Štev з. Posamezna številka stane 1 Din. ...... * •. t • V LldHHDtV ItM lm S. Ml 1923. Leio Ll. > "1 * Naročnina cas za dr2aTO SHSi do preklic*: t) po pošti вмобпо Dta 14 b; dostavljen j udom mesečno...... „ l> za inozemstvo i Besečno.......Din 28 ез Sobotna izdaja: wa v Jugoslaviji.....Din 20 v lnoznnstvu.......M HM ИГ OrsdnlitTO J« T Kopitarjevi allai štev. 6/Ш. Rokopisi s« ne vračajo; nelreoktrana pisma se b» sprejemajo. OredB. telef. štr. 80, вргатв. itr. 328. Političen list za slovenski narod. ac Cane insaratomtac Eaoetolpai petltaa vreta uull oglasi po Dlfl.t'— lB Din. 1'50, veliki oglasi nad 45 mm rl-' line po Dla. 2 —, postaaa ;td. po DiB. 3'—. Pri večjem вагоМ« p*put Iahaje vsak dan ixraomftl l onecUlJka la ввота po pxas* nlkn ob S. ari rjatre). Uprtva ]• T Kopitarje«! al. 8. — Ваввв Milne bru. l)Bbl|aasko št. 880 sa ваго6в!во la št 849 sa oglase, ■agreb 39.011, sirajer. 7563, praiko la dnaa|. 24.767. Mešetarska stranka. Izmed vseh strank v Jugoslaviji so tgrali in igrajo najbolj žalostno vlogo zastopniki slovenske ^samostojne kmetske stranke« ali, kakor jo nazivajo Srbi, »ka-sapinske« stranke gospoda velikolaškega mesarja in eksministra Puclja. Ker ta stranka nekaterih podeželskih tnagnatov, velemešetarjev, prekupcev in liberalnih oštirjev nima nobene zaslombe v ljudstvu, si je seveda takoj, ko je prišla po prvih volitvah v parlament zasigurala mesto v demokratsko-radikalni centralistični vladi, dasi je bila šla v volivno borbo pod geslom avtonomije. V vladi potom ministra za poljedelstvo Puclja ni skrbela za interese našega od belgrajskega davčnega vijaka do zadnje srage krvi stiskanega kmeta, marveč je le podpirala tako demokrate kakor radikale v njihovih centralističnih načrtih, glasovala za vse protiljudske, pro-tikmetske in antisocialne zakone te vlade (n skušala natresti javnosti nekaj peska v oči z železnico, katere centralistična vlada nikoli ne bo zidala. Vsa njena skrb je obstojala edino le v tem, da ostane Pucelj v dobičkanosni demokratsko-radikalni vladi Лп trosi milosti svojim najožjim pristašem ter priganjačem. Mi smo tako politiko vedno označevali kot politično korupcijo. Vsled tega je naravno, da se je kasa-pinska stranka do smrti prestrašila, ko se ae demokratsko-radikalna koalicija razdrla |П je Pašić osnoval čisto radikalno vlado. Pucelj si je od Pašiča hitro izprosil mesto tudi v tej vladi, ker dobro ve, da on in njegova stranka brez vlade nič ne pomenita Jn brez nje propadeta. Rajar pa, ki je videti mogočnejši od Puclja, je bil mnenja, da ne gre vstopiti v novo vlado, ne da bi kmetijska franka za svojo pomoč od Palica iztisnila kakšne druge strankarske koncesije, potrebne za volitve, in je v zadnjem hipu Pašiću velel, da Puclja iz svoje ministrske liste izbriše. Razlika med Puc-Ijem in Rajarjem je bila ta, da je Pucelj hotel 3vojo stranko radikalom bolj po ceni prodati, Rajar pa je bil nekoliko dražji. Kakor javlja o zadevah radikalno stranke dobro poučeni >Balkan«, je Rajar fže prej, to je, ko se je slutila kriza, meše-tarii obenem z demokrati in radikali, ali bi bili voljni samostojno stranko sprejeti v novo vlado. Hodil je na stanovanje k Ljubi Davidoviću, katerega je prosil, naj sprejme kmetijace v vi al o, ako jo bo on sestavil, istočasno pa se radikalom ponujal, ni pa nikjer uspel in tudi Pašiča ni prestrašil, ko mu je naznanil, da Pucelj ne sme v njegovo vlado, da od njega izsili izvestne ugodnosti in koncesije. Samostojneži namreč niso v Belgradu nikomur več potrebni in ni ne srbskim demokratom ne radikalom nič Jezeče na njih, ker so siti njihove dvolične politike, mešetarstva in lova za vladne milosti v njihove izključno strankarske namene. »Balkan« pa nam razkriva, da so samostojneži potem, ko je bil Pucelj iz ministrske kombinacije črtan, kakor da bi samostojneži sami ne hoteli v vlado, pri Pa-šiču mešetarili dalje in ga nadlegovali, naj koga iz njih pod gotovimi pogoji sprejme v radikalno vlado, medtem ko so v Ljubljani na zboru zaupnikov storili formelni sklep, da ne vstopijo v vlado, da prikrijejo na zunaj svoj neuspeh. To mešetarjenje se še danes nadaljuje in se je dr. Vošnjak ob priliki, ko se je neda\-no iz Prage pripeljal v Belgrad, vrtil okoli Pašiča, da ga pripravi do tega, da kmetijcem nakloni en ministrski sedež. ]*i\ scga tega pa ne bo nič. ">Balkan<: piše, da bi kmetijaci najbolje storili, ako bi se vobče več ne prikazali v političnem življenju, nego ostali pri mesarsko-mcše-tarski obrti, ki jo še najboljše razumejo.« Slovensko l judstvo bo pri volitvah tudi preskrbelo, da se to zgodi. Enako kakor radikali sodijo o stranki mešetarjev tudi srbski demokrati. Naši slovenski demokrati, ki so samostojno kmetijsko stranko z denarjem koroškega fonda podprli, bi jo seveda radi še nekaj časa ohranili pri življenju, da se z njeno pomočjo sami ohranijo. Samostojneži bi se- veda ne bili proti temu, da gredo skupaj z demokrati, se pa boje ljudstva, med katerim so demokratski priganjači za vele-srbstvo obsovraženi. Zato so zdaj sklenili, da gredo v volitve samostojno. Mogoče se najde kakšen drug politični čarovnik, ki bi hotel samostojnežem nuditi v predstoječem volivnem boju svoje velike talente, da jih reši. Mogoče jim posodi »katoliški« plašč ali pa kako drugo masko iz svoje pestre garderobe. Ker pa Slovenci niso nič menj politično zavedni od Srbov, se kmetijci ne bodo rešili popolnega pogina, ki ga zaslužijo. V Belgradu so dobili prvo brco, doma pa bodo dobili zadnjo še krepkejšo. Pariška konferenca razbita. Pariz, 4. jan. (Lzv.) Včerajšnja druga seja konference je bila posvečena kritični presoji angleškega predloga. Potem ko je francoski ministrski predsednik Poineare izjavil v svojem govoru, da je angleški načrt za Francijo absolutno nesprejemljiv, je belgijski ministrski predsednik Theunis izjavil, da je angleška spomenica razočarala Belgijo. Pridružil se je popolnoma izvajanjem Poincareja. Theunis je izrazil željo. naj bi konferenca privedla vprašanje do provizorične rešitve, ki naj bi obstojala v tem, da bi se izločilo vprašan je dolgov in sprejel za eno leto francoski program. Zastopnik Italije londonski poslanik Della Torretta bo obrazložil stališče Italije v današnji seji. Angleški ministrski predsednik Bonar Law je upošteval v svojem govoru izvajanja Poincareja, v kolikor se tičejo vzrokov proti angleški tezi, pripomnil pa je, da bo na današnji seji izpodbijal trditve francoskega načrta. Kljub temu je umaknil del angleškega načrta, po katerem se razveljavljajo belgijske prioritete, vztrajal pa je na svojem stališču proti vsaki prila-stitvi zastavnin. Ni izključeno, da bodo stavili Italijani kompromisni predlog. Odločitev bo padla bržkone danes. Ako ugotove zavezniki, da se ne strinjajo, bo Francija nastopila samostojno. Pariz, 4. januarja. (Izvirno) V svoji kritiki angleškega načrta je izjavil ministrski predsednik Poineare, da pomenja ta načrt razveljavlienje mirovne pogodbe in da odvzema reparacijski komisiji vse njene pravice. Mirovna pogodba predstavlja za Francijo državni zakon, ki se more le na podlagi sklepa parlamentov signatarnih vlasti izpremeniti. Po angleškem načrtu zmanjšani reparacijski dolg Nemčije bi se amortiziral v kakih 15 letih ter bi bila Nemčija po pretekli tega časa edina država v Evropi ,ki bi ne imela nobenih zunanjih bremen. Angleški načrt bi zmanjšal efektivna plačila Nemčije na okoli '27 milijard zlatih mark. Z ozirom na to, da je 80% obligacij serij A in B določenih za obnovo, bi znašala celotna vsota, ki bi se plačala zaveznikom pod tem naslovom, samo okoli 20 milijard, od katerih bi odpadlo na Francijo kakih 11 milijard. Pri obligacijah druge serije bi po angleškem načrtu znašal delež Francije samo 35 % namesto 52%, nasprotno pa bi se angleški delež zvišal od 22 % na 47$. Po angleškem načrtu glede razveljavljenja zahtev Anglije napram njenim zaveznikom, bi bil položaj nasto- pen: Francija bi imela s svojim dolgom 14 milijard zlatih mark, ki jih dolguje Ze-dinjenim državam, ter s svojimi obveznostmi v znesku 59 milijard, skupnega dolga 73 milijard, medtem ko bi znašali dolgovi Anglije Zedinjenim državam 15 in pol milijarde ter njene druge obveznosti 30 milijard, torej skupno 45 in pol milijarde, kar bi znašalo za Francijo 62 % celokupne obremenitve. Za slučaj, ila odpusti Anglija 11 milijard dolgov Franciji, bi se morala Francija odpovedati 38 milijardam v obligacijah serije G, nadalje 26% povračilom belgijskega vojnega dolga, kakor tudi pri angleški banki naloženim vsotam v znesku 1 milijarde zlatih mark, ne glede na žrtve, ki bi jih morala doprinesti pri obligacijah serij A in B. Berlin, 4. jan. (Izv.) Wolffov urad poroča iz Pariza: Razprave na konferenci so se prekinile za eno uro in se bodo baje nadaljevale ob pol 6. (po francoskem času). V začetku popoldanske seje ob 2, jc pri-bral italijanski poslanik Della Torrcta italijanski predlog, ki je zelo podoben Francoskemu načrtu, kakor poroča Agence Ha-vas, in ki se pridružuje predvsem misli o zaplembi zastavnin kot kompenzacijo za moratorij. Kakor poroča nadalje Agence Havas, jc nato Poineare odgovarjal na včerajšnje ugovore Bonar Lawa. V zvezi s tem je nato zahteval Bonar Law, naj se razpravlja o noti, ki jo je začetkom popoldneva preložil konferenci in v kateri se odgovarja na včerajšnjo Poincarejevo kritiko o angleškem načrtu. Poineare je izjavil, da jo je vzel na znanje, da pa mu zadostuje ugotovitev, da odklanja ta listina načelo zaplenitvc zastavnin, ki ga smatra francoska vlada za neizogibnega, vsled česar se mu zdi nemogoče spuščati se v razpravo, ki jo zahteva Bonar Law. Končno se je dogovorilo vsled posredovanja angleške in belgijske delegacije, naj vsaka dclegacija sama zase prouči angleški predlog in italijanski načrt, kar se je tudi zgodilo. Pariz, 4. jan. (Izv.) Konferenca je končana, Ministrska predsednika Poineare in Bonar Law sta na popoldanski razpravi izjavila, da je ugotovljeno nesoglasje v re-paracijskem vprašanju. Izjavi Poincareja in Bonar Lawa bosta objavljeni. Angleška, delegacija odpotuje jutri dopoldne, belgijska delegacija pa jutri zvečer. Jutri se vrše še razgovori med francosko, italijansko in belgijsko delegacijo. Obupen položaj demokratov. IGRACKANJE S PROGLASOM. - VEG KANDIDATOV KO VOLIVCEV. Belgrud, 4. jan. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke. Ker se člani odbora, ki bi imeli izdelati volivni proglas, nahajajo na volivni agitaciji, demokratski proglas še ni končno redigiran. Sklenjeno je, da se proglas izda šele potem, ko izide proglas radikalne stranke in sicer z ozirom nanj. Vzrok temu, da demokratski proglas še ni gotov, je dejstvo, da se Pribičevičevi in Davidovičevi pristaši niso mogli sporazumeti glede njegove vsebine z ozirom na vprašanje revizije ustave, kakor se je že poročalo. Nadaljnja razprava se je vršila o vprašanju imenovanja kandidatov. Poslanci, ki so bili na shodih po deželi, so prinesli mnogo neugodnih vesti. Tako se je med drugim sko-ro v vsakem okraju pojavilo več kandidatov, ker žele vsi vplivnejši pristaši priti »a kandidatno listo. Glavni odbor demokratske stranke bo imel radi tega mnogo opravka pri sestavi kandidatnih list. Koncem seje se je pročitalo večje število protestov, ki jih jo sprejel odbor, radi premeščanja in odpuščanja uradnikov. Glavni odbor je sklenil, da bo priredil po vsej državi pro-jtestne shode proti premeščanju uradnikov. — Ima prav, na protestnih shodih bi pa moral povedati, da so demokrati, ko so bili na vladi, isto delali, tudi v Sloveniji. Njih lastni sistem jih zdaj tepe. Belgrad. 4. jan. (Izv.) Po današnji seji glavnega odbora demokratske stranke se Je razširila vest, da bo nosilec liste Davido-vićeve skupine v Belgradu časnikar Krsta Cicvarić. ki bi mu Pribičevičeva skupina postavila protikandidata v osebi trgovca Mihajla Gjuriča. Zdi se, da je ta vest verjetna, ker govori Krsta Clcvarić že v današnjem uvodniku Beogradskega dnevnika za ohranitev discipline v stranki ter nastopa proti prevelikemu številu kandidatov. Nosilec radikalne liste v Belgradu bo sedanji finančni minister dr. Stojadino-vić. Občinski svet mariborski. Maribor, 4. jan. (Izv.) Med splošno napetostjo se je vršila nocoj seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila volitev novega podžupana in izpopolnitev preosnovanih odsekov. Splošno se je mislilo, da bo za podžupana izvoljen demokrat in sta se imenovala obč. svetnika Kejžar in dr. Sernec. Izvoljen je bil za podžupana član socialnodemokratske večine Druzovič, ki je dobil 22 glasov, medtem ko je dobil dr. Sernec samo 6 glasov. Volitve so se vršile popolnoma mirno. Nato so se vršile volitve v preosnovane odseke, ki so se po sorodnosti spojili v samo pet oddelkov. Narodni socialisti so odklonili vsako sodelovanje v odsekih, izjavili pa so, da ne bodo ovirali delovanja občinskega sveta. Demokrati, ki so se doslej absentirali pri delu v odsekih, so se sedaj izjavili za delo v občinskem svetu. V posameznih odsekih so po 3 socialni demokrati, po 2 pristaša SLS in po 2 pristaša JDS. Končno je bil izvoljen kuratorij za zavod »Vesno*, Taktika Stojana Protića. Belgrad. 4. januarja. (Izvirno) V da-našnjeni »Radikalu« je izšel proglas Stojana Protića, ki je namenjen vsem njegovim prijateljem in somišljeniknm v imenu neodvisne svobodoumne radikalne stranke. Stojan Protič svetuje svojim prijateljem, naj ostanejo г ozirom na splošni položaj v stiku z radikalno stranko, ki jim je najbližja po svojem programu od septembra 1922, jx> resolucijah iz 1. 1921 in po svojem statutu in ker je potrebno, da se radikalna stranka navda z narodnim duhom, ki je prej vedno vel v njej, in da se ]x>mladi in osveži. Neobhodno je potrebno, da se njegovi prijatelji sporazumejo z radikalno stranko tudi pri postavljanju kandidatnih list ter da posvetijo svojo pozornost kandidatom v okrožjih in okrajih, ki morajo biti predslavitelji ljudske volje in radikal-! nega programa. Kjer se sporazum ne bi mogel doseči, priporoča Stojan Protič, naj nastopijo z ozirom na krajevne razmere s posebnimi kandidatnimi listami ali pa sklenejo kompromis z dragimi strankami. V, tem slučaju pa naj vprašajo prej njega za svet. Avtonomistična stranka dr Spahe. Belgrad, 4. jan. (Izvirno.) Skupina dr. Spahe sklicuje za 25. t, m. glavno skupščino svoje stranke v Sarajevo. Na tej skupščini se bo postavila kandidatna lista, Skupina dr. Spahe upa, da bo šel ves muslimanski živelj za njo. Napram Maglajli-čevi skupini stoji na stališču, da naj likvidira in prestopi v njeno stranko. PRED POVIŠANJEM TAKS! Belgrad, 4. jan. (Izv.) Danes dopoldne, je bila seja gospodarsko-finančnegu komiteja ministrov. Predvsem se je sklepalo o povišanju taks na prošnje in sploh o povišanju državnih dohodkov. Govorilo se je I udi o carinah, ker pa predlog o povišanju carin in carinski pravilnik še nista gotova, se bo o tej zadevi razprav ljalo na prihodnji seji, NOVA VOJNA BREMENA. Belgrad, 4. jan. (Izv.) Danes popoldne se je vršil v prostorih ministrskega sveto sestanek zunanjega ministra dr. Ninčiča in vojnega ministra generala Pesića. Govori se, da se je vršil la sestanek radi nabav in preskrbe vojske. STA NOVA NJSK0 SO I )ISCE. Belgrad, 4. jan. (Izv.) Vsled sklepu ministra za socialno politiko od 1. januarja se bo na podlagi stanovanjskega zakona in pravilnika o njegovem izvrševanju osno valo pri ministrstvu za socialno politiko stanovanjsko sodišče. Poieg tega višjega sodišča se bodo osnovali po vsej državi stanovanjski odbori, ki bodo reševali v prvi instanci predložene spore ter vse zadeve, ki spadajo v njihov delokrog. SLOVENE^, dne 5. januarja 1029, Slw. & POLOŽAJ V BOLGARIJI. Sofija, 4. jan. (Izv.) Bolgarski dopisni urad deinantira v inozemstvu ruzširjene vesti, da je notranji mir v Bolgariji negotov. Tudi vest, da je bilo aretiranih ve?, Planov demokratske stranke, je brez vsake podlage. ČEŠKI ZLATNIKI. Praga, 4. jan. (Izv.) Iz Londona je dospelo za češkoslovaški bančni urad 200 kg zlata za kovanje novih zlatnikov. LENIN VNOVIČ OBOLEL. Berlin, 4. jan. (Izv.) Kakor poročajo Iz Moskve, se je zdravstveno stanje Lenina v zadnjih dneh znatno poslabšalo in je moral Lenin na svet zdravnikov opustiti vse državne posle. Berlinski prof, Klem-perer, k'i je Lenina zdravil že lani meseca marca, je bil vnovič brzojavno pozvan v Moskvo. KONGRES KOMUNISTIČNIH ZASTOPNIKOV. Berlin, 4. jan. (Izv.) Po poročilu lista »Rote Fahne« se sestanejo 6. januarja v Essenu zastopniki central komunistične stranke Francije, Anglije, Italije, Holand-ske, Češkoslovaške in Nemčije radi posvetovanja o ukrepih proti versailleskemu miru, dosedanji Poincarejevi reparacijski politiki in proti zasedbi ruhrskega ozemlja. Pariz, 4. januarja. (Izvirno) Pri včerajšnji manifestaciji komunistične stranke in komunističnih strokovnih organizacij v Parizu proti morebitni zasedbi ruhrskega ozemlja je sporočila članica pruskega deželnega zbora komunistinja Wolfstein francoskemu proletariatu pozdrav nemškega proletariata. Kakor poroča Journal«, se je na shodu sklenilo, da se za slučaj vojaške zasedbe ruhrskega ozemlja proglasi francosko-nemška splošna stavka. -f Infamija, »Slov. Narodu« je jako neprijetno, kako domala vsa slovenska javnost sodi o njegovem koketiranju s takozvano »akcijo« dr. Ivana Šusteršiča katerega je nekdaj obsojal kot najčrnej. šega Judeža Iškarijota. »Slov. Narod« je ali mislil, da smo mi na vse to že pozabili ali pa meni, da bomo mi iz izvestnih ozi-rov molčali. Molčali bi res, ako bi »Slov. Narod« v svoji zadregi, kako naj opraviči svoje ljubimkanje s tem nekdaj njemu tako obsovraženim politikom, ne bil zagrešil nepojmljive grdobije in laži, kakor ;:h v slovenski žurnalistiki dosedaj ne pomnimo Tukaj ne moremo več molčati, ker se hoče grešnik oprati s tem, da vali odgovornost za svoja dejanja na nedolžne, meneč, da bodo ti ali iz skromnosti ali pa iz drugih obzirov to molče prenesli. Ker pa gre tu za čast oseb, ki niso nikoli iz sebičnih razlogov svojega političnega plašča po vetru obračali, ne moremo trpeti, da bi kdo hotel zdaj v Sloveniji v kalnem ribariti s tem, da meče blato raz svojo obleko na druge, ki s tem blatom niso imeli nikoli nič opraviti. Nam je ljub grešnik, ki odkrito izmoli svoj konfiteor pred celo javnostjo, hinavec pa je oni, ki obenem s konfiteorcm svoje grehe skuša deloma valiti na druge, češ, vsaj v resnici niti nisem tak grešnik, kakor bi se iz moie izpovedi moglo sklepati! Tak spokornik je zelo podoben onemu, ki nam ga je nedavno narisal Meško v svoji pravljici in tak lahko farba take osle, ki ničesar ne vedo, ne pa nas, ki vse do pičlce natanko vemo. »Slov. Narod« dne 5, t. m. piše namreč: ^Slovenec« ae silno zgraža, k«r fe Susteršlč prišel v Belgrad In ker so ga prijazno iprefcli Pa-iić in drugi politiki. Poudari», d* f« to Mati Su-sleršlč, ki je vodil na Slovenskem avstrijsko poH-tiko In hujakal na vojno a Srbijo, To j« vae m. Prav nobenega povoda nimamo, da bi 5« mvii-mali za dr. Šusteršiča, a i« hočemo biti pravita! in objektivni, moramo ugotoviti, da Šusterlič takrat ni bil — s a m. Imel je mnogo tovarišev, ki so delali isto politiko. Predvsem je obsodil » tam »Slovenec« aamega sebe. Na) pogelda v svoja letnik», kaj je vse pisal v onih fiasihl In za pisavo »Slovenca« ni bil odgovoren Susteršič, ki ni Ml n« urednik, ne lastnik lista. Odgovoren le v prvi vrsti S kol, ki j« pokrovitelj Katoliike tiskarne in proti čegar volji se ne mora v tiskarni natisniti niti ana beseda. A Skof Jeglič ni samo dovolil, da |e »Slovenec« pisal tako, on }a na primer izdajal sam pastirska liste, da so se Sitali vernikom v cerkvi. In vsak teh pastirskih listov vsebuje mnogo hujše hujskanje na vojsko in napade na Srbe, kakor pa Šusteršičev govor. Ko je pa Avstrija propadla, je škof Jeglič vso krivico zvalil na svojega zvestega služabnika Šusteršiča in ga nagnal v tujino, sam pa se je Sel v Belgrad poklonit kralju in Pašiču tar {» pripel na svoja prsa red sv. Sava I. reda. Potem se je pa vrnil nazaj v Ljubljano in tukaj je njegova stranka proglasila — republiko. Da je bil kdo poprej »vest avstrijski državljan, a je sedaj tudi zvest državljan naše kraljevine, to je razumljivo, a da ima kdo na prsih najvišji red svetega Save ter j» obenem načelnik republikanske stranke in glasuje za — komuniste, kakor ja to storil dr. Jeglič pri zadnjih občinskih volitvah, to ne samo ni značajno, marveč je naravnost podlo.« Na to lažnjlvo drznost, ki je tudi v strastni zgodovini slovenskih političnih bojev brez primere, odgovarjamo za enkrat, dokler ne bomo prisiljeni do še točnejših in s pristnimi dokazi popolnoma podprtih ugotovitev, samo sledeče: Dr, ŠusteršiČ res ni bil ne lastnik ne urednik »Slovenca«, je pa moralno v prvi vrsti odgovoren zà vse članke In notice, ki so v kritičnem času pred svetovno vojsko in ob njenem ir bruhu bili napisani v prilog stališču Avstro Ogrske In njenih zaveznikov, ker Jih Je ali sam lastnoročno napisal ali narekoval ali inspiriral ali preko odločne, .nedvoumne in jasno opredeljene volje našega lista dragim napisati naročil in proti njej vanj vsilil ali vtihotapil ali na drug način kljub naj» večjemu odporu lista vteroriziral, kolikor Je po svoji takratni veliki moči mogel, medtem ko je uredništvo našega lista £+alo ves čas dosledno na diametralno nasprot nem stališču kot dr. Ivan Susteršič. Ako nas kdo prisili k nadaljnjim ugotovitvam, naj si sam pripiše posledice, če bomo prišli na dan z vsem ter bodo te ugotovitve padle nanj kot težka skala, ki je nihče ne bo mogel več od njega odvaliti. Kar pa se tiče škofa dr. Jegliča, ni na pisavo našega lista nikoli niti direktno, niti indirektno vplival, najmanj pa še v kritičnih letih 1910 do 1918, niti sam ene vrstice napisal niti napisati dal aH količkaj inspiriral, in kdor trefi kaj drugega, je lažnivec, in sicer zavesten lažnivec, ker sam dobro ve, da to ni res in vseeno trdi. Vsi merodajni ljudje iz tistega časa so razen dveh ali treh še živi in vsi imajo dober spomin in ne bodo trpeli, da se krade čast škofu, kakor da bi bil on'kriv stvari, katerih je kriv v prvi vrsti oni lažnivec, ki to o škofu piše. ?o znamo škofa dr. Jegliča In smo mu za nje govo junaško vedenje v tistih težkih časih ko je cvetelo avstrijsko denunciantstvo, k: se pred nikomur ni ustavilo, še danes hvaležni. Veternjača, ki sedaj v »Slov, Na rodu« meče svoje blato na najpoštenejšega Slovenca in zavestno o njem podlo laže, ni vreden, da bi našemu vladiki čevlje od-vezal. Politični kameleon naj le izziva, če hoče, samo to mu povemo, da našega odgovora ne bo vesel, ker se ne bomo čisto na nič več ozirali, ako bomo prisiljeni po- vedati vse njegove grehe, kakršni so bili v resnici, in ne tako, kakor jih zdaj »Slov. 4arod« olepšuje. Odkrito moramo reči, da nas že dolgo naravnost muči molk, ki smo g* t tem ozira dosedaj nalagali. Neresen demagog se oglaša. Parlament se razpušča In pred volitvami morajo dati poslanci račun za svoje delo, pa tudi za svoje — brezdelje. To čuti g. Radié, ki s svojo pasivnostjo ni na razmerah v državi nič manj kriv kakor Pribičevič, ki je mel z radikalci vred vsled abstinence Ra-dlčevcev pred sabo le majhno opozicijo v skupščini in proste svobodne roke. Radi-čevci so sedeli doma, večali v Zagrebu in pošiljali v svet brezpomembne memorandume in varali ubogo hrvatsko ljudstvo s svojimi republikanskimi obljubami. Radi-čeva politika jo doživela popoln polom in sam je moral z brzojavko na Srbijanca Da-vidoviča, kateremu je dal absolutno pooblastilo, priznati, da jo je strahovito polomil. Radićeve vrste so se začele majati in redčiti, ker misleči ljudje so začeli spoznavati, da je njegova politika zanič. Tudi med bosanskimi poslanci, njegovimi pristaši se je zadnje čase začel preokret. Vrh-tega vidi Radič v načelni in delavni Hrvatski pučki stranki tistega in edinega konkurenta, h kateremu se bodo hrvatski volivci obrnili od Radiča, je začel v > S lobod-nem domu« demagoško vojsko zoper Hrv. pučko stranko in zoper voditelja Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Ker pa politiki Jugoslovanskega kluba ne more ničesar pozitivnega očitati, marveč bi se mu moral najtopleje zahvaliti, da je v parlamentu branil ne samo interese hrvatskega naroda, ampak tudi Radiča in njegove pristaše same, zato se omejuje zgolj na psovke; dr. Korošca imenuje voditelja slovenskih »popovcev«, za hrvatske pučkaše pe itak nikdar ni imel drugega izraza. Da bi dajal svojim omahujočim pristašem poguma, jim natveza, da se Hrv. pučka stranka nahaja v razsulu, celo v Dalmaciji. To je čisto navadna izmišljotina, ker je danes v Dalmaciji Hrv. pučka stranka edina resna stranka, ki pride v poštev. Že prej je Radič pisal isto o Bosni. »Narodna Politika« !e nato razkrila Radičevo demagoštvo in constatirala: »Hrvatska pučka stranka je po zadnjih volitvah obdržala vse svoje pozicije, še več, v nekih krajih, pa v Bosni sami je pridobila mnogo novih pristašev. Odkar obstoji, je ta pognala tako čvrsto korenine med Hrvati, da je ne more streti nobena burja. Najmanj jo pa morejo oboriti tisti ljudje, ki nam očitajo, y cçmerso le oni grešili in nosijo ravno oni Krivdo. Blokašt so morali konečno sami iz svojih vrsrt izključiti frankovce zato, kfer : so se protivill iti v parlament, blokaši pa so spoznali In v brzojavki na Davidoviča izjavili, da je treba hrvatsko vprašanje reševati parlamentarnim potom.« Mi bi se z Radi-čem ne pečali in smo pogostoma molčali, ko bi bil Radič zaslužil najostrejše kritike, ne iz ozira na njega, ampak na hrvatski narod, ki je vsled slabe Radičeve taktiko bil v težkem položaju, toda kadar se bo Stipica vmešaval v slovenske zadeve, ga bomo krenili po prstih, kakor zasluži. Sedaj naznanja Radič svoj prihod na shod političnega romantika Novačana, da bi tudi v Sloveniji prodajal svojo demagoško, ne-reelno politično blago. Misli-li, da so pri nas ljudje tako politično nezreli, kakor njegovi pristaši? . -f Dr. Niko Zupanič — strankin mi-lijonar. Zagrebški »flrvak javlja: »Pokra-jinski namestnik Hribar in še nekaj Slo- Stran 2. LAPC'KVlČ ODKLONIL KANDIDATURO. Belgrad, 4. jan. (Izv.) Socialdemokratska stranka je zaprosila bivšega socialnega demokrata Dragišo L a p č e v i 6 a, naj kandidira na eni njenih list. La,,čevič je to ponudbo odklonil. Mažarska prevzetnost. Belgrad, 4. jan. (Izv.) Današnja »Tribuna« poroča, da se ob vsej meji zbira na mažarski strani vojaštvo, med katerimi se nahajajo tudi starejši letniki. Na mejo se pošiljajo oddelki mažarske vojske ter sodijo v Pečuhu, da se pripravlja nekaj resnega. (Ne moremo si misliti, da bi naša vlada ne imela o mažarskem gibanju zanesljivih informacij. Zakaj torej molči in tišči v ospredje svoje neresno časopisje. Ali pa so te vesti »potrebne« v dosego drugih namenov? Op. uredn.) MA2ARSKI DEMENTI. Budimpešta, 4. jan. (Izv.) Mažarsko Časopisje odločno zavrača dosedaj še nepotrjeno vest praškega lista »ČeSke Slovo«, da je baje mala antanta podvzela pri poslaniškem svetu in mažarski vladi ae-maršo radi nameravanih mažarskih zakonitih odredb. Možnost takega napovedanega koraka se smatra temmanj verjetna, ker imajo antantne države itak kontrolno komisijo na Mažarskem, ki bi gotovo zasledila tudi najmanjše morebitno «borože-vanje. Določila zakonskega načrta o varstvu notranjega reda, ki jih baje smatra mala antanta za nedovoljene, se nanaiajo na to, da se sme v slučaju elementarnih nezgod in delavskih stavk pritegniti tudi prisilnim potom delazmožno prebivalstvo dežele k delu v slučaju nujne potrebe. Mažarski listi opozarjajo na to, aa so 'ržave male antante, ki obkrožujejo Mažarsko, oborožene do zob tako, da se jim ni bati popolnoma izpostavljene Mažarske. Ako se hoče vzbuditi v krogih velike antante nezaupanje, potem izvira ta namera rči-vidno odtod, ker se hoče Mažarska pred rešitvijo mažarskega reparacijskega vprašanja postaviti v slabo luč. V krogih pozicije so proti morebitnemu vmešavanju tujih vlasti v notranje zadeve Mažarske istotako ogorčeni ter so odločeni, da ne nastopijo aktivno proti zakonskemu predlogu. Seiplova pot v Budimpešto. Dunaj, 4. jan. (Izv.) Državni kancelar dr, Seipel in zunanji minister Griinberger odpotujeta v soboto dopoldne s spremstvom v Budimpešto ter se vrneta v nedeljo na Dunaj. To potovanje se na mero-dajnem mestu označuje kot čin vljudnosti, v poučenih krogih pa se zatrjuje, da »e političnega značaja in da bodo ob tej priliki predložene državnemu kancelarju Seiplu v podpis že izgotovljene važne pogodbe. AMERIKA ZA ZASTOPSTVO V REPA-RACIJSKI KOMISIJI. Newyork, 4. jan. (Izv.) Po poročilih Iz Washingtona se zagotavlja od pristojne strani, aa je amer, vlada za spr jem Robin-sonovega predloga glede zastopstva Zed;n. držav v reparacijski komisiji. Ameriška vlada je vedno želela, da bi bila zastopana v reparacijski komisiji, vendar pa stoji na stališču, da ima o tem sklepati senat, ki je že nekoč odklonil podoben predlog predsednika Wilsona. A. V.: Spomini na Kreka Par glos. (Dalie.) Vzgojnost. Skrb za mladino, posebej za učečo se mladino, razjeda srce Cerkvi. Krekov poklic sicer ni bil vzgoja, a dajal je etičnih idej, kazal na okolico in razmere, z zgledom dvigal na višjo stopnjo. Veliko je sam storil, še neizmerno več pa po drugih, ki jih je vnel za izobraževalno in socialno delo. Kakor magnet je bil za moško mladino. Vzrok je bil njegov optimizem, ne-pokvarjenost značaja in živahna fantazija. Med mladimi je bil mlad in pustil veljati nezrele nazore, nevidoma jih poglabljaje. Pošalil se je, rad se prisrčno zasmejal, a nikogar ni vlekel. Njegov svobodni duh je nudil toliko prostora, da je najbolj operu-teni mladec videl pred seboj obzorje, večje nego svet, in mogel biti za svoj razmah brez strahu,' da bi se zadel kje ob meje. Da pa te meje obstajajo, namreč etične meje, se je pri Kreku zavedal vsakdo, in vsakdo je čutil, da gre za res, da se mora, kdor hoče za njim, odpovedati sebičnosti in lenobi. To odpoved je bilo čutiti kot grenko lupino krog sladkega jedra, a je odsevala iz mojstra samega ter bila njegova največja, dasi trpka lepota. Nemilo me je zadelo, ko sem nekje bral, da so dijaki radi hodili k njemu. češ, ker jim je dajal darove. Po tako reč bi bili šli k staremu Jeranu, ne pa k mlade- mu Kreku, ko smo vedeli, da vse razda. in je nam bilo hudo, ako je imel kak strošek z nami, kadar ni šlo drugače. Z materialnimi darovi bi nas bil odbil od sebe brez hvaležnosti. Le njegova velika in čista duša je obujala odmev. Spominjam se, kaj mi je rekel Cankar na Dunaju: »Bom že pokazal mojim dobrotnikom; le Kalana spoštujem.« In ako bi bili pozneje željni protekcijc, bi bili hodili k Sušter iiču po njo: morda je ravno v tem njegova tragika, ker ni znal priti sam do dijakov, in ga je potem jezilo, ko so tirjali nekateri, kar jim je šlo. Zakaj med proletarskim dijaštvom še najdete idealizem, kateri ne ve, kako občutljiv je beli kruh. Za mladino najvažnejša je vzgoja k čistosti, ker je čistost tista čednost, ki mladeniču in deklici pomore do najvišjega telesnega in duševnega razcveta, zlasti ako se morala boriti zanjo, kar je skoro neizogibno v današnjih časih. Komijev in agentov za njej nasprotno grehoto je toliko, da v mestni mladini že skoro dosegajo nasprotni uspeh, ker s svojim opijem ubijajo čilost nagona. Kako se javlja ta nagon pri ljudeh, ki se nočejo ali ne znajo brzdati, je splošno znano. Mladeniču izstopijo oči kakor raku, kadar vidi mlado žensko. In ženske prodajajo belo kožo tako poceni, da bi gospod Plavšič ne mogel popraviti te valute, pa naj bi Imel Salomonove rudnike. Krek sicer ni ponujal devištva, saj je tudi naš Gospod rekel: qui capere potest capiat, vendar ni kazal nikake priderije, ki se pri marsikom pojavlja vsaj v neki sramežljivi zadregi, ampak njegova nara\a je bila tako zdrava, oko tako čisto, be- seda tako varna, da smo ga z zavestjo občudovali v tej točki. Menda je prav iz te neprisiljene čistosti srca prihajala tista tajna moč, ki je vlekla mlade fante h Kreku, ker so čutili zdravilni vpliv zoper največjo nadlogo mladosti: saj je bil ves Krek živ sursum corda, ki je sam po sebi razganjal sanjarjenje in mehkužnost. Na znanstven, induktiven način, a redkokdaj je vrgel drobno semence, češ, bo že samo pognalo in se razraslo. Takim semencem prištevam pesmico; Pa je krota premajhen ..., ki jo je tudi nam zapel na izletu; tožbo omožene ukrajinske hčerke; izrek na shodu naše (moške) mladine, da bodi vzor mati z detetom. Krek se tudi pred mladimi dijaki ni izognil kočljivim vprašanjem. Ko so v Ljubljani odprli št. 13, in je bil velik šum po mestu, smo ga vpraSall, kako j« o tem soditi, Ni posebno poudarjal, da ravna oblast pohujšljlvo, ko daje legitimacijo grehu, pač pa je primerno dijakom opozoril na živalsko topost takega zavoda, ki je dostopen vsakemu bedaku brez truda, ko bi si moral sicer z nekolikim umom prizadevati za svoj cilj in bi ga recimo na poti na grad vsaj burja nekoliko prepi-hala. —- Čez nekaj let je v socialni uri po sodnih aktih pokazal bogoslovcem grdo oderustvo, s katerim je madama Lftwy v sužnosti držala svoje izgubljenke, —- Fili-stejci so seveda trdili, da bodo bolj varne njihove hčere, To je tako,t kakor bi hoteli človeku, ki je nagnjen k tatvini, nastavljati kupček vinarjev, da bi «« ne loti! cekinov, Vemo, da so celo resni znanstveniki needini glede na abolicijo v mestih, a vsakdo je odobraval, ko Je naia prva »»• tonomna vlada izbrisala ta madež z lica naše Ljubljane. Pa tudi druge čednosti, zlasti socialne, je sejal Krek v srca svojih učencev. Samo ri hvaležnosti se nekoliko pomudimo. Ne-oč sem pohvalil Aškerčeve balade. Rekel je: Zna prijeti, recimo »Kuga«, ki zadavi brodnika, kako krepka podoba nehvalež-nosti. Odprla se mi je ideja balade, ki bi je menda še danes ne vedel. Drugikrat je povedal, kako priprosto ljudstvo ohrani v hvaležnem spominu celo biriča, ako je bil dober človek. Lepo je omenil -Cerkve, ki postavlja svoje prvoborilce v oltarje In dolgo let moli za dobrotnike. Zelo se je prizadeval v bogoslovju, da bi podal jasen, filozofsko utemeljen pregled čednosti in njim nasprotnih gre-not. Risal in pisal je na tablo nekak rodovnik, da jih je pokazal v sestavu. Niso bile več osamljene in dolgočasne kakor zbirka dognanih kristalnih modelov, ampak dobil si pojem, da je vse živo prelivajoče se življenje, in da je čednosti nič koliko, ker jih je več nego zvezd ф* nebu. Ne vem, katera je njemu manjkala. Poslušalec pa je moral moliti z David .-m: Jaz pa sem revež in siromak, Bog, pomagaj mi! Tako spoznanje pa ima že veliko vrednost v sebi. Zakaj um je luč, ki mora svetiti pred voljo, Mahnič ni zastonj poudarjal spoznanja, A preden se volja omečl in okrepi: kako dolga in strma ic pot, toda vsak korak naprej za zgledom je dragocen. To je Krek dobro vedel In ostal vedno dobre volje, ker ni pogrešal tiste čednosti, ki si jo mora prilastiti vsak vzgojitelj in spovednik, ime ji je: Patlentia (Dalje.) Sfév. S. SÎaWENEC, dtiè S. jâTfitarJa 1922. Shlffl Sa vencev so je posvetovalo s Pašićem v njegovem kabinetu glede volitev v Sloveniji. Ttadikalci bi radi stopili v zvezo z vplivnimi ljudmi v Sloveniji, da bi tudi tam spravili svojo stranko pod streho. Zato trde poučeni krogi, da bodo ustanovili v ta namen v Sloveniji dva volivna lista. Novemu ministru za Slovenijo Županiču so že dali v ta namen iz raznih fondov na razpolago 5 milijonov dinarjev.« r- Ali bodo oni okoli >Naroda« jezni in nevoščljivi 1 4- Odpuščeni uradniki. V Srbiji so rar dikali postavili tik pred (pravoslavnimi) božičnimi prazniki že lepo število uradnikov na cesto, ker ne pripadajo radikalni stranki in nočejo podpisati reverza, da bodo >delali« pri volitvah za radikale. Za odpuščene uradnike pa skrbe ljudje sami, in po poročilih belgrajskih listov jim plačujejo deloma v denarju deloma v blagu toliko, da mnogo bolje žive, kakor so živeli v aktivni državni službi. -f Volivna prognoza. >Neki gospod nam je poslal volivno prognozo za izid volitev, da bi za izid zvedeli tudi radikali in pogasili svojo volivno žejo. Ta prognoza se glasi: 812 radikalov, »a onaj trista tri-naesti biče svakako Županić.« — (Iz bel-grajske >Pravde<). -f Volivna pravica Nemcev. Nemški poslanik Otto von Keller je obiskal te dni vnanjega ministra dr. Ninčića, da intervenira pri njem zaradi volivne pravice onih Nemcev, M so optlrali za kraljevino SHS. -f »Jer Je niko 1 ništa.« Iz Osjeka je priSIa k Pasiču deputacija pritoževat se proti novemu velikemu županu dr. Gro-beku, katerega Osječani ne marajo, >jer je niko 1 ništa«. Dnevne novice. — »Jeđan, koji «na.« Kakor Je že znano, so se začele v zadnjih mesecih preteklega leta zelo množiti pritožbe proti sedanjemu upravniku veleposestva Belje g. Antonu Kristanu zaradi raznih nerodnosti v upravi tega posestva. Vlada je zato imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj stvar preišče. Ta komisija seveda ni nič našla. Zakaj pa ni nič našla, pojasnjuje Protičev >Radikal«, ki objavlja od gosp. upravnika Kristana podpisan >ukaz«, glasom katerega je nakazal gosp. Simi Miloše-viču, generalnemu ravnatelju v Belgradu, Njegoševa ulica 12, sledeče lepe stvari: 24 kg masti, 12 kg mila, 10 kg surovega masla, potem 860 kg svežega mesa odgovarjajočo količino suhega mesa, šunke in salam, potem namesto 360 litrov mleka odgovarjajočo količino sira, 24 kg sladkorja Иф Takih nakaznic navaja »Radikal« še več, pa jih zaradi pičlega prostora ne moremo objaviti. Taka darila so dobili še: demokrat dr. Slavko Šečerov, musliman Fehlm Kurbegović, poslanec Sima Sević in dr. Milan Vlajinac. — Iz vsega se vidi, da je jako dobro biti član preiskovalne komisije, še boljše pa je biti upravnik Belja. — 25.000 Din za radikale. Radikali v Belgradu so priredili pred nekaj dnevi veliko zabavo na korist radikalskega voliv- listi označujejo te vesti kot pretirane in tendenciozno pobarvane. — Zračni promet London—Berlin— Moskva. Londonska Daimlerjeva družba, potem Holandska letalska družba in Nemška zračna brodarska družba so se združile, da uvedejo in vzdržujejo redni zračni promet med Londonom, Berlinom in Moskvo. Priprave bodo v kratkem dovršene. Pot iz Londona v Moskvo no bo trajala niti 24 ur. Polet iz Londona v Berlin so bo vršil podnevi ,iz Berlina v Moskvo pa ponoči. Nočna letala bodo opremljena s spalnimi kabinami. — Vrtnarsko društvo v Ljubljani. V nedeljo dne 7. januarja 1923 se vrši pri Kmetijski družbi v Ljubljani (Turjaški trg 3) ob desetih dopoldne /.horovanjo Interesentov vrtnarstva in sadjarstve, na katerem bo razgovor o ustanovitvi vrtnarskega društva v Ljubljani. Vabijo se zlasti vsi posestniki vrtov In ljubitelji vrtnarstva In sadjarstva, tla se tega važnega shoda polnoštovllno udeleže. — Pripravljalni odbor. — Tatvina magneta za tovorni avtomobil. V Brltofu pri Kranju je bil tvrdki Za-bret ukraden magnet za tovorni avtomobil: CU 4, vreden 30.000 K. Pred nakupom se svari! — Osebne novice н pošte. Imenovani so: za šefa odseka IV. razr. šef ods. V. razr. dr. Joško Lehar in dr. Frančišek Janžekovič pri poštnem In brzojavnem ravnatelj, v Ljubljani; za upravnika И. r. upravnika III. r. Ivan Velepič v Ptuju in Jakob Novak v Mariboru; za poštarje V. r. poštarji VI. r.: Fr. Levstek, Iva Cernjačeva, Ig. Brenčič, Fr. Fer-jančič, Fr. Leben, Iv. Stanič, Albert Prodan, Maks Rems, Stanko Tratnik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, Miroslav Kochler pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Ljubljani, Miroslav Ur-baneo in Milan Lenassi pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Mariboru, Jože Lamprecht, Karel Ballek, Al. Krauland in Viktor Klinar pri pošti Ljubljana I, ter Mirko Grošelj pri pošti Maribor 2, za poštarja Tli. postna odpravnica Ana Moharjeva v Ljubljani; za poštarja V. r. pisarniški manipulant III. r. Iv. Mlač, poštarji VI. r. Albert Gabrič v Rogaški Slatini, Rajko Koritzky v Ljubljani in Iv. Plaustelner pri pošti Maribor 2, ter privremenl poštarji I. r. Iva Mag-dičeva v Trbovljah, Amalija Draksler na Bledu, Marija Rabičeva v Ptuju, Marija Verbičeva in Justina Kobalova v Mariboru, Mara Kržišnikova v Litiji. — Poverjeno je stalno vodstvo pošte Ormož poštarju V. r. Antonu Pevcu. — Podeljena je odpravniška služba v Kresnicah poštnemu pomočniku Iv. Moharju in v Libeličab poštnemu pomočniku Jožefu Kerstu. — Premeščeni so: kontrolor V r. Jernej Vengust iz Gornje Radgone v Celje, upravnica IV. r. Marija Uranova iz Ptujske gore v Maribor, poštar IV. r. Aleks. Dlmovič Iz Ljubljane v Zagreb, poštariei V. razr. Amalija Glihova in Danica Kobalova vali, naj najemniki ne plačajo hišnim posestnikom povišanih najemnin, dokler sami ne dobe zvišanih plač. Sprejete resolucije zahtevajo takojšnje povišanje družinskih doklad državnim nameščencem za 100%, odklanjajo vsako povišanje najemnine ter zahtevajo zaščito najemnikov in podnajemnikov. Profesor Marin je skušal govoriti v imenu hišnih posestnikov, a je bil izžvižgan in ni mogel nadaljevati svojega govora. š Društvo javnih nameščencev v Celju je v svoji seji 2. januarja 1923 sklenilo enoglasno »pozvati vse javne nameščence, da izstopijo in odlože, dokler se njihovo gmotno stanje ne uredi, iz vseh kulturnih in političnih društev.« — Ta sklep društva javnih nameščencev v Celju je zelo značilen za žalostno gmotno stanje, v katerem se nahajajo javni nameščenci in ga uinevamo kot izraz najostrejšega protesta, dasi ga — odkrito povedano — ne moremo odobravati zgolj s stališča, ker ne zadene krivcev. Niso kulturna društva kriva, tudi ne vsa politična društva sokriva mizernega stanja javnih nameščencev, ampak demokratsko - radikalsko-samostoj-no-muslimanska vlada, oziroma stranke in tista politična društva, ki so ta režim podpirala. Najučinkovitejši protest proti tem pa se more izraziti samo — pri volitvah. Kdor pa jim bo pri volitvah še izrazil zaupanje, si bo sam vzel pravico do protestiranja. š Smrtna kosa. Umrl je v Dramljah posestnik Miloš Jarnovič. — V Mariboru je umrl gostilničar Matija Dubringer. N. v m. p.! š Komunistični proces v Celju. Minolo soboto se je v Celju vršila glavna razprava proti trboveljskim komunistom Manfredi in tovarišem. Obtoženi so bili radi komunistične propagande. Manfreda je priznal, da je delal za komunistično stvar, ostali so tajili. Manfreda je bil obsojen po čl. 1. o zaščiti javne varnosti na 2 leti težke, poostrene ječe. ii Tatvina v vlaku. Med vožnjo Iz Gorice čez Jesenice v Maribor je bila v brzovoznem vozu ukradena Henriku ftarcu iz Maribora večja množina perila. â Vlom v Jelšah Neznani zločinci so vlomili v stanovanje Franca Gnusa v Jevšah pri Brežicah in odnesli raznega blaga v vrednost! 9430 K bi v Jim Ustnikom, /ahterrf jc sovjetska vlada odlola« iz Ljubljane v Maribor, poštarji VI. r. Ma- ""..........iblja Schiffrerjeva iz Ptuja v Maribor^ Anica Plr- rija Mozetlčeva iz Ljubljano in Štefanija nega fonda. B nekateri pravi, vši minister gradjevina o kradjevina — Joca Jova-novič je "položil v ta namen pri blagajni 25.000 Din t opombo, da je to prispevek g. N. N. — Pokojninski mod za nameščence v Ljubljani poroča, da je bilo njegovo denarno stanje dne 31. decembra 1922 sledeče: Blagajna 61.195 Din; čekovni urad 48.780 Din; Jadranska banka 345.579 Din; Ljubljanska kreditna banka 334.065 Din; Trgovska banka 56.935 Din; Slovenska banka 107.926 Din; Obrtna banka 272.652 Din; Slavenska banka 304.611 Din; Zadružna gospodarska banka 301.494 Din; Splošno kreditno društvo 257.128 Din. Ostanek je naložen kakor predpisano deloma v državnih papirjih (7 % investicijsko državno posojilo) deloma v nepremičninah. — Tržič. V nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 10. uri se vrši v društvenem prostqru občni zbor tukajšnje podružnice vojnih invalidov. Udeležitev obvezna. Odbor. —- Prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. K včerajšnji notici pod tem naslovom sporočamo, da se napovedani sestanek radi nepričakovnih ovir ne vrši danes, temveč še-le v sredo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega magistrata. Prosimo številne udeležbe. — Pripravljalni odbor. — Uradniška para. Novosadski listi poročajo, da so morali uradniki pri prejemu januarske plače podpisati obvezo, da bodo plačo vrnili, ako jih tekom januerja odpuste iz službe. Kaj takega si nasproti uredništvu ne dovoli niti črnosrajčnik Mussolini. — Sy. sinod proti krematorifu. Sarajevska deželna bolnišnica je prosila, da srne zgraditi krematorij. Prošnjo je sedaj sv. sinod /.avrnil. Enotna fronta vstašev ▼ Tripoll-taniji. Angleški listi poročajo iz Kaira, a so vstaši v Cirenaiki in Tripolisu strnili svoje dobro oborožene čete in ustvarili enotno fronto proti Italijanom. Vetašem poveljuje senuški šejk, ki se je proglasil za kncia zedinjene Libije, — Italijanski Gospodarstvo. čeva iz Ljubljane v Trbovlje, Fr. Jurjašo-vlc iz Maribora v Bos. Krupo in Janko Schrey iz Bos. Krupe v Ljubljano, začasna poštarja I. r. Jelenko Marlnkovlč iz Ljubljane v Knjaževac in Jovan Stojanovič iz Ljubljane v Kuršumljo. — Poštni službi se je odpovedala Francka Semetova v Kočevski reki. — Cigan ga je ociganil. Na sejmu v Kar-lovcu je 29. decembra 1922 približno 50 let, star cigan prodal za 2000 K črnega konja, katerega je pa potem kupcu ukradel in neznano kam pobegnil. — Tatvine. Josipina Bratuš Iz Ljubljane jn bila okradena v Litiji manufakture v vrednosti 14.000 K. — Orožniškemu kaplaru Francu Mlinarju v Rovtah je bila ukradena obleka in 1300 K denarja. — Detektiva udaril. Pri kontroli potnikov na Jesenicah je v vagonu aretiral detektiv Ljudevit Marolt Ivana Mačka iz Tabora. Maček na je udaril detektiva z ročno torbico, se mu iztrgal In ušel. Zato je sodišče Mačka obsodilo na 4 mesece ječe. — Obisk amerlkancev v Evropi. Izračunali so, da so ameriški potniki pustili lansko leto v Evropi več ko 700 milijonov dolarjev. Velika večina tega denarja, osemkrat večja kakor obroki francoskega dolga v Ameriki, je bila potrošena v glavnih mestih evropskih. Pred nedavnim časom je bilo potovan|e v Evropo za navadnega Araerf-kanca nenavaden dogodek, na katerega se je skozi več let pripravljal. Danes pa je potovanje т Evropo za mnoge Amerikance prav nekaj navadnega. — Ruske policaje so dobili v Sarajevu. V polioijsko službo so sprojell 37 ruskih bc-gtincev. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdko Peter Kozina & Co. z znamko »P e k o« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana, ђ r e ff 20. Г>322 štajerske novice. š Vrhovna prednica šolskih sester. Za vrhovno prednico kongrcgacije šolskih sester je bila izvoljena 3. t. m. v Mariboru s. Angelina K r 1 i a n i č, prednica šolskih sester v Celju. S. Angelina Je znana na Štajerskem vsled svojega vzornega dolgoletnega delovanja na dekliški ljudski soli v Celju, kjer si je pridobila za tamošnje slovensko šolstvo nevenljivih zaslug. š Protestni shod državnih nameščencev proti povišanja najemnine se je vršil v Mariboru »noči 4. t. m. v napolnjeni dvorani Narodnega doma. Shoda eo se udeležili tudi drugi sloji, med njimi tudi Nemci. Govorili so svetnik MIrovif, posl. Brandt-ner, postajenačelnik Mohorko, profesor Wesner in nadučitelj Malenšek, Vel govorniki so naglašali, da je novi stanovanjski zravilnik praktično neizvedljiv, ter zantq. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 440 Din, ječmen 325 Din, oves 300 Din, koruza 250 Din, pšenična moka št. 0 613 Din. g Podaljšanje veljavnosti odloka o eari-nc prostem uvozu vrec. zabojev in desk za etuiranje češpelj. Da bi se kar največ olajšal izvoz suhih in etniranih češpelj, je Generalna direkcija carin tudi za letošnjo izvozno sezono dovolila carine prost začasen uvoz novih vreč, zabojev in desk za izdelovanje zabojev za etuiranje češpelj. Vreče, zaboji in deske zh zaboje so morajo pri uvozu oglasiti na povratek v teku 6 mesecev. Uvozna carina se začasno garantira z državnimi vrednostnimi papirji ali pa z ga-rantniml pisini pooblaščenih bank. Uvožena embalaža so mora zopet izvoziti do najdalje 31. tnaja 1923. g Carinenjc uvoznega blaga brez odo-brenj deviznih odborov. Ker so z odlokom ministrskega svela od 23. decembra 1922 ukinjeni odbori pri Narodni banki, jc Generalna direkcija carin z odlokom št. 330 od 27. m. m. izdala carinarnicam navodilo, da od 1. januarja nuprej ocarlnjajo uvozno blago brez dovoljenj za uvoz, ki so jih izdajali devizni odbori. Carinarnice morajo na fakturah označiti, da je blago ocarinjeno in ria njih zabeležiti številko in datum deklaracije z žigom carinarnice in s jtodpisi carinskih uradnikov. Ce imajo deklarantl še staro dovoljenje za uvoz, se izvrši carinjenje po njem, ni pa to obvezno od 1. januarja naprej. Potrdila (uverenje) o osiguranju valute pri izvozu morajo carinarnico, čim je blago izstopilo iz zemlje, dostaviti bankam, ki so jih izdale, ker morajo banko voditi kontrolo o Izpolnitvi obvez izvoznikov na temelju izdanih potrdil o osiguranju valute. g Nova izvozna carina na žito. Kakor poroc» belgrajskl ^Preporod« bo uvedena sledeča izvozna carina na žito (od vagona): pšenica 500 Din, koruza 300 Din, pšenična moka 200 Din. g Načrt za električno centralo v Osjoku, Tvrdka Charles B. M. C. Daniel v Belgradu jo osješki občini podala ponudbo za zgradbo električne centralo in cestne železnice. Tvrdka se obvezuje, da izvrši celokupni načrt v devetih mesecih po podpisu pogodbe. Zgradbe izroči takoj mestni upravi in nn zahteva zase nobenih koncesij, marveč samo plačilo gradbenih stroškov in to v doselih letnih obrokih v dolarjih z 8 odstotnimi obreslml. g Slovaška trgovska misija za Rusijo. Tz Bratislave nam poročajo: Prihodnje dni odpotuje i« Slovaške trgovska misija v Moskvo v avrho propagande za slovaško industrijo 1er trgovino z njenimi izdolki v Rusiji. g Nein*ka fedsstrija sili proti vzhodu. Nemški koncem, ki •« pogaja t sovjetsko vlado gleda ukrajinikih cukrarnie, je pri volji plaiati boljševi-ikl vladi M odstot. čistega dobička, a zahteva, d.i b| ruika vlad« dovolil» izplačilo nekaj odstotkov ii čistega dobička i nemškega koncema odklonila. g Izvoz čeških čevljev hi nemška konico- renca. Izvozu češkoslovaških čevljev v inozemstvo delajo znatno konkurenco nemške čevljarske tvor-niče. Kakor poroča Humburika trgovska korespondenca, so zahtevale češkoslovaške tvornice za navadne čevlje 75čK, t. j. približno 16.000 nemikih mark, medtem ko ponujajo nemške tvornice take čevlje po 7000—9000 mark. Ena izmed zadnjih dobav češkoslovaških čevljev na Rusko je bila pa v vsakem oziru zadovoljiva, in jo jc rusko p?« slanstvo gladko prevzelo brez pridržkov. g Obrtna kriza v češkoslovaški republiki. Češki finančni minister dr. Rašin je izjavil, da ,'e obrtna kriza sicer velika, vendar še ne tolika, da bi morali obupati. Dokaze je navedel iz statistike! češke inozemske trgovine. Zato govore tudi druga dejstva. Dne 5. dec. 1921 se je prijavilo za praški velesejem 567 razstavljalcev na površini 5835 m'; 5. dec. 1922 se jih je pa priglasilo za pomladni velesejem (1923) 1065 na površni 11.432 m». To ju jasen dokaz, da je obrtna kriza prekoračila svoj višek in da se ji obetajo boljši časi. BORZA. Zagreb, 4. jan. (Izv.) Device: Pešta 3.75- 3.8П, Berlin 1.22—125, Italija 4.83—4.87, London 4.36— 4.38, Newyork 93—93.75, Pariz 6.70—6.75, Praga 2.81—2.84, Dunaj —.13.30 do —.13.45, Curih 17.80 —17.85. — Valute: ital. lir« 4.79—4.82, dolarji 91.50 —92.50, francoski franki 6.70. Curih, 4. jan. (Izv.) Devize! Pešt» 0.21.50, Berlin 0.06.875, Italija 27.20, London 24.56, New York 52tf, Pariz 37.80, Praga 15.80, Dunaj 0.00.75, Bukarešt 3, Sofija 3.60, Belgrad 5.60, Varžava 0.03, Holandska 209. — Valute: n. avstr. krona 0.00.76; Dunaj, 4. jan. (Izv.) Devize; Pešta 27.39^ Berlin 8.65, Italija 3586. London 325.700.—, New York 70.175—, Pariz 4924, Praga 2047, Bruse!} 4524, ZUrich 13.285.—, Sofija 459.50, Belgrad 719, Varšava 3.75, Amsterdam 27.725.—. županska volitev v Ljubljani. Po zajedničarskih protektorjih naročena pritožba g. Habiča proti obč. volit* vam v Ljubljani je že rešena. Kakor ču-."1 jemo, je pokrajinska vlada pritožbo, ki je imela edini namen, da zavleče župansko volitev, zavrnila kot neutemeljeno, kakor je bilo z vsega početka pričakovati. Informirali smo se na mestnem magistratu in izvedeli, da rešitev pritožbe tjakaj še ni dospela. Na aktu tedaj sedi g. pokrajinski namestnik Hribar. Intrige g. Hribarja so nam znane, obenem nam je pa tudi znano, da pri radikalnih veljakih v Belgradu njegov predlog za razpust ljubljanskega obft. zastopa ni našel pravega odmeva, ker so celo gospodje radikali s Pašičem postali napram g. ministru Janezu nezaupni in nočejo uporabljati po njem predlagane »ostre mere« —, Akcijski odbor »Zveze delovnega ljudstva« nam poroča, da se pripravlja v Ljubljani za prihodnje dni veliko protestno zborovanje proti metodam g. namestnika Hribarja. Po zborovanju bo obhod po mestu do vladne palače, kjer bo »Zveza delovnega ljudstva« poslala g. Hribarju dcputacijo, ki mu bo tolmačila zahtevo večine ljubljanskega meščanstva, da se prestolnemu mestu vrne avtonomija. Opozarjamo že danes g. Hribarja, da se pripravi na odgovor, na katerega ga bodo poklicali zastopniki ljubljanskega mesta. novice. lj 0j, te ženske! Za velikega župana v Ljubljani je imenovan na predlog radikala g. Hribarja g. dr. Vilko Baltič, demokrat. Ij Zopet velik izgred. Dne 3. januarja ob 23. uri je vprizorila v Kolodvorski ulici velik izgred gruča mladih ljudi, ki je prišla iz restavracije na glavnem kolodvoru. Svojo službo je tam vršil policijski stražnik, kateremu je neki mlad človek zagrozil: «Kar prU-de naj stražnik, inu bomo že pokazali!« Stražnik, ki navade mladih ljudi prav dobro pozna, je šel po pomoč. Zlikovci so pa nato v Kolodvorski ulici razbijali po oknih, da so prebujali ljudi. Posebno so razgrajali in tolkli s tako silo po železnih zatvorih Jngonlo-vanske banke, da so razbili nad 10.000 kron vredno šipo Izložbenega okna. lj Odbor SKSZ ima danes, dne 5. t m. ob ô. liri popoldne sejo v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje. — Predsednik. Ij V prosvell frančiškanske župnije predava v torek dne 9. t. ni. točno ob osmih zvečer g. Fran Terseglav. Clanl in prijatelji pridite v obilnem številu! Ij Pevski odse.. Frančiškanske protvete ima redno vajo v petek, dno S. t. m. ob pol osmih zvečer. Novi pevci dobrodošli. Ij Zabaven večer priredi prosvela frančiškanske župnije v nedeljo, dne 14. t. m. v Rokodelskem domu. Na sporodu sla dve burki in drugi šaljivi prizori. Preskrbljeno bo tudi za jestvine in pijačo. Vstopnina 5 Din, Prijazno povabljeni naši prijatelji! Ij Sentjakobkka prosveta. V nedeljo, dne 7. januarja oh pol osmih zvečer ho skloptič-no predavanje o L u r d u. Vabimo! Ij Razglas! Ker se jo pripetilo v zadnjem ' času v tuuradnein okolišu več nesreč, ki so jih povzročili vozniki In loferjt vsl?d neupoštevanja eestno-policljsklh predpisov, odreja policijska direkcija na podlagi § 7 res. nar. z dne 90. aprila 1вМ drl. zako. »t. 96.: Stran 4. SLOVENEC, dne S. ЏппђтЏ 192jf. Bief. S. 1. Vsa vozila, osebna in tovorna, morajo biti pri vožnjah po policijskem okolišu od mrn-ka do zore oprcmljeua s prižgano luèjo. — 5J. Šoferji morajo na križiščih cest vedno označili z roko smer, v katero vozijo in sicer na i» način, da zamahnejo z -dvignjeno roko naravnost oziroma desno ali levo, v kaki smeri vozijo. — 3. Na podlagi sklepa javne seje občinskega sveta v Ljubljani z dne 22. marca 11)21 so vsaka vožnja s težkimi avtomobili z železnimi obroči na kolesih po mestnem po-meriju sploh prepove. — 4. Kjer se z javnim napisom vozni promet popolnoma zabranjn-.ie oziroma dovoljuje samo v eni smeri ali k,ior je vozni promet časovno omejen na ?ro-lovo časovno dobo, se morajo vsi vozniki in šoferji tej odredbi pokoriti. Dosedaj je mestni magistrat ljubljanski na podlagi sklopov občinskega sveta odredil sledeče omejitve: Po Frančiškanski. Šelenburgovi ulici, sv. Petra cesti, Starem irgu. Wolfovi, Prečni, Ravni hacjevi ulici. Poljanskem nasipu, Zatokar-jevi, Cegnnrjevi. Križevniški ulici je vožnja s težkimi avtomobili prepovedana. Po Ko-lizejski in Frančiškauski je prepovedana vožnja v smeri proti Dunajski eesti; po Knožji, Nunski, Židovski ulici, Glavnem drevoredu, Laltermanovem drevoredu. Trubarjevem parku, Uradeekega mostu, Vrtači je .ieža in vožnja prepovedana. Po Lingarjevi, Medeni. Semeniški, Šolski ulici, Pogačarjevem, Vodnikovem trgu in Šolskem drevoredu - pa je vsaka vožnja od 7. do JI. ure prepovedano. Prestopki teb predpisov se bodo kaznovali po ^ 11 ces. nar. z dne 20. aprila 1854 drž. zafc. %. Ij Udrnženje koroških Slovencev v Ljubljani priredi v soboto dne 6. t. m. ob 20. uri y prostorih restavracije Mrak. Rimska cesta svoj družabni večer. Sodeluje kvartet iti člani orkestra Mladinske zvezo, šaljiva pošta itd. Vabi se vse Korošce in prijatelje Koro-tana. Za dobro jed in pijačo bo preskrbljeno. Udeležite se poluoštevilno. ker steni pripomorete našim bednim Korošcem. I j Zdravstveno stanje v Ljubljani. Du-31. decembra so bili naknadno prijavljeni 4 V Marijonetno gledišče V LJUBLJANI, MESTNI DOM: ob 15. in 18. uri: obolo, 6. januarja 1923 •DOKTOR FAUST . V nedeljo, 7. januarja 1923 Zaprto. Zenitna ponudba. VA-letrgovcc, dobro siluiran, želi v svrho renitve znanja z boljšo deklico ali vdovo brez otrok od 30—40 let, ki bi bila prijazne zunanjosti, neomadeževanc prošlo-sti, zdravo, lepo domače in nežno odgo-j«no. Muzikalične imajo prednost. Dola primerna. Pogoj je medsebojen dogovor. Ponudbe s sliko in točnim naslovom na naslov: MILAN JOKOVIč, NOVI SAD, Vojvodina. — Tajnost zajamčena. -16 šivilja išče defa pri kaki boljSi rodbini v Ljubljani ali ла dc/ei: — VpraSnnja sprejema upre'niUvu . jamiarja: Zaprto. Sobota. 6. januarja: PETERCKOVE POSLEDNJI.; SANJE. Ob treh popoldne: Izven. ' ..... IDLIOT. Ob pol Qsmih zvečer. Izven. Nedelja, 7. januarja: PETERCKOVE PO- j SLEDNJE SANJE. Ob treh popoldne, j ŽIVI MRTVEC. Ob osmih zvečer. Izven. 1 Ponedeljek, S. januarja: LILIOM. Red B. j Uradniški abonenti Narodnega gledali- | šea v Ljubljani so opozarjajo, da poteče če- ' trti olirok plačevanja, abomnanov dne 5. ja- i Prosveta. pr Alojzija Remca kmetsko žaloigro >U ž i t k a r j e« igrajo danes zvečer v prvič v mariborskem gledišču, kjer ste se uprizorili tudi že istega pisatelja drami >Pavlav in : Kirke«. Podrobno oceno prinesemo prihodnjič. »Užitkarjk bodo kot res ljudska igra brezdvoma šli po celi de-leli. pr Dva koncerta pevskega zbora Glasbene Matice v Ljnhljanl. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi pod osebnim vodstvom ravnatelja g. Mateja Hubada začetkom tega meseca izven Ljubljane dva koncerta in sicer koncert v Celju, dnfc 6. januarja ob štirih popoldne, v nedeljo, dne. 14. januarja ob treh popoldne pa na Jesenicah. Občinstvo iz okolice obeh imenovanih krajev opozarjamo na ta dva koncerta in na priliko, ki se jim nudi, da čujejo pevski zbor Glasbene Matice v svojem kraju. Koncert na Jesenicah se vrši v Sokolskj dvorani ter so sedeži v predprodaji v trgovini Mežik na Jesenicah. pr Marija Stuart. Preteklo sezono se je večkrat igrala na našem dramskem odru Schillerjeva žaloigra Marija Stuart v Ceg-narjevem. prevodu, ki ga je priredil za oder in jezikovno predelal dramaturg g. Oton Zupančič. V kr. zalogi šolskih knjig in učil je ta Ce g nar je v prevod po g. Zupančiču popolnoma na novo predelan izšel z literaričnim uvodom g. profesorja Lokarja. Ta knjiga ne dosega samo zadnje sploh jako okusno opremljene Izdaje Zupančičevih del ampak jih celo presega; zlasti dičijo to knjigo tri krasno izdelane slike Sehillerja, Marije Stu- art in kraljice Elizabete. Kr. zaloga šolskih knjig in učil je s to izdajo vstvarila naSim založnikom pravi vitoroc za podobne izdaje naših pisateljev. Zupančiča uašemu čitatelj-stvu ni treba več priporočati. Jezik je vseskozi dovršen, tako da bo tH knjiga veselje našega občinstva in čast vsake domače knjižnice in bo dobro došla za darila. Cena je pri obsegu nad 14 pol zmerna. Zunanja oprema knjige je jako okusna, tisk in papir prvovrsten kakor to od Jugoslovanske tiskarne, ki jo lahko imenujemo prvo tiskarno v Jugoslaviji, ni drugače pričakovati. Cerkveni vestnik. c II. vnanja Marijina kongregncija pri uršulinkali v Ljubljani ima izreden shod dne 6. januarja 1923 popoldne ob 2. uri. Pridite vse! TurïsîSka in sport. Vremensko poročilo: Jugoslovanski zimsko športni savez je prejel sledeča poročila: Iz Kranjske goro in Bohinja javljajo, da je vreme južno, vondar oblačno 1er pričakujejo v kratkem snega. Kolikor je bilo snega v dolini. je zginil, v legah nad 1000 m pa leži približno 1 m visok sneg. — Na Veliki^Pla-nini, kjer je koča že otvorjena, j>a leži za smučanje izboren sneg. Posebno čez praznike je pričakovati prvovrstno smuko. Meteorologično poročilo. LJubljana 366 m n. in. viš. Cas opaco* vani* daio* toruio- jPeiliron. ' meter uiutei Jiterenon v mm i v U v C J.. 3.1. 21 h 736 £ 4./1. 7 h 4./1. 14 h 735-4 734-0 08 5-1 Nebo, vetrovi obl. jvzh. Padavino t mm 0'9 obl. OS Sisžgo vratarja ali li ša Кз iščem za malo plačo pa dobro stanovanje. Sva sama z ženo. - Naslov pove: upravn Slovenca« pod številko 5548. Poravnajte naročnino! obl. v, KELU 'Hi 'I H M — Razno perilo za gospode, dame in deeo poroča tvrdka 0. & Б. SSfaberne P"* ira to m\ neomadeževor.e preteklost;, samec, mlad mož, vnet prodajalec, zanesljiv računar, dohi mesto v podružnici Andreja Lttžar, Gradac v Be'i krajini. 84 ааааавваааааввввававввпвав Podjeten mladenič, star 27 let, s premoženjem 400.000 kron, sc želi priženiti na kmetijo, gostilno ali mlin. -- Ponudbe z opisom razmer na upravo Usta pod znakorft -Resnont 75«, вваааавввавецрваааавававввв GQZDN! in LESNI " MANIPULANT vešč samostojnega vodstva gozdnih industrij in lesne trgovine, z znanjem več jezikov in knjigovodstva, želi з 15. januarjem preaeniti mesto pri večjem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod Šifro -SAMOSTOJEN'. ,, 34 ZASTOPNIKE (trgovske potnike) in "icer krajevne za Ljubljano in okolico, ter druge rajone, išče proti proviziji veletrgovina vins. — Prvovrstne moči uaj vpoSljejo ponudbe pod UPELJANA TRGOVINA 18. na upravo -Slovenca/. Nosile zsfa d t n) i hovih veliki!» r ednosii s separatnim vbodom т srediai mesta išče zdravnik. Plača postranska «tvar. — Ponudbe na nprefo 'ista pod SHro -ZDRAVNIK . 91 Pozor ! Pozor! Prazno sobo s hrano ali pa tudi brez nje, IŠČE jelo miren zakonski par. brce -otrok pri kaki boljši družini v mestu. —, P1eč4 dobro! Cenj. ponudbe pod -.DOMAČA HRANA na upravniJtvo «Slovenca i. Nedavno vrni\ši sc. is ruskega ujetništva bivši -O?- PEKOVSKI MOJSTER bivSi pekovski mojvtoi ižčem dobro Močo pekarljo v najem ?li PROSTOR ZA PEKARIJO. Ponudbe sprajema L KACIN, Vrhnika. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijatelj en» in znancem tužuo vest, da je Vsemogočni našo sopvogo, ossir. čez vse ljubljeno mamico Ivano Šmalc roj. Stergar frgovko v Mirni na Dolenjskem po dolgem, mučnem trpljenju, prcvideuo s tolažili sv. vere v 62. letu njene starosti ob 6. uri v Mirni poklical k Sebi v boljšo večnost. Truplo blage pokojnice se položi na tukajšnje pokopališče Sv. Helene ob 15. uri dne 6. t. m. k večnemu počitku. Maše »adušnice se bodo služile v Mirni in drugih cerkvah. MIRNA, dne 4. januarja 1923. Ivan, Anton. Ivanka, Miei, Angele, sinova. hčere. J аг kupim vsako množino. — Lndovik Sič, Ljubljana, na Fričkovcu. Her- tz bo'jic hmetske hižc, sprejmem takoj. — Veletrgovina FERDO ŠKOF, MÎSLÏNJE. 2 Poročen mizarski pomočnik išče oiesta v Ljubljani. — Nealov pri upravi lista. Jf" z 2 posteljama in dobro domr.čo brano takoj oddam. — Naslov se izve v upravniSlvu «Slovcnca« pod številko 69. kraste, liinje odstraniujc pri Človeku in živalih NaftePmaziCo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCck za 1 osebo po poŠti '! Din. pri T^NKOC!, lekarna Ljubljana, Sicveroija. n àm, yospoiie ш otroka po znižanih cenah pri ft. SINKOVIC nasl. K. S0SS UUBLI3NA, Mestni tra ùlev. 19. Enodružinska hisa radi preselitve takoj naprodaj za 120.000 dinarjev. — Več povedo v Rožni dolini štev. 106 pri . MARJAKU«. 70 ж «iMesea Inserati v »SLOVENCU« imajo popoten uspeh! Knjigovodjo ali knjtgovoôktnjo sprejmo pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani. Pogoji; Popolno znanje dvostavnega knjigovodstva, slovenskeg.i in nemškega jezika ter večletna praksa. Prednosl imajo irurjeni stenograli ali stenogrnlinje. Začetnice so izključene. — Istotam sprejmo perfektno strojepisko ki je zmožca slov. In nem. Menogrnilie ter popolnoma obvlada slovenski in nem. jezik. Prednost imajo tiste, ki so sposobne srbobrvatskega io italijanskega je-j zika. — Daljni« pojasnila pri RAVNATELJSTVU DR?.. DVORAZR. TRGOVSKE ŠOLE,'Kongresni trg'5tev. 2 vsak delavnik od 8. do 10. ure dop. Izdaja konsorcii »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani. •Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.