.
In Fortsetrnng ihre' Operationen gegen den feindlichen NachscHub versenkten unsere UntTsecboote in harten KHmn-fen wiederum 10 vofu-ladene Schiffe mit zu«ammen 48=100 BRT, 1 Zerstorer und 1 Geleitlalirzeiig.
Berlin, 5. marca. Slczija, Pomor jan-ska, Vzhodna Prusija, ravnina med spodnjim Renom in Miiuso ter Eifel so bila znova prizorišča težkih obrambnih bojev proti sovražnikom, ki so še. bolj divje napadali. Tudi v srednji Slovaški, Sambiji in Kurlandiji je prišlo ponekod do ogorčenih bojev, tnko da je vladal mir samo v zgornji Šleziji, med Furstenbergom in kiistrinoin ter na vzhodnem odseku zapadli egu bojišča. Sovražniki izvajajo tako nu zapadu kot na vzhodu svoje napade z večjim pritiskom. Pri tem skušajo zlasti na Pomorjanskem ter ob spodnjem Renu razširiti in izkoristiti svoje v zadnjih dneh dosežene ozemeljske uspehe n odločilne prodore. Du se jim to t v soboto ni posrečilo, se morajo zahvaliti Nemci vzdržnost svojih čet, ki so se na vseh žariščih bojev obdržale kljub sovražni premoči ter tako vsepovsod ohranile zvezano bojno črto.
V Šleziji se dele boji še vedno nu 3 glavue odseke: Ozemlje vzhodno in severno od gorovja Zobten, področje južno od Goidberga ter okolico Lau-I>nna in končno odsek ob Neissi. Na toh 3 področjih je bul sovružni pritisk tudi v soboto močan, čeprav je okrog Zobtcna v primeri s prejšnjimi dnevi še uudalje popustil ter je bil ob Neissi vedno bolj razbit. Popuščanje sovjetskih nnpudov vzhodno in severno od Zobtena so v veliki meri povzročile nemške baterije, ki so z dobro ležečimi salvami razbile močna sovražna zbirališča ter tako prisilile Sovjete, da so izvršili večja premeščenju. Zato so mogli nupruviti mesto osredotočenih napadov le krajevne sunke v jnkosti polkov. Te pn so Nemci v kratkem boju odbili. Nn področju Laubuna so napravile nemške čete v petek nopnde, da bi si pridobile boljše postojanke. V trdih bojih so zavzele več gozdov, cest, kmetij in posameznih vasi. Sovjeti so skušali v soboto nemškim če-I tam znova iztrgati pridobljeno ozemlje, vendar pu so se morali po izjnlo-vitvi številnih protinapadov nn nekaterih mestih umnkniti nazaj. V teh bojih so izgubili 31 težkih oklepnikov. Ob Neissi so odstranili nemški grenadirji neko sovražno predmostje v bližini Forsta. Tamkajšnje sovjetske sile so deloma uničili, deloma pa vrgli pre. ko reke nazni proti vzhodu. Posadki Brcslnua in Glogaua sta odbili vse sovražne napnde.
V srednji in vzhodni Pomorjanski so sc na široki črti nadaljevali spo
Težka borba z boljševiskimi oklepniškimi silami na Pomorjanskem in v zahod. Prusiji
V vzhodni Prusiji so se izjalovili vsi sovjetski prebijalni poskusi — Nadalje trajajoč močan sovražni pritisk ob spodnjem Renu — Nameravani prodor na Koln jc bil zaustavljen v obrambni bitki med Renom južno od Diisseldorfa in odsekom Ertt — Nov težak udarec sovražnemu preskrbovalncmu prometu
padi z napadnjočimi sovražnimi "kl<P; niškimi krdeli in sledečo pehoto. Med Stargardom in Drninburgom je uspelo sovjetskim oddelkom, da so uduri i proti severu preko železnice Sturgard-Kbslin, vendur so se precej uveljavili proti sovražnim bokom napravljeni nemški protinapadi. Podoben jo bil razvoj nu vzhodnem Pomorjanskem, koder so Sovjeti z oklepniki prodrli dulje proti severu, a so jih Nemci prestregli južno od železnice Kbslin-Schla-we. Kljub ponovnim močni m naptidom se sovražniku ni posrečilo, dn bi bistveno razširil svoje vdorno področje proti zapadu in vzhodu. Tudi njegovi napadi zu vezanje sil med lleidenrode in Gross-Wollentalom so se izjalovili pomembnimi izpuhutni, tnko da je ostal položaj nn Tucheler lleide in zn-pudno od spodnje Visle nespremenjen.
Težišče bojev v vzhodni Prusiji je ležalo še vedno -zapadno od Kreuzber-ga, koder so nemške čete, ki bijejo že tedne hude obrumbne boje, podžgane z zgledom svojih častnikov iu |*»l-čnstnikov, ponovno preprečile vse sovražne prebijalne poskuse.
V Sambiji so Nemci z lastnim napadom kljub žilavemu sovjetskemu odporu dulje napredovali, čepruv jim je odjuga, ki je medtem nnstopilu, močno ovirala pokrete njihovih čet.
Težišče bojev na zapadu je ležalo kot prejšnji dnn na področju med Gel-dernom in Ziilpichoin. Tukaj napadajoče štiri angloomeriške armade so vrgle v boj sveže privedene oklepniške in pehotne oddelke, da bi z njimi dosegle prodor skozi nemško obrambno bojišče, ki se jim je prejšnjega dne ponesrečil. Dočim sta si prva kanadska m druga britanska armada z.nuiun prizadevali, du bi raztrgali nemški lok ob spodnjem Bonu, pn nista dosegli več kot le malenkostne ozemeljske osvojitve, je uspelo 0. in 1. ameriški armadi, du stn s svojimi oklepniškimi skupinnmi udarili dalje proti vzhodu ter prekoračili reko Erft nu široki črti. Tudi pri Krefeldu so se premestili boji bolj proti vzhodu in severovzhodu.
Boji v Eiflu so bili v primeri z materialno bitko zapadno od spodnjega Rena manjšega pomena, čepruv so sc vršili na posameznih mestih, zlasti ob Kyllu znpndno od Bitburgn ogorčeni bojL Pri Trierju so posegle y boje nove sile 3. ameriške armade, ki pn so spričo žilavega odpora nemških čet napravile le krajevne vdore.
Na povelje Moskve:
Finska se mora bojevati z Nemčijo
Fiihrerjev glavni stan, 5. marca. Vr- { liovno poveljstvo oboroženih sil javlja: | V borbi za pogorsko ožino srednjo , Slovaško je sovražnik po izgube polnih bitkah le mnlo napredoval južnu od Štiavnice, medtem ko so njegovi ponovljeni nnpndi južno od Z v o I e n u obležali pred našimi oporišči.
Naši oklepniki in oklepniški grenadirji so zdržali na področju pri Laubanu svoje prejšnji dan pridoliljene položaje napram številnim boljšerviškim protinapadom ter dosegli v spretnem bojnem vodstvu nadaljnje ozemlje.
Našo četo na Pomorjanskem in v sapndn: Prusiji so se borile tudi včeraj v hudih bojih z močnimi sovražnimi oklepniškimi silami. Uspelo jim jr zadržati sovražnika, ki je prodiral med Stargardom iu Naugardom proti zapadu. Stargard smo izgubili po ogorčenih pouličnih bojih.
Tudi na področju severnovzhodno od Rummelsburga boji šo trajajo. Zapadno od spodnjo Visle so pričeli boljševiki na obeli straneh OrossTVollen-tala i napadom s posegom množičnega gradiva ter vdrli na posameznih mestih v naše črte. Od pričetka bitke na Pomorjanskem in v zapadni Prusiji so uniči: oddelki vojsko in orožja SS 311, oddelki letalstva pa nadaljnjih 120 sovražnih oklepnikov-
Posadka G r a u 1 c n z a je odbila boljševiške napade, kl eo jih podpirali rnočnu topništvo in borbeni letalci.
V vzhodni Prusiji so se razbili tndi včoraj vsi sovjetski prebijalni poskusi oh vztrajnosti naših odličnih divi-sij. Veleborba v K u r l a n d i j i se je raz sirila na področje jugovzhodno od F r s. u-onburga. V hudih borbah iz bližine je bil po skromni izgubi ozemlja zaustav Ijen naval nadmočnih sovražnih sil, sovražni prebijalni poskusi jugovzhodno od Libau a pa so bili zopet s izgubami razbiti.
Ob spodnjem R o n u traja močan rražni pritisk predvsem na področja jn-goznpndno od X a n t • n a in na področju pri MSrsu. Popadka predmestja II o m b • r g j« vzdržal« r hudih bojih vse amo.
riške napade ter uničila številne sovražne oklepnike.
V	obrambni bitki med Reno južno od Diisseldorfa in odsekom Uril so zaustavilo naše čete sovražnika, ki je prodiral nadalje z močnimi silami pred novimi črtami in onemogočilo namoravani prodor do K o 1 n a. Odsek Ertt severno od Euskirchenaje ostal v uemških rokah, vendar jo sovrainik »drl v mesto samo. Pri G e m ii n d u in $ c h I o i d e • n u na trajajo krajevni in hunkerski boji.
Na področju pri meslu K y 11 so se izjalovil) napndi 3. ameriške arninde med snežnim E i (1 o m in reko M n s e 1. Vzhodno od P r ii m a je uspelo sovražniku, da je potisnil naše čete nazaj do reko K y j I. Ob spodnjem teku reke so bili pod visokimi izgubami razbiti napadi Amerikancev in dovedeni ujetniki.
V	predmostju južno od Š a a r b ril k -k ena trajajo boji za bunkorjo in poljske utrdbo na odseku pri F o r b a c h u in pri S t i r n ig - W e n d o I u.
Deli posadko G i ro n d e - S ii d so uničili pri nekem drznem sunku sovražna oporišča ter se vrnili v svoje izhodiščne položaje s švetiluimi ujetniki in precejšnjim plenom orožja-
V	Etruščanskem ApenJnu so zadivjali hudi boji severno od Porette » Amerikanci, ki so napadali po močni topniški pripravi. Severno od Faenze so se izjalovili britanski sunki.
Severnoameriški strahovulni letalci so odvrgli bombo na mostu nn južnem in jugovshodneni nemškem področju, pri čemer jo nastala posebna škoda ▼ stanovanjskih predelih Stuttgarta, U I -m a, G r a z a in Wiener-Neustad-t a. Britanci so napadli Wannc-Eik-k e n in nadaljnje kraje v Porurju.
Včeraj javljeno število 89 sestreljenih sovražnih letal se jo po poznejših poročilih naših nočnih lovcev zvišnlo za 22 štirimotornih bombnikov na skupno lil letni.
V	nadaljevanja svojih nnstnpnv proti sovražni preskrbi »o potopile našo podmornice v hudih bojih zopet 10 polno na-(overjenih ladij s skupna 48.800 ton^r.i, en raiiUic is eno spremljevalno ladjo.
Berlin, 5. marca. Finska je napovedala Nemčiji vojno. Da ni lega storila prostovoljno, je jasno. Nalog je dala Moskva, vendar to nikakor ne oprošča odgovornih finskih politikov krivde. Sedanji vstop dežele v vojno proli Nemčiji je log'£na posledica izdajalske kapitulacijo pred boljševizmom.
Ko je namreč Finska odloži'a orožje jc mistiln, da se je teko na lep način izmaza-la iz vojne. Domnevno ni mogla dežela več prenašati vojnih težav in muk. Sedaj pa mora pod boljševiškim bajonetom prestajati mnogo več gorja in nositi še težja bremena, saj mora dati bivšemu sovražniku na razpolago celo vojake. Podla kapitulacija je rodila grenke posledice. Narodne elemente preganjajo, velike dele prebivalstva pa vlačijo v Sibirijo na prisilno delo. Ženske in otroci, ki še živo doma, so izpostavljeni svojevoljnim boljševiškim stepskini naconom. Preostanek moškib npornhliajo kot topovsko hrano za Moskvo. Po deželi vladata lakota iu beda, okrog
katerih so položili sovjetski oblastniki kol vsepovsod, koder so uveljavljali svojo diktaturo, železni zastor molka, da ne bi zaslišal zunanji svet bolečih vzklikov trpinčenega naroda. Ogromne »reparacije« so lo pretveza zn brezclrzirno izžemanje dežele. Finsko vodstvo jo bilo naravnost zločinsko nevedno, ko je mislilo, da je premirje edina stvar, ki jo more sovražnik zahtevati od Finske. Nobena dežela, ki s< je ustrašila Moskve. nI bila deležna usmiljenja. temveč najhujšega zasužnjen jat To nam kaže tudi finski primer. Finska vojna napoved je za Nemčijo praktično vzeto nepomembna. Zanimiv pa je način, kako postopajo sovjetski diktatorji s takimi deželami. Brez pretiravanja lahko ugotovimo, dn nnm nudi finskn usoda primer za boljševiško postopanje z evropsko celino, ako bi mu uspelo, da so jo polasti. Uničenje narodnih elementov, izgon delavcev v Sibirijo in nasilno rekrutacije za moskovsko svetovno revolucionarno vojno bi bjlo skupno z brezmejno bedo usoda, ki bj čakala našo celino.

Pomembno Edenovo priznanje
Berlin, 3. marca. Iz krimske debnte v angleški spodnji zbornici morumo omeniti zelo znnimiv moment. Ob odgovoru na vprašanje po*lnnea sirn A rchibalda Southbyja, čemu ni uspelo Veliki Britaniji letu I939. pri takratnih spomladanskih pogajanjih napraviti s Sovjetsko zvezo pogodbe, je izjavil Eden, da bo vzrok pač v tem, ker je podala takrat Sovjetsku zveza izjavo, da bi morala imeti, ako bi hotela skleniti takšno pogodbo, pravico, (la smejo njene čete v primeru vojno z Nemčijo korakati skozi Poljsko. Poljska vlada pn ni hotela pristati nn sovjetsko korakanje skozi njeno deželo. »Mislim,< jc dejal Eden, >du je bil to glavni vzrok za zlom takrutnih pogajanj.«
Ta Edenova izjnva je posebno pomembna znrndi dveh stvari. Prvič dokazuje, kako zelo je Anglijn že leta 1939. sililu Sovjetsko zvezo, nnj napade Nemčijo, drugič pa nnm priču o zn-hrbtnih namenili Sovjetske politike, ki je istočasno, ko ie sklenila pogodbo z Nemčijo, že vodiln diplomatska popn-janja o vojni proti nemškemu narodu.
Zaostren položaj na Finskem
Stockholm, 3. marca. Položaj na Finskem se je, kot kaže, resno zaostril. Ustavitvi švedsko-finskega letalskegu prometa jc sledil izredno znnčilen radijski nugovor finskega delovnega ministra Vuorija, ki je pričal o zaostritvi sovjetskega sinlišča, tnko pravi poročilo »Dagens Nyheterjn«: Vuorl, ki je član socialno-demokrntske opozicije m predsednik finskega društva, ie izjavi! v svojem radijskem govoru, da zahte-
vajo jaltski sklepi od Finske pomembne spremembe v njenem političnem in socialnem življenju. Ako ne ho prišlo do nikakih bistvenih sprememb, bo obstajala za Finsko nevarnost, dn jo uniči revolttcijn ali nn. »da izgubi-tudi pravice, ki jih je dobila s premirjem«.
Vuori jc izrazil upunje, da se bo ta izjpreminjevalni [K^to^H-k izvrši I mirno in s parlamentarnimi sredstvi, brez nasilne revolucije. Povojni čns ba zahteval tudi gospodarskih sprememb. »Ne moremo zanikati«, tako pravi posebno poročilo »Dngens Nyhe-terja« iz Helsinkov, »da predstavlja govor za finske poslušalce udarec, snj so doslej živeli v upanju, da bo izpolnitev mirovnih popojev zadostovala in da bo Finska lahko kljub temu obdržala svojo samostojnost v bodočem povojnem svetovnem redu. Vuori jev radijski govor pn vsebuje gotove iz-
iave, ki kažejo, da od meščanske in apitalistične predvojne Finske lie bo mnogo preostalo.«
Beneš in Sovjeti
Stockholm, 5. marca. V zvezi z Be-neševiini razgovori v Moslkvi poroča »Sundny Times« o močnih boljševiških tokovih med češkimi emigranti, ki bodo morda vodili do spremembe bivše Cehoslovnške v Sovjetsko državo. Češki levičarski krogi so v zadnjem času že večkrat zahtevali, da morajo dobiti boljševiki v novi vladi »osvobojene« Cehoslovnške ne le mesto ministrskega predsednika, temveč tudi zunanjega, notranjegn, obrambnegn in prosvetnega ministra. Po poročilu istegn listu podpira Moskva boljševiško prizadevanja.
Letalsko delovanje nad Anglijo
Amsterdam. Od sobote zjutraj pa do nedelje ob sedmih je bilo po Rcuterjevi vesti usmerjeno nemško letalsko delovanje proti severni in južni Angliji, koder je povzročilo škodo in izgube.
Amsterdam. V času od nedeljo zjutru.i pn do ponedeljku do 7 jo bilo po vosti angleške poročevalske službo usmerjeno nemško letalsko delovanje proti sevorm lil južni Angliji. Javljajo o škodi in izgubah.
Angleško priznanje
Ženeva, 5. marca. Vojni dopisnik »Daily Heraldn« Thompson poudarja, da morajo račir uti britanski napadalci med Renom in Maoso še nadalje z ne omujaniin nemškim odporom. Sovražno topništvo, ki gn dosedaj še niso videli v toliki količini, predstuvlja za zavez niko težko oviro, pn tudi pehota se sijajno bori / orožjem za uničevanje oklepnikov i/, bližine. Nemci se bor«-koder stoje ter branijo vstik meter zemlje.
Šubašič v Beogradu
Ženeva. »Deutsche Adriu Zeitung-poroča iz Ženeve: Reuter javlja iz Beograda, dn je regentsko vprašanji urejeno in da je kralj Peter o tem obveščen. Ko bo osnovan regentski svet, bo Šubašič deiuisionirnl.
Zelo zanimivo jiiso angleški »New \Veek« o pred/godovini sporazuma Tito—šubašič. l.ist prnvi. dn je Šubašič takrat odpotoval v Moskvo, n»-da bi stopil prej v stik z anglešk« vlado. Šubašič je upal, da bo vendarle pridobil Stalina, naj omili Titove zahteve. Ko je Churchill zvedel zn Suba šičev obisk pri Stalinu, je takoj poslu) brzojavko, v kateri gn prosi, naj Moskva pošlje Šubašiča nazaj v London in naj nikakor ne objavi enostranskega poročila o jugoslovanskem vpraša nju. Dva dni pozncie pu je bilo kljub temu objavljeno v Moskvi uradno po ročilo o tukozvani »pogodbi« med Su bašičem in Titom.
Po povratku v London ie imel Šubašič več prepirov s Churchillom, vendar jc Churchill uvidel, da mu ne preostane nič drugegn, knkor dn prizna v Moskvi enostransko sklenjeno odločitev in <Ih predstavi zadevo angleški javnosti tako, kot da šc nadalje obstJ ja unplesko-sovjetsko soglasje o sode lovnnju v jugoslovanskem vprašanju in kot dn bi bila Anglija od-vsega po-četka sodelovala pri sporazuiflu Sub» šič—Tito. To je bil razlog, da je Chur rhill tudi nnprej prepeval slnvospeve Titu in da jc močno pritisnil nn Pctrn, naj prizna sporazum Šubašič—Tito.
Stradajoča Srbija
Bern, 5. marca. »Neue Ztiricher Zei-tung* prinaša pretresljivo poročilo iz Beograda, v katerem pravi, da obstoji zaradi obupnih zdravstvenih razmer nevarnost, da IkkIo izbruhnilo epidemije. Vsepovsod po deželi so se razpasle garje. Umrljivost je napram letu 10-10 narasla rn 20%. Je-iika se jo podvojila, število živih novorojenčkov pa se je zmanjšalo za (*>"S. Skrb za zdravstvo prebivalstva sploh ni več mogoča. Ako jo treba koča operirati, poVMii si mora snm oskrbeti potrebne ob vele. zdravila in kurjavo za operacijski prostor. Prehranjevalni položaj je katastrofalen. Rncioniranje živil je nepotrebno, ker lih praktično skoraj ni na razpolago. Prebivalstvu delijo samo še nezudosten obrok moko.
Srbijn gre f>0 isti poli kot vso dežele ki so prišle pod boljševizem. Sovjelslci taktika hoče najprej z. lakoto in bedo zmehčati prebivalstvo ter ga pognati v splošno zmedo. Na ta način pripravlja Moskva sistematično tla za popolno boli-ševizacijo narodov-
Vojaška imenovanja v Španiji
Madrid, 5. marca. Dosedanji šef vojaškega kubinetn dr/nvnegn poglavarja general Munoz Grandes, bivši poveljnik »sinje divizije«, je bil imenovan poveljnika madridskega vojnega
okrožja. Dosedanji poveljnik bnrce Ionskega okrožja general Moscnrdo. ki jc brunil toledski Alcozar, je postni šef vojaškega kabineta državnega po-plavurja, bivši vojni minister general Vnrelu vrhovni komisar v španskem Maroku, general Orguz pa šef velikega generalnega štaba.
Boljševikom je uspelo
Stockholm, 4. marcu. Ker princu Strbyju ni uspelo doseči prehodne re šitve, jc dosegla Moskva v Romuniji svoj cilj: Novi ministrski predsednik bo boljševik. Po vesti ngencije Tuss i/ Bukarešte je bila poverjena sestava vlade Petru Grozi, dosedanjemu namestniku ministrskega predsedniku. Groza je predstavnik boljševikov ter zastopa takozvano nurodno-demokrat-sko fronto, strankarsko organizacijo, ki so jo ustvarili boljševiki v Romuniji, dn bi prikrili svoje cilje. Triunt-firajoče ugotuvlju Moskva, dn se s tem bliža dokončni rešitvi ustvaritev vlade iz zastopnikov »resnično demokratskih stranke.
Milan, 3. marca Na se ji Bonomi jev c vlade ie izjavil zunanji minister De Ga-speri, da vztrajajo Angloamerikanci kljub raznim poizkusom, da bi sc doseglo olajšanje s premirjem določenih obveznosti, pri brezpogojni in neomejeni izvedbi mirovnih pogojev. Nadejano upoštevanje težkega položaja zasedene Italije in tozadevna snremernhn mirovnih pogojev se nista uresničila
»SLOVENEC«, torele, O. sušen 1U*5 - at. Sfe
Kuj me, žtvlienie, kuii
Slovenci, naj bivnjo kjer koli, ne nasedajo ve« komunisUinim lalem
Tako jc pel veliki slovenski pesnik Zupančič.
»Če sem kremen, noj se Iskrim, če jeklo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim.«
Zaiskri »e trd kremene, pa ne poči, zazveni jeklo, pa se ne zlomi. Potrkaj malo krepkeje s svojim gorjanskini kazalcem nn steklo! Poči, razleti se kakor balonček iz milnice, če pihneš vanj.
In ti ubogi slovenski narod, tisočkrat ranjen, v trpljenju izkušen? (Iv. Cankar.) Stoletja so te tlačili, pa te niso štrli. Od v»ch strani so steguli roke po tebi, a nisi klonil Zagrebel si pridne roke v svojo zemljo, usta pa so šepetala vročo zaupno molitev, preprosto in iskreno, s srcem in besedo po slovensko. In prav zato si ostal, /ato si zdržal, ker si bil trd. pa pošten, ker si ljubil svojo zemljo, svoj jezik in svojega Bogu.
V uri gorja ne klonemo Danes preživlja naš narod najbrid-kejše ure svoje zgodovine. Dundes izgleda, du sta se zemlja in podzemlje zaklela, da nam iztrgata našo zemljo, da nam iztrgata naš jezik in našega Boga, vse, če-^ar smo se oklepali, ko smo kljubovali v viharjih neizprosne zgodovine. Mar bomo klonili sedaj, ko smo se prerili do vrat v novo življenje, ko smo dospeli iz ječe na prag v svobodo? Ne, to se ne sme zgoditi! Naši dedje, ki so prelivali kri za svoj dom, bi »e zganili v svojem mirnem snu pod rušo, če bi mi. njihovi sinovi, poginili kot narod mchktižnežev zn življenje nezrelih, če bi sc naš narod zdrobil pod udarcem kot kos nemarnega stekla.
Ne bo se, ne bo nikoli! še je moč v našem rodu. Dokazal jo je in jo bo še. Doka/al jc, du je kremen, ob j<a-lerega zaman udarja komunizem. Zaiskri sc, pu se ne zdrobi, razžari se, pa postane še trši.
Komaj je minilo dobro leto, ko je po vseh dolenjskih gričkih gospodovala peterokraka zvezda. Marsikdo sc je stresel v obupu: konec, podlegel je slovenski narod, podlegel za vedno.. !
Minilo je leto. Dolenjec je dvignil svoja silna pleča in udaril s svojo trdo loko. Spet je zavihrala slovenska zastava po dolenjskih gričkih »Niso »e dali — kremen so.« se je začudil svet.
Minilo je leto. Tudi Gorenjec se je zavedel, tla ie prišel njegov čas. Udaril je in rdeče zvezde so se tnorule poskrili v najtemnejše gozdove. In pokazal je s tem. da jc vreden sin svojih očetov — trd kot robovi Triglava.
In Primorec? Mar ni on vsaj tako junaško prenašal vse burje v zgodo-
CE POSLUSAŠ LE NA POL mislifi, da še vedno slišiš, kako igro radijski aparat. Sčasomu se tuko navadiš na večno igranje in pripovedovanje iz zvočnika, da sploh ne poslušaš več. Kljub temu ne moreš biti brez radijskega sprejemnika in ga imaš vklopljenega skoraj ves dan. Po novice pa hodiš zvečer k sosedu, ker nisi nobene — slišal. Ali ni škoda električnega toka, še bolj pa elektronk — danes nenadomestljivih — ko ti gori radijski sprejemnik ves dan brez potrp-be! Pa praviš svojim prijateljem, dn si že zdavnaj do zadnjih podrobnosti napovedal:
Boj POTRATI!
Operno gledaliiče
OPERA
Torek, C. marca oh 17.3»- »Pyrmallor«. Red
B (Dramska prelistava ) Sreda, 1. marca ob 17: »Marija Stuart« Rerl
A. (Dramska predstava ) Četrtek, 8. niarra ob 17: »TannhKuser«. Red Sreda (Operna prodstnv* I Gostovanje komornega povco tenorista dr. Juliju Piilzerja.
Rernad Shaw: »Pygmsllon«. Komedija v potih dejanjih. — Osrhe: Iliggin.sova — fta-riSeva. profesor Higgin« - v Skrbinšek, noolittlo — Kovl?. Rliza Verdonik - Rnr-imreorjev«. Eynsford Hillova - ITkmar-Boltnrjova, Cbira — J. Bollnrjcva, Frodd\ — Verdonik, Polkovnik Piekfrtni, - Košutn, 1'ea.rrcova — KraPova, Postopač — Brez.lgar, Zbadljivi opazovale — Gorir.šek. hišna — Hodoškova — Sodelujejo Ho ne^nterl Mani Dramskega studia — I. dejanje: Neki trd v T/ondonu: TI. \Vimpole Street: lil Pri g-o»pc Higglnsovi; IV. Wimpole Stteet; V Pri go-tpe Hlgginsovi. - Režiser: V Skrbinšek. — Scena: v Brntina. - Ko«lumi: D. Kader-jeva.
St Vfd pri Stični iz leloi bombardiran
vini? Ali ni zrasel na kraških čereh? Je, in prirasel je k njim. Ni ga opalil topel veter z jugu, trpko burja mu Je pela robato pesem okoli ušes Zato je prazno upanje, ki ga gojijo komuni-sti-tolovaii: Primorec ne bo udaru. Bo, bol je že in še bo!!
Spoznanje nas dela junahe Spoznal je, kdo mu leze na vrat, dobro ve, kdo se mu je vsesal v kri. Ne zunuša »e več na nikogar, sam bo opravil. Prežalostne izkušnje zadnjih let in desetletij so ga izučile, naj se uikoli ne zanaša na druge Zdaj nič več ne verjame obljubam o zlatih gradovih in o zlati svobodi. Zato je sam prijel za puško, da si bo sam vzel, kar je njegovega. Ne zanaša se ne na komuniste iu ne na Ruse, pa tudi ne na strice iz Amerike.
Res, danes smo tudi Primorci prišli do spoznanja, da nc gre drugače, kot da sami zgrabimo za orožje in očistimo našo zemljo komunistične golazni, ki nam je prinesla toliko gorja. Vedno v večjem številu prihajamo k domobrancem, vedno več se razočaranih vrača od tolovajev. Spoznali smo namreč, da pomeni OF uničenje za naš narod, toliko obrekovano domobranstvo pa vemo, da je edini borec za našo bodočnost. Zato smo pustili svoj dom in svoje drage in prijeli za puške, ker ne maramo biti slabši od drugih.
Du, Primorec je spregledal in še spregleduje, te je udaril, pa bo še sil-neje udaril. Dokazal je, da ga sape z
iuga niso pomehkužile. da zna še klju-lovati tudi najsilnejši burji.
Zato, komunisti in drugI v OF. sprijaznite se s tem dejstvom. Odklen-kaio vam je, odklenknlo!
(Po »Tolminskem glasu«.)
•oaiaiflttm lamini iikfuniHi primeril*
RAD O 13U&L3ANA
Dnevn spoie«! »s f marect
7 Porodila v nemščini — 7.10 Jutranji
konccrt, vini« 7.30 Porodila r slovenščini — 9 1'oro^ila v nemimi — 12 Napoved sporeda, nato opoldan s t: koncert - M TO Porodila v nnuiViini. o iKiloiuju in v »iovouJ-.ni — 12 45 Koncert zu rnn eilrilo - 14 Po o ila v nem Sčini - 14.10 v'»tka godbo 14 JvemSkl spored 17 Poročna v nemščini in slovenščini — 17.IS Glasbeno kratkočasie — 1« SI Medlirro - 18.45 Zdravniška uri. - 19 Slov ljud. od dala — IS.3H PoroMls v slovenščini — 19.45 Predavanji- — 20 Porodila v nemščini — 20 15 1» opernega »veta — 21.31» D.-ohni napovi — 22 Por oNi a v nemščini. nnjioved si*>reda — 22 15 Plesni orkester — JS Olaeba.
V sredo 96. februarja ob 1 popoldne
Je priletelo več analoaineriSkih bombnikov nad 6t. Vid. Vrgli so mnogo bomb ln tudi streljali U zrakoplovov. Poškodo-. vanih je več htS Pri cerkvi, lupnišču, v kaplaniji, v beneficiji in iudi po drugih
hišah ja več sto lip zdrobljenih. Zi-dovje pri beneficiji je skoraj razrušeno. Ubiti so bili trije ljudje, med njimi 9 leten deček, ki je svojemu bratu prinesel južino. Ljudje so ogorčeni nad Angloamerikanei, ki tako uničujejo slovenske vasi.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Pogreb ravnatelja
inž. Avgusta Sušnika
V ponedeljek ob pol > d»P. 1» bn pan pri 8v Krtin ravnatelj tovarne Satur-nua d. d. v Mostah B. Inž. Avgutt Sulnlk. PetinStlrldeeotletnl ravnatelj j» po kratki bolezni nmrl v soboto, nekako na obletnioo. ko je postal ravnatelj tako velikega sloven. »koga podjetja, kakor je Saturnu«. Dolavr.vo podjetja, kl je ravnatelja »aiadl njegove poštenosti, marljivosti, Izrodn« illavostt ter strokovnjaStva ne samo spoštovalo, temvoč tndi ljubilo, je pokojnomu drtalo lop Spallr ob poti z 2»l v eerke« ter ob grobu. Tu s« je v Imenu vodstva podjetja poslovil od pokojnika predsednik upravnega odbora K. K. Ce«, poudarjajo« njegove osebno vrline, globoko vernost, poštenost, marljivost tn ponižnost, pa tudi njegovo strokovnjaStvo v svoji stroki, predvsem pa v vodstvu pod Jetjn, s katerim je res živel in delal, rai mišlju oč razvoj za bodočnost ter za osamo, svojltev slovenskega gospodarstva. Dal mu Jo največje priznanje, kl ga Je pokojnik resnično zaslutil. Tndi delavot lo sc fflnjenl poslavljali od svojega ravnatelja tor mu poklonili lepe venoe. Pokojnikovo telo so polotili v začasno grobnico, odkodor ga bodo prepeljali pozneje v Skofjo Loko v družinsko grobnico Užaloščeni gospe soprogi ln pctorlel otrok knkor tndi sestram ln sorodnikom naSe sožalje.
Žrebanje nagrad »Gednliškega koledarfkn«
Na odru opernega gledališia je bilo ▼ nedeljo ob 11 dopoldne trebanje nagrad »Gledališkega koledarska« pod vodstvom reiisorja g. Emila Krellba ter v prisotno, v ti Alanov Drame in Opere. Med drugimi so bile izžrebane Itrvllke, ki so dobile za nagrade umetnostna dela naših kiparjev in slikarjev. Tako so bilo Izžrebane številke: 1926 (PUberSkova slikal, 15(!S — SajovlCeva. 1343 — SkruSnyjeva, »te*. 1671 — IS gledaliških vstopnic, M. 1297 - (Razbergerjoval olje akni. slikarja P. Gorjupa. St. 1027 — (Janko) olje akad. slik. L. Perka. št 542 — (JnptJeva) plastika akad. kip. Z. Kalina, št. 187 — (llubadl plastika akad kip. K. Pu trlha, St. SS« — (Polajnarjeva) olje akad. slik. F. Godca, St. SS.1 — (Jan) polletni »bon ma, St. 15M — (Razbergerjeva) osem knjig tor h. 923 — (Janko) 10 knjlf.
Imetniki Izžrebanih »tevllk aaj si- /-k.ase v sredo med 1» in IT pri vratarju Oper*, kjer bodo lahko dvignili nagrado.
OSEBNE NOVICE
Poro«lla sta M v stolnlol pri oltarju Marija Pomagaj 36 februarja g. dr. Frano V a • gaja, sodni pripravnik, in gdfi Elizabet« SlemenSek, železniška uradnica Novo poroAenoema želimo obilo srefiel
Za doktorja prava Jo bil promovlran na pravni fakulteti uradnik Prevod« g. Fran-tlšck Valena. Mlademu g. doktorju Iskreno eestltamol
Z Vrhnike
Domobranska družina lr Borovnice jc
ponovila v nedeljo - vrhniSkem Prosvetnem domu Koclprovo dramo ientjurjevskl provl-zor. O vpri/.orltvl 1o bilo ž<" govora ob priliki borovniško predstave poudar'11 pa mo ramo tudi pri tem naslopn resnično igro nosilca glavne vloge, kl je bila vseskozi n» višini, zelo karakteristični sta bili Vidka ln Tjaža pa tudi Urša in »lepa mati. Ob te glavne Igralce »o «e dobrr, ujele ud' druge vlogo Predstava 1e pokazala, da s ta Koeipro va drama dobra ljudska igra, ki pa seveda ni zn otroke. C«- bi jI pisateH ne napravil nekaj črt In pros zorjevo pasivnosl mnlo ra* gibal bi v rok p h poklicnih 'rraleov dal« gotovo za Nnrodno gledališče sprejemljivo podobo Štajersko vasi Na Vrhniki je dosegla lsp n«peh
Vsaka strast pribije dušo kakor z žebljem na telo.
(Platon.)
koledarl
Torek, I. »uSra: Perpetua In Fellelta, mučouioil Fridol , opat; Kolom, devica. Sreda, 7. sušea: Tomaž Akv spoznava-lec in corkveni u«onlk; Oavdijoz, apo-znavalec; Revokat, mučeneo . I.nnlna sprememba Zadnji krajec ob 5.80 LEKARNIŠKA Sll'ZBAl Nočno službo Imajo Ukarue. mr. Leu-stek. Resljeva cesta 1. mr. Eahoveo, Kon-grernil trg 12: mr. Komotar. V16 — Tržaška cesta.
^ ZATEMNITEV OD 18.4S DO «.1S,
te novice,
J
SP0RT
KULTURNI OBZORNiK
Leposlovje v zadnjem Domu in svetu
Dom ln svet 1944 Zbornik II jc posvečen
Gregorčiču, kakor smo že opozorili na donesku. ki to napisani v spomin njegove eto-lolniro Diinis uaj naznanim leposlovje tega zbornika. Mod pesmimi bo vzbudila pozor-iiosl večja pesom Mitje Sarabona Skoz vihro v vrh, kjer je na lirično opisal n«čln opel vihnr v planini v zvezi s človekom, ki visi sredi stene in se vendar skoz vihro vzpne v vrh Tu jo Šarabon stopil na povsem novo pot in dal pesem v smislu Schillerjevih 6d, posebno prv' dol ga kaže kot močnega bcstdnetga umetnika. Pesem .ie gotovo najboljša naša planinska pesnitev. — Se drugi pesnik je prispeval dva planinska motiva nmnreA Karel Mausor (Dve planinski), ki stopa sedaj prvli v to revijo — Kalijeva pesem Marjetica le biser, kakor je Mickie-vriezev« Lahko noA in podobne, tei je vredna, do prido v antologijo. Druga, Senca, ljubezni jo močnn po svoji zadnji poanti. — Sodobni m»:iv je za et v Kolenf vl Jutranji pesmi, kakor jo občuti »odan.il bore« na straži na krnski planoti — Žitnik Vinko je dal pesniško označbo Našega časa. 1'oldo I.egst pa Jeseni 1944 Bralnčkovl pesmi Maščevanje in Oslani sta ljubezenski pesmi nn ozmliu današnjega razpoloženja smrti Rc-HMCcva Oktober jo pisem bogatih motafor ln pokrajinsko slikovilosli — Dom in svet so spominja mdl dvoh mrtvih pesnikov: go-rišk ga pesnika dr. Stanka Vuka, kl je padel V Trstu, In mladega Pr Pieloga. noko panega v Jetcnrtolu. Iz Vukove zapuSčlne :e priob'cnih nekai postaj Križevega t>otu. ki kažejo, kako prav ga j' zajci v duhu nnro<luo pesnil, pa veudar v smislu izredno modernosti. Zanimiva je primor.inva s Tauferjevo ki bi Izpadla v dobro Vnku zaradi izredne »ubtilno čustvenosti
S Prelcgovlm orisom T.ukarljo je DS sprejel med svoje solrudnlke teg« m*ndega pisatelja, sedaj že pokojnega, kl se je t veliko resnostjo pripravljal za pripovednika nnšeca krogn. Prvič vstopa v to revijo tndi Gorjup Marjan » črtico Fnkin Frnnk ter so prod-itavljn kot močen risar okoli«, razgiban novelist, s knterlm moramo računati z« bodoče. Ta trlnSkn črtic« jo sicer zelo naturalistična, tod« otlčna po poudarku traglčnostl človeka, kl snmo za hip
Prvenstvo Ljubljane v slalomu V ne«lelJo
so Izvedli ljubljanski smučarji v organizaciji J!SK Ilernii su dobro uspelo lekmovnnje »n prvonstvo L uhljone v slalomu Ob j«ko lepem vreinonu io nustopilo i« tekmo-alpov, od teh 5 dam Tekmovalna proga, kl jo je jako skrbno in vestno izpeljal na-š znani prvak In olimpijoo Rudi 8 t o p a r . je bila dolga 8U0 motrov. višinska razlika je znašala m, vrati« Pa ,1e bilo 23. Občinstvo, kl ga eoninio nad 1000 * zanimanjem prisostvovalo tek-movanfu KezUll»*i so naslednji dame: 1. PoMka Perini* 59 5 sek J. V ida Taussig Mlakar 134.8 sck.. S Vida Minorko 1S4.4 sek.
4.	Mar letn Orlčai 162 T sek. - Gospodlf. 1. Hladnik Dan an 71.2 sek^, 2 Kališnik Jsnez 73 1 sok.. 3. Baloh Janez 77 sek.. Spindler Jane* SO 4 Rek.. 5. Mlejnik Miloš KJ.6 sek. 6. Grlčar Jože 91 sek . 7. Cešnik Pavle 100.1 sek .
5.	Trpin Janez 104.4 sek. 9. Male- Jane 10« 4 »ek.. 10. Pirkinajer Bojan 116 i'k.1
nik Jože 117 9 «ok. in II. Hodnli« Milan 118 ».
Velikonočna obnova «•	bo »tolnlel
danes, v torek 6 marca, v sredo. T marca, in v četrtek. 8. marca. Vsak dan bodo ob 18 (6) litanije. nato govor v»e žene k obnovi najvljudneje vabimo.
Za mladinsko z«v»tlS8e na Vliu «o dm-
žlne Genussi. Oblak ln Kritman darovalo ob smrti Oblaka Ivan. 1000 Ur Najlepša hvalal
Izpusti vnjetl »voje volj«. — Izmed starej-lili pisateljev sodeluje Janci Jal<n, ki prl-občuje drugo poglavje in nadaljevanje znanega Ograda, katerega pripravlja zn Našo knjigo. To poglavje nam kale pokrajino. kjer se bo druga km.gn iloga .iin. namreč — goriška Brda. Obenem pa je na-kusun tudi že ves problem: žena ob navidezno mrlve-in n,o/.u o-.ivija novo ljubezen. Ze la odlomek budi radovednost, kako bo pisatelj, ki ga poznamo kot opiso. valca Gorenjske ln Barja, obudil živo sli. kovltost Brd. S tom so nnm obeta nova trilogija. — Kociper Stanko s »vojo novo novelo Tomnšeka Muhiča najlepša bratev zopet Izpričuje, da je rojon pisatelj velikih kvalitet ter je le škoda, da se bolj ne do. aveča pisateljevanju. V vsaki njegovi noveli zalive Slovonsk« gorice v novi lepoti ln sočnosti, kakor Jih doslej Se nI slikal noben naS pisatelj. Jo to branje, ki osveži duSo In prenese misel i magično silo med to nnSo lepoto, o kateri je videti, da Je pri Kocipru nelzčrpnai vedno enak«, pa vedno zopot vsa nova. — 81oven«ke gorloe žive tudi v Janežič«vi noveli Nova msSa med viničarji. kl pa je podana te bolj referatlvno, v nasprotju s Koclprovo no. tranjo dramatiko. Razpoloženje goric pa je precej sorodno in tudi besedno podobno pobarvano, vendar n« moremo govoriti o eplgonatvu (ksjtl Janežič 1e v Javnosti nastopil pred Kociprom!). temrcS o dveh Istodobnih podobno uglašenih nisatelllh, pa t drugačno notrnnlo oblikovno sito. — Itranllfek Helene Jakličeve le lepa psihološka »ličlca, knkor 11 h je ts dohrs nlsn-tolHea že precej nnnisnla. — Zo-ko Rlmčl« je na««l motiv podobne psihološke Črtice ob Žeblju na tračnici, ob mnlenkostl, ki sproži zanimivo dnSeslovno podobo.
To jo leposlovje tegn Zbornika Dom« ln svet«, kateremu se nrlrtružiije opis Eneg« dne In ene noči KsnvcrJa Moška, kl je prlnbčcno kot tioglnvle Iz njegovih Spominov v počastitev njegove sedemdesetletnice. Je to doživetje I* Bosne, knkor ga J« oKntell >ln?iv*l O-"d ^'nm-i for osvetljuje nn literarni način dogodke teli groznih zndnjih let.	td. f
Nove fcnltge, No-5" kniiga le izdala roman von M ehovai 7i»«dn1p roleti« v provo dn dr. Brndnčn - Dohr« knjig« T>n romnr K«tr'P(i TTolland : r«rlotta Tor c*nrl v prevodu Rudolf« Krosnln — V Slovenčevi knjižnici je ijiln pov.st Henrika Fedcrer'a P» pcž In resnr v vasi.
i Službe |
i do*« 1
NOČNI ČUVAJ dobi takoj »lažbo. Oglasiti se i« pri podjetju tr. Ravnikar, Linhanova
olica O. __
1'OhlKtZMCi) ža
H i ii e m « l o g r a f I
KINO UNION - Odličen elrku»kl film •VelenaStop« - Leol Mareobaeb. Ku. doli Prack. - Zar.di vetemeg. koncert« predstava danes »smo ob lfc. lel.
KINO MATICA - »Fllhsroioniki« . En«« Kl8 nfer. Irene voa Meyendorl - Predstave ob Ib in 1».	Tel. 22 41
RINO SLOGA »Aodalsrljske oočl . Carmea« Predstave ob 1» m «	T«l «•»
MALI OGLASI
RJUH t. kapne blaži oe io razno druRii pe rilo kupi H. Privšek. L.raJiSče t.
I Objave I
POZORI Svarimo pred
oakupotn elektromotorja znamke AEG. No. >85.299, I PS, ki nsm je bil ukraden ns Tr-iaški cesti it. 52. Vse tozadevne podatke spo roCil« proti nagradi na naslovi Jetačln A Komp.. Ljubljana — g i noMka c. 3._____
Izamenjatfff B
Otroško 1'OSltLJO 7 z žimoico, v odličnem stanju, zamenjani za protivrednost ali prodam. Golias. StreliSka
ulic« 9. _
OBLEKO zaTrfks, 10 let. lepo, Icmnomodro, dobro ohranjeno, za menjam za protivrednost. Neslo* v upravi »SI.« pod »t. I58T.
IfoizvedbTj
»SI.OVENčEV koledar« sein pozabil v petek 2. t. m. t Breifcti ul. ns Oltruji. Naslov ie v iljiravl »SI.« št. 155»,
SploSna bolnišnica opozarja: Mnogokrat smo se obrnili na LJubljanAaue, naj »1 dajo preiskati kri zaradi morda potrebne transfuzijo — žal, z zelo majhnim uspehom. Zaloga naših stalnih kridajalcev Je Izčrpana ln ne zadostuje. Vse zdrave osebe ponovno v«blmo na pregled na I. kirurg, oddelku vsak ponedeljek In sredo od » do 11. Opozarjajo so vsi Ljublj«n«ani ln okolltanl, naj zanje. kndr.r hi bili krvi potrebni, odslej žrtvujejo svojo kri svojci — mož, tena, otroci, zaročenecl-kai.
Odvetnik dr. Jokob Mohor« j« preselil svojo pisarno z Rimskega trga st. 8 * "ai-lnatinavo ul 10	,__.
NocoJSn.il »lmfonlfn4 koncert, pod vodstvom dirigenta Ferdn Herzoca ln • sodo o-vanjem sopranlslke Valorijo Heybalove. tenorista dr. Julij« PMtzerj« in pian.-siii nrnj Anton« Trost« ler 90 članskega orkestr«. Ki je sestavljen Iz članov opernega ln radijskega orke«'ra ter drugih sodelavcev, se bo začel točno ob 19 v veliki nnionski dvorsni. Kon_ eertni spored je iiasleilnjli 1 Bravnlčar: Slovenska nle.in-i burioskn: 2. Rlbn- 1 <'rnuss: Jutro Cecilij« — samospeva zs sopran s BpremUrvan em orkeatr«. Poje gdč Hayba-lova » Wnguer: Pripovedka o Oralu lz op«-ro »Loheugrin«, teni>rskl solo dr. Julija VHtzer .i s spremi .levanjorn orkestra. 4. »rleg. Koneort z« klavir in orkester oi>. 1«. solist piauist prof. Anion Trosi V £»J*ov«kl: 5. simfonij«. Z ozirom na, dobrodelni nnmen koncerta »e preplačil« za Socl»lno pomo^ hvaležno sprejemajo pri koncertni blagajni.
Srednješolc in.lksm priporočamo učenje slro eplsjal Novi tečaji «., T.. I m"^*- — Dr« dogovorno: »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15	,„L„|.|«
Za zasebno ln Javno službo potrebujete strojepisje! Novi tcč«1l 6.. 7.. 8. marca: »Cbrlstofov učni t«TOd. Ilomobranska 1» _
1'člte se stroleplsl«. - v««komnr pjtreij-nol Novi eno., dvo-. Irimesečnl tečaji «• P»-čcnlajo 6 . 7.. 8 marca. — Ponk dopoldne, popolni «11 »večer po želji. - U™ dogovornol - Informacijo: Trgovsko učlllšče »Chrlsto fov nčnl zavod«. Domobranska 15.	.
ZAHVALE Podporni fond 8lo*an»kega doinohranstva se prav toplo zahvaljuj« v imenu domobranski' ranjencev in Invalidov naslednjim darovalcem Inž Prelc Tono. mngistr. pogolbenl Inž 1.500 MjV « »'"'V Jože. uradnik. Gledališka 2 500 Ur. InZ-Mušič Marjan, magistr. uradnik, 800 1 r. g-Petelin Ivan. uradnik Undske posojlluk-o 1000 lir. — Podpornemu društvu »a gluhonemo mladino v Ljubljani so darovalli g. dr Prane ln Rudolf KropIvnlV namesto cvetja na »rob pok Mirka Vičtft« 200 Ur. Neime-novsna gospa v poi^aslitev spomina pok^ao^ proga 100 lir. namesto cvetja na grobek^mMo Knkloe Veanaver poklanja za »rlohonsmo deco njim o so«olk« Polonc« Vovk II i• M.M In družin« Vovk 300 lu Blag m dobrotnikom se podporne drultvo najt<»pleje zahvaljuje!
51
črni kriz +
XXIV.
Gospa Reuter je bila med stalnimi gosti sanatorija. Že več let je prihajala vsako spomlad na !>esttedenslči dopust.
»Ne. ker bi bila bolna,« fe dejala, »pač pa zato, ker je to edina ustanova na svetu, ki se ji podvrženi v pokorščini. S tem si okrepim živce.«
Na vsak način je smatrala kot rdravilno zanjo to. da «o ji tukaj onemogočili kajenje in zauž.ivanje kave.
Zabavljala je sicer čez hišni red hi pretirano strogost, a je kljtib temu prihnjala vsako let<> i točnostjo ptice selilke in plačevala po kneževsko za neizprosno disciplino, ki je bila po njeni sodbi edina pomembna stvar pri vsej zdravstveni metodi.
»Zrak in sonce, hrana in kopeli, masaža in obsevanje, vse to je ne-mi-sel. To lahko dobim pov*°d- A strogo in železno disciplino, ki jo potrebujem, dobim samo tukaj.
Sicer pa ji nihče ni verjel, da bi ji bilo treba okrepiti si živce.
Bila ie kot prava ooanba moči In zdravja, "z njenim Široko plečnatlm in krepkim telesom, t ohra*a Ji J« oo«e vala razumnost rn odločno*t.
Po rodu in Sila Bavarka in na to je bila silno |*>no*na. Z vso «tra«itno-sitjo je ljubila rodno zemljo kjer pa jc tako malo Časa živela.
Njen pogojni mož je imel lekarno v Banghoku V svoji podjetnosti ji je kmalu priključila tovarno r. diSavami in se pozneje začela pc.čaii še s trgovino z dragulji.
Po moževi smrti so ta podjetja poslovala naprej Nihče niti ni mislil, da bi moralo biti drugače Vendar pa so se vsi čudili, ko je pole>(t dotedanjih podjetij ustanovila 4e največjo trgovino, ki je kmalu postala nekaka centrala v»eh trgovin v Banghohu.
Prizadevala si Je. da bi dobila v svoje roke oskrbo vojaStva in jo je od kralja tudi res dosegla Dogradila je svoji trgovski hiSi Se četrto nadstropje, kjer je hilo nastavljenih sedemdeset krojačev in Štirje evropski pri-krojevalci, ki so <lobivall knoževake plače.
V hfti so se ustanovila zastopstva najrazličnejših trgovskih, prometnih in zavarovalnih podjetij.
Poleg tega pa Je Štefanija Reuter še vedno dobavljala stan kraljici dragulje In zalagala hareme vseh dvaindvajset kraljevskih princev t najiz-br&hejSlmi dišavami
Nad tisoč ljudi, domafinov. Kitaj cev in Evropejcev Je bilo v službi fo-spe Reuter.
NeniSki poslanik je	priredil nn njen pedeseti roj«tn: dnn	vi-1'kn slavje, kakršnega nemška	kolonija v Banghohu še ni dož.iveln.
Vsako leto si je gospa Reuter privolila Stirimcsečni dopust, ki ga je preživela v Nemčiji.
Po moževi smrti so vsi pričakovali, da «e t. enega teh potovanj v domovino ne bo vrniln več sama. impa.k bo privedla s seboj tovariša, ki bi ji pomagal pri vodstvu ogromnih podjetij
A leto za letom se je «nmn vračala
v Inifijo in znova vzela na svojn Široka rnmena vso orjaško težo ponovnega dela.
Končno so ji le morali vsi verjeti, da je hodila v Nemčijo le zato, dn obi*če edinega sina, ki se nikakor ni mogel odločiti, da bi prišel i njo v novo domovino.
2« od prvega dna se je pfospa Reuter t ginljivo pozornostjo zanimala za Jtllito.
»VaS soprog vas Je privezal na moje «rce,« Ji Je rekla, »111 obljubila sem mu, da bom pa/ila n* vas.«
Vzela je tO nalogo *e)o resno in vestno. Vlnogi »o domnevali, da sta fnati Ul hči.
Julita Je bil« ffMpaj Štefaniji zelo hvaležni.
ure dnevuo. od 9—1. sprejmem. Ponudbe na upravo »Si « pod »Pe-
strelnica« 5t. l585._
POSIREZN1CO. zanesljivo, krščansko. Za delo, »preinicm z« sredo in soboto od 7 do 10. Naslov t upr. »Slov.« pod Jt. 15SS.
\ Prodamo fc
PRODAMO: otrolke posteljice s predalom, preproge, lestence, |M>-stcljc, zložljive posle Ije, omare z« Obleko in perilo. — trgovin« >Oiiled«^Mc«ini Ir< V MOŠKO KOLO, trpet-no, ptodom delno za protivrednost. Poizve «e v upravi »SL« pod
»t. 1582. .... _
DVA STROJA prodnm: kombiniran stroji «ko-hclni debelinski 40 cm širine, vrlalni rezkalni s krožno žogo. Je ma-~ lo rabljen. . Trančn« Infra in elektromotor. Ponudbe na npr. »SI.« pod >I)vs »Jroj«< tv-h.
ŠTRcTEB Šivalni »troj, pojtrezljiv, Z dolgim čolničkom. pripraven tu dnmnčo nporabo ali Zn šiviljske vajenkfl • prodnm ali zamenjam. Julko, Pred škofijo 19, skozi zaklonišče.
ŠKORNJE št. 41, lepe črne, l>oks, v hrezhib nem stanju, proilam. -Nnslov v upravi »S!.« pod št. 1581.
[ kupimo P
KANTr 'ro/kel. olofe «in»«i«. kapuir »Pe 'rnnnlla« K llmelak mblians Ciril Meto Invs s	.'t.
■ITEKLENICS č»eh i>r«l iletenke šivilj «ke odpadke Oloče vinaale »oite vaško vrstea o«plt razne kovine rinne lo A* rabho Celoto IA teh nične predmete »tal io kanuje ter ol«čs • Metali«« iJimpoev 16 lel H-S8. onspr nolavslteg« lom« k •il liti-- naših slareišiti in mlaitih mo|«trnv ko
pim Pridem no lom Nsslote pustiti v »pr •Slov.« ped »Slike« ti l lit
ZGUBILA »em v aoln>-to 5. III. pozlačeno starinsko nrieo. Ker mi ie dron opomin, naj jo najditelj vrne proli nagradi nn: Sopper -Vidovdanska 2. Svarim pred nn kupom! Cm« DENARNICA z tcfjo Tsotn denarja in legUinineiio na ime Sknbic Mila« je bila izgubljena » petek 2. t. m. popoldne. Najditelj naj si denar obdrži, leultimseilo in druge dokumente noj vrne: Rimska cesta 22 REVNA DIJAKINJA je zgubila v »oholo po. poldne 4 oblačilne karte, 2 n« ime Strnad, 1 Zabukovec in 1 Per-ko Karlinn. Najditelj je naprnšeli, d« jih »rfie v upravo »Slov.«. I,lSffolC<5 T osebno legitimacijo ia »liksmi sem Zgubila 3. marca na tmmtajn SI. 4. -PoStefle*« najditelja prosim, da jo odd« v upravi »Slov,« prtrti nagradi.
S ««!»J
LIMONO » čim dobro a«d"mešč» luoo iin eksiraki ( urol •štekleiučk« prinesiir i «bo| Droitenl« S«l Kane 2idov«li« al •
t Žalostnega srca sporočamo, da le Bog poklical k »cbi našepa »rfno ljubljenega moža. dobrega očeta, brat» in »trie«, gotpodn
Mihaela IiUŠtreka
Pokopali g« bomo v sredo, T. mare« ob 10 dop. iz kapelic« sv. Andrej« «a 2alah, sv mata »«du». niča pa bo 15. marca ob 7 z), v ccrkvi sv. Te«ra. Ljnbljana, Bled. Boli. Bela, Jesenice, dne b marca 1945.
tDotrpel jc moj ljubljeni mož, dobri »tek. brat Itd., gospod
KI osni k Alojzij
zidarski pollr
Pogieb bo r sredo, dne 7. I. in. ob V.ll dop. z Zal, kapelice »v. Janeza, n« pokop, k bv. Križu. Ljubljana, 5. III. 1945.	Žalujoč« žena
TEREZIJA, VEKOSLAV, sin - I« ostalo sorodstvo
t V Imenu njegovih otrok Mats, Icija, Fa-nik« in Emilije javljamo vsem znnneein in prilaleljcm žalostno vest. da jc dotrpel t 73. letu starosti in Be preselil v večnost nt! preskrbo! in ljubljeni oče, goepod
Matija Filipič
okr. žand. stražmojster v pok. in bivii tajnik Posojilnice v Brežicah Pogreb blagopokojnega bo v sredo 7. t. m. ob '/«9 t Zal. kapela sv. Jožeta, k Sv. Križu. — St. maša zadušniea »e bo bral« v soboto 10. I. m. ob Vi 8 T župni ccrkvi »v. Frančiška v Siiki.
Ljnbljana, dne 4. mare« 1945. Žalujoče rodbine: Filip!*, Bajt. dr. Slaoder, dr. Ivanšek — in ottalo sorodstvo.
+ Po dališi in mučni bolezni iia« je »»pustila naša ljubljena sestra in let«, gospodična
Ivanka Varoga
uslužbenk« ktvarne, Zalasnik Pogreb bo » lorek 6. t. m. ob •/» 10 dop, t Ž«l, kapela sv. Janezu, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. marca 1945. žalujoči brat in ostalo sorodstvo.
Dotrpela je noša ljubljena sestra, svakinja ln teta, gospodična
Jožefa Kovačič
bivla trgovka
----- —..okojnice bo v ■/i 10 a Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu.
Pogreb drage pokojnice bo t »rsdo M. m. ob
'/« 10 z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. 9v. maša zadušnli-a bo v torok 15. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Ozuanjenja. Ljubljana. Cletetand. dne 5. marca 1943. žalnjoči: Kali. JerM, Msrlja. sestre; Martin, Alojzij, brala — ih ostalo »orodslvo.
Z« »ljudsko Mukorno« lote Kfhffiftrt« -Izdajatelj: Jožko Kruto) - Urednik Janku Hafner.
T Sporočamo žalostno vest, da nas je la vedno zapustil« zlat« mamica, babica, pni-babica, leta in tnšču, gospa
Marija Zupauc
Pogreb hlugopokojne bo v sredo 1.1, m. ob 9 i Zal. kapel« sv. Jakoba, k Sv, Križa.
Ljubljana, dne 5, mate« 1943. žalnjoči otrpel — In oslalO šotodstto.
ZAHVALA. Vsem. kl ste ob težki izpilb!, k nas je doletela S sMrljo naše nepozabne
ANICE KOSOVmc
roj. KORN
z nami sočustvovali, ji poklonili cvetje in ji spremili «a njeni tadtijl poti, tskrdha žnlivnla Ljubljana, Kranj, dne 3. msrca 1943.
Rodbine:
«r <oVlNC. KORN. VODIšM, ZALERJAK. MtMMMMHHK