Rešitev skrivalnice v 6. štev. Jezdec je odletel s konja in leži od gledalca na desno v bregu pod drevesi; glava mu je obrnjena navzdol. Prav (ali vsaj deloma prav) so jo rešili: Dragica Rudelka, Zalog pri Ljubljani (je poslala rešitev v podobi); Slavko Vrečko, Šoštanj; Fran Bolka, Kovač Bernard in Uršič Rado, Sv. Jurij ob j. ž.; Božena Vebrova. Jesenice; Ernest Bolka, Sv. Jurij; Potočnik Tomaž in Pust Ivan, TrbovljesVode; Cirila in Metoda Šemrlovi, Julijana Erženova, Lesce; Ida Mala, Radovljica; Mimica in Julka Zagarjevi, Lesce; Anica in Milan Saveli, Jože Ronžador, Niko in Janko Liška, Franc Kincl, Sv. Jurij ob j. ž.; Fran Zorman, Ljubljana; Fran Plevnik, Vod&»Trbovlje. Zastavico v podobah v 5. štev. je tudi prav rešila Albina Slemenikova v Celju. »-» — --- Zahvala. dnu srca še čuvale, češ, da je naš razstanek Predraoa učiteiiical le ^ bridak s6n> zakaJ "Soda ne more Tredraga uciteljica! m uko brezOlbzirna> da odvede iz naše Vaše mile vrstice, ki smo jih čitale v sredine našo voditeljico in toliko ljubljeno VI. štev. »Zvončka«, so nas nadvse bolno učiteljico, ki nas je štiri leta z materinsko ganile. ljubeznijo in skrbnostjo nadzirala, pouče« Predvsem zaradi tega, ker nam odvze* vala in ščitila na početku trnovite življen» majo poslednjo iskrico nade, ki smo jo na ske stezel Strječ pred porazno resnico, se plaho starejšega Petra, ki ga je odpeljal v bližs povprašujemo: Kaj bo sedaj? Kdo nam bo nje mesto I., kjer je bila že takrat glavna v bodoče nadomeščal našo neprežaljeno in šola, t. j. štirirazrednica. Bilo je to v nepozabno učiteljico? začetku hude zime, ko je sneg že debelo In ob tej pomisli nas obhajajo črne slut* ležal in vedno na novo naletoval. Šola v nje pred negotovo prihodnostjo, zakaj pre» I. je bila takrat glede učnega jezika tako jasno se zavedamo, da se nahajamo na osnovana, da se je že v prvem razredu pragu nove, resnejše in morda tudi brid» učilo nemški brati in pisati. Četudi Peter kejše dobe svojega doslej po Vaši ljubez« ni še nič nemški znal, vendar ga je oče nivi naklonjenosti razsvetljenega življenja! vrinil kar v drugi razred, dasi se je bila Nehote se nam javlja obilica spominov, šola že dva meseca prej začela. Zakaj mu ki nam čara;o posamezne trenutke te je bil učitelj tega razreda to dovolil, mi srečne dobe; spomini so to, ki nam pro« ni znano. Peter je prišel torej nekako . vzročajo veselja in — boli! sredi tečaja v drugi razred, v katerem je Oprostite nam in pozabite na vse, kar bilo že veliko nemščine in domače naloge smo Vam žalega storile; ohranite si le one »» bile tudi kolikor toliko nemške. Peter, lepe, svetle spomine, v katerih posesti se ki je hodil komaj en teden v to šolo, naj čutimo srečnc in dokaj potolažene na raz« bi izdelal tako nalogo! In vendar jo je potju prelepe prošlosti in temne prihod* prinesel izdelano v šolo. Toda ni je naredil nosti! sam, ampak tovariš iz 4. razr. mu jo je bil Bodite prepričani, da so nam globoko v J.zdel^ In tak izdelek Je.i«oča nekega srca vsajeni Vaši tepi nauki in ne delajte dopoldne - bilo je ob sejmu - ucitelju si nobenih skrbi glede naše bodoče usode. ?- kl Jf ,bl nfa fasu ko\ »hud<< "c.ltelj~T* ,_„,., s , , je pogledal fantovo nalogo, reksi: »Tega Vasa ljubezen nas spremlja; ona nas bo nisi sam narfldil; popoldne boš zaprt!« Te ščitila in hrabrila v vseh izkušnjah, ki jih pretnje in kazni se je Peter tako prestra» bomo srečale ob novi stezi svojega živ^ ši\ da ni prišei p0poldne v šolo, marveč ljenja. jo je v jju^j z;mj popihal brez vednosti V tej trdni nadi se Vam najpresrčneje svoje gospodinje domov na V., kamor je v zahvaljujemo za Vaše požrtvovalno delo, snegu rabil odrasel človek štiri ure ali več. za ves trud in predvsem za Vaše mile be* Ker so bili tisti sejemski dan tudi nekas sedice, ki ste nam jih posvetili v slovo in teri odrasli ljudje v I., so videli Petra, na pot! . enajstletnega dečka, kako jo je pihal po V imenu Vaših hvaležnih učenk: snegu, kako je gazil sneg, kako otepaval ri7. trtrhierhmia snežinke s klobuka in obleke, da bi bil že ciza Kiroiscneva. ^^ n<>.j(> na domu svQ..h star|eVi ki se Kako je postal Janez gospod, Peter pa je bil od njih komaj pred enim tednom ostal kmet. nerad ločil. Sejmarji so prišli pred nočjo (Dogodek iz polpreteklega časa.) domov- fanta Petra pa ni bilo To so sej, b r r B ' marji povedah njegovim starsem. Lahko Janez in Peter sta bila brata. Peter je si mislite, kako jim je bilo pri srcu. Vso bil tri leta starejši od .laneza. Rojena in noč nista spala oče in mati in zdihovala: doma sta bila na V., jako visoko ležeči »Peter je v snegu obtičal in zmrznil.« — vasi in fari na K. Vas je več kot tisoč Ni bil še dan, ko vstane oče in gre otroku metrov nad morjem. V oni deželi je edino naproti, ves čas v skrbeh, kje bi srečal še ena župnija, ki leži skoro tako visoko, živega ali mrtvega Petra. Ni hodil še eno namreč Koprivnik, kjer je svoje dni »duše uro od doma, ko ga sreča čilega in celega. pasel« pesnik Vodnik. Na V. sta pa brata Peter je bil namreč prenočil pri sorod« Jfanez in Peter pasla čredo svojega očeta. nikih. Ko ga je oče privedel v hišo, se je Bila sta torej pastirja, seveda le poleti, matj od veselja jokala. Oče pa je rekel: pozimi sta se pa doma učila; zakaj v šolo »Peter, ti boš odslej doma, ostal boš nista hodila, ker šole takrat, v prvi polo* pastir, postal boš hlapec in trd kmet, ker vici preteklega stoletja ondi še ni bilo. se nisi hotel učiti. Drugo leto pošljem Zato ju je oče, ki je bil le samouk, učil Janeza v šolo v I.« — In tako se je tudi brati in pisati. Kaj pa je hotel v dolgi zgodilo. Peter je trdo kmetoval na V. do zimi, ki traja na V. kakih sedem mesecev! nekako šestdesetega leta svoje starosti, Za drugo delo fanta nista bila, učila sta dokler ni posestva izročil sinu, izgovorivši se pa dokaj rada, posebno mlajši Janez. sebi le mal užitek. Janez je pa hodil tri Njiju oče je menil, da je oba fanta Petra leta v šolo v I., pet let v G. in tri leta v in Janeza sam za prvi razred dovolj naučil. Lj. Potlej je pa postal učitelj, ki še na Za daljno šolovanje je pa najprvo odločil stara leta rad piše. Ivan L. 188 V spominsko knjigo. Strnadje in škrjanec. Samo eno je življenje, Poglej na zvezde: iz daljine ranče, cveto črešnje, tam je že vsega pošiljajo nam opomine: obilo.« »Med sabo, bratje, se ljubite, »In tebi se je tako silno mudilo domov s tem voljo božjo dopolnite!« od dobrih časov v tujini?« se mu je čudil mlad radoveden strnad. II. »Mudilo, mudilo, pa še kako!« je na to .., ., , ..... ,. Iahno zažvrgolel škrjanček. »Tako težko Veckrat v zivljenju se zgodi, smQ čakali L O, kdor ni poizkusil, ne ve, da v jezi brat razzali brahi kako a . hrepenenje po domovini v in to se grch se mu ne zdi - daljni t jM{, * %s. Grllden. kar groba se odprejo vrata jn hladna ruša brata mi pokrije ... Strltarjevi izbrani spisl za mladino. Ostah brat kesa se, solze hjc, r o, zdaj bi z bratom rad se spravil, V znani zbirki »Slovenski pesniki in ki ga na veke je ostavil... pisatelji« so ravnokar izšli kot XI. zvezek Prek groba vetrec pa šušti. Josipa Stritarja izbrani spisi za mladino. »Prepozno!« žalostno ječi... Knjiga obsega 411 strani, Stritarjev živ» ljenjepis pa 70 strani — torej je v njej III. prav obilo nabranega dragocenega blaga. Po vsebini in opremi krasno knjigo je s In kadar ura pride ti le*ta, slikami okrasil prof. Saša Šantel. Iz te da boš stopiti moral pred Boga, knjige prijavljamo v današnjem »Zvončku« ki ve in sadi naša dela; na strani 186. Stritarjevo podobo, ki nam ne bo li groza te objela? — kaže našega književnika prvaka v najboljši Tu nisi hotel bratu odpustiti; njegovi moški dobi. Ponatisnili smo tudi li more Bog usmiljen s tabo biti? nekoliko njegovih »Drobnic«, da opozo= Zatri sovraštvo, v spravo roko daj, rjmo syoje naročnike na ta odlični knji« ker vedi: »Le Ijubezen vodi v raj!« — zeVni dar. — Tudi to zbirko sta priredila. Janko Leban. Fran Erjavec in Pavel Flere. 18^