432
časih podrl ta tempelj, ki je ostal skozi mnogo stoletij v razvalinah. Od 1.1870. sem izkopujejo po razvalinah. Okolica je pusta in nevarna zaradi malajskih roparjev; zato se le redko drzne tuj preiskovavec, da bi proučeval ta zanimivi spomenik staroindijske kulture.
Torunj (str. 418.) je staro poljsko mesto, sedaj seveda pod prusko oblastjo, ki hrani še v svojih stavbah znamenite ostanke iz srednjega veka.  Priobčili bomo še nekaj slik iz
RUSKI   VOJNI  ZRAKOPLOV
Torunja. Torunj in Holmo sta bili nekdaj glavni mesti tako-zvanega poljskega Pomorja, prastari poljski mesti, a sedaj večinoma ponemčeni. Križarji so najprej beračili, potem pa uropali kos za kosom poljske države in si ustanovili na Pomorju svojo prusko kneževino. Torunj ima še mnogo davnih poljskih spominkov.
Na Španskem je buknila vstaja. V Maroku imajo Španci hudo borbo s Kabili, in ko so izpočetka imeli nekaj izgub, so revolucionarji v Barceloni to porabili za povod vstaji. Anarhistični in socialistični elementi so uprizorili pravo strahovlado. Kakšnega značaja je bila ta vstaja, se vidi iz tega, da so najprej planili nad cerkve in samostane. V cerkvah so razbili najlepše umetnine, morili in ropali; v samostanskih grobnicah so celo mrliče metali iz grobov. To se imenuje propaganda za „svobodno misel". Nekaj dni je trajalo to divjanje. A vlada je v zvezi s prebivalstvom naredila red. Fort Monjuich (str. 424.) v bližini Barcelone je trdnjava, ki kroti vso okolico. Tu so tudi glavni zločinci dosegli svojo kazen.
Zrakoplovstvo je šport letošnjega leta, če se sme taka važna iznajdba še šteti med športe. Na Nemškem so zložili mnogo milijonov mark, da je grof Zeppelin izdelal že tretji veliki zrakoplov. Njegove vožnje po zraku so pravi triumfi, ki jih hodi gledat na stotisoče ljudi, in ves svet se zanima zanje. Pa tudi drugi narodi tekmujejo v zrakoplov-stvu. Vedno nove iznajdbe prihajajo na dan. V Frankobrodu je bila letos že mednarodna zrakoplovna razstava, na kateri je bilo razstavljenih že na stotine zrakoplovov in se je občinstvo lahko za denar vozilo po zraku, kakor po železnici. Kar naenkrat je presenetil svet Francoz Bleriot, ki je s svojim zrakoplovom preletel morsko ožino med Anglijo in Francosko z velikansko brzino. Manj srečen je bil njegov tekmec Latham, ki je pri takem poizkusu dvakrat zapored padel v morje s svojim strojem. Vojne uprave hočejo zrakoplove porabiti za vojne namene. Kmalu bodo imele vse države vojne zrakoplove. Vojske bodo postale čisto drugačne, če se bodo uporabljali zrakoplovi, iz katerih se ne bo le dal opazovati sovražnik, ampak ki bodo metali razstreliva na zemljo. Naša slika (str. 432) nam kaže vojni zrakoplov, ki ga je Rusija naročila na Francoskem v delavnici Lebaudu in ki je zgrajen po vzorcu francoskega zrakoplova „Republique". Dolg je 52 m, obsega 3700 kubičnih metrov in ima Panhard-Levassorjev motor 80 konjskih sil, ki mu da pri ugodnem zraku brzino 60 km na uro.
NA  BOŽJO   POT