ZAPISKI ELEMENTI OBDOBJA PRESELJEVANJA LJUDSTEV NA NEKROPOLI NA PTUJSKEM GRADU Se enkrat je čiščenje arheološkega gradiva pred konservaciio1 odkrilo med grobim inventarjem zgodjesrednjeveške nekropole na Ptujskem gradu nekaj novih momentov.2 Pridobljeni novi elementi, zahvaljujoč nekaterim novim najdbam3 ter študijam analognega gradiva,4 ne samo da osvetljujejo v drugi luči kulturno trajanje omenjene velike nekropole, temveč odpirajo možnost preučevanja periode, ki pri nas do sedaj ni bila raziskana in obdelana, toda ki jo je, čeprav samo z antičnega stališča, nakazal profesor Klemene,5 katerega spominu so posvečene te vrstice. V tem članku imamo namen posvetiti se samo novo pridobljenim elemen­ tom iz groba št. 5, ker predstavljajo zelo zanimivo najdbo. Ker pa so ti ele­ menti z omenjeno konservacijo iz osnove spremenili kulturni habitus tega groba, terjajo ponovno obdelavo vseh tu najdenih predmetov. Da bi bila slika te najdbe, čim bolj popolna, bomo še enkrat podali vse, kar nam je o grobu št. 5 znano. •» Podatki o grobu, katerega gradivo bomo tu obdelali, so zelo skopi. Iz poročila zvemo, da je bil grob v globini 1,50 m, da je bil skelet dolg 1,60 m in zelo slabo ohranjen. Spol in orientacija nista podana.6 Sodeč po načrtu odkopanega dela grobišča leta 1909 je skelet ležal v smeri Z—V z določenim odklonom proti jugu.7 Kot pridatki v tem grobu se omenjajo: bronasta ogrlica — torques s pentljo in kvačico. Na njej so kot priveski vdeti dva bronasta uhana in dva bronasta obroča, prvi okroglega, drugi ploščatega preseka. Grob je datiran po načinu datiranja, ki je bil v rabi, ko je bila odkrita in obdelana cela nekropola, sumarno s celotnim grobiščem v X. in XI. stoletje.8 Najbolj zanimiv predmet med gradivom tega groba je nedvomno ogrlica — torques (T. I, si. 1). Izdelana je iz bronaste žice, katere en konec se konča s kvačico z majhnim bikonično oblikovanim gumbom na vrhu. Drugi konec je sploščen v elipsoidno ploščico, v katero je izvrtana majhnja luknja za za­ piranje. Proti koncema je ovratnica okrašena s prečnimi vrezi. Ze J. Korošec ni našel pri svoji obdelavi za ta predmet pravih analogij med slovanskim gradivom našega in drugega ozemlja.» Toda danes naš tor­ ques ne predstavlja več osamljenega pojava te vrste nakita. Tako zelo pristne analogije ima v ogrlici — torques iz groba 112 iz nekropole, odkrite v nepo- 1 Čiščenje Je opravil preparator Pokrajinskega muzeja v Ptuju Janez Gojkovič leta 1966. 1 Korošec Paola, Tehnika »damasciranja« na slovanskem nožu z nekropole na Ptujskem gradu, Zgodovinski časopis ХГХ—XX, 1965—1366, str. 95 si. » Werner J. Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches, München 1956 (dalje Werner J. 1956). ' Beälagic Seök, Grborezl srednjovjekovna nekropola, Sarajevo 1964 (dalje Grborezi). »Klemene Josip, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950, str. 78 si. (dalje Kle­ mene J. 1950). ' Skrabar Viktor, Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf Schloß Oberpettau. Zeit­ schrift des Historischen Vereins für Steiermark vm/3, Graz 1910, str. 121. ' Ibid. Situatlonsplan. ^ •• Ibid. str. 132 sl. — Korošec Josip, Staroslovanskff grobišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1950, str.'? . a . • Korošec Josip. Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1947, str. 81. 77 sredni blizini vasi Grborezi zahodno od Livna.10 Ta je izdelan iz ene toda tordirane bronaste žice, katere konca sta oblikovana analogno našim (T II si 4). Datiran je glede na druge pridatke, pripisane temu grobu, v X in Xl' stoletje, toda domneva se, da predstavlja import.11 Drugi primer analogne ogrlice je bil odkrit na območju južne Poljske1* Za razliko od naše je ta izdelana iz srebra (T. II, si. 2). Pripisana je pozno- nmski periodi, ki na tem ozemlju zajema V. stoletje. J. Kostrzewski jo pove­ zuje s podobnimi, odkritimi na ozemlju zgornje Visle, kjer se take ogrlice pojavljajo, a so izdelane iz zlata (Plebanek, vojvod, aleksandrowsko) To pod­ ročje je na meji przeworskega kulturnega kroga ter je pod močnim vplivom provincialnorimske civilizacije in istočasno — s posredovanjem nosilcev ger­ manskih skupin — tudi pod vplivom crnomorskih gotskih delavnic." Analogije nahajamo tudi v ogrlici iz bogatega groba Mainz-Kostheima'" Ta ima enako oblikovana konca, samo da je za razliko od našega primera obroč tordiran (T. II, si. 3). Grob je datiran v prvo polovico V. stoletja in spada med bogate tako imenovane »zahodne« knežje grobove nunskega časa.15 Podoben, samo zlat torques so našli v bogatem znanem grobu v Muslju- movi — Perm." Ta ima enako formirana konca, toda obroč je pri tem primeru rombicnega preseka z vgravirano svastiko na sredi (T. II, si. 1). Spada v krog knežjih grobov hunskega časa na tem področju.1' Med vzhodnimi najdbami moramo omeniti še primer Kuzminskoje — Rjazan (T. II, si. 5)," katerega konci so bih enako oblikovani.« Od predmetov, ki so bili na omenjeni ogrlici bomo obravnavah predvsem navedena »obroča«, ki v resnici predstavljata dve zapestnici. Obe sta manjših dimenzij in pripadata dvema različnima tipoma Ena je masivna in je izdelana iz debelejše bronaste žice z rombično obliko­ vanimi konci (T. I, si. 2). Ta tip zapestnice je v V. stoletju že v rabi na območju karpatskega bazena,2» Podonavja21 ter na ozemlju vzhodnih Alp <* Zelo po­ gosto se pojavlja izdelan iz železa." Glede na razvoj tega tipa nakita ki se zadržuje zelo dolgo, predstavljajo omenjeni primeri iz V. stoletja prototipe podobnih zapestnic, razširjenih v avaroslovanskem krogu." Verjetno da mo­ ramo tudi za primere majhnih velikosti iskati izvor v kulturnih krogih vzhoda kjer so ravno tako kot torquesi veliko v uporabi zlate in srebrne masivne zapestnice.25 Nahajamo jih tudi v grobovih hunske periode v ostalem delu Evrope.28 " Grborezi, T. XX, sl. 3. 11 Ibid. str. 79 si. " Kostrzewski Josef, Wielkopolska w pradzàejach, Warszawa — Wroclaw 1955 si 750. 11 ibia. str. 246 si. ' " Werner J. 1956/II, T. 55, si. 10. 1S Ibid. I, str. 84. =, dLS1?; ?' ^-,59, Sl\12-J~ Fettich Nândor, La trouvaille de tombe princière hunnique a Szeged-Nagyszeksos, Arch. Hung. Budapest 19S3, T. XVIII, si. 13. Vsa starejša literatura o tej najdbi je podana v opombi 2 na str. 131 (dalje Fettich N. 1953) " Werner J. 1956, str. 84. Шг^^-Л^пУТт. nateaaÜm ™turo Slovanov *•<**«» ^njega veka. "Obstaja še dokaj podoben torques, izdelan iz železne žice štirioglatega preseka iSe !f ™Č^"Sì preluknjanimi konta, zaprtimi z majhnim zatikalom. Najden Je v grobu ìn^^ì ?a~£%?fà1 (Iîtmp?1 Josef' Alterthümer des frühen Mittellalters in Ungarn, Braun- ™н 5 ^?5I?\>TóJ,^sl- " £о1е* ene dvolistaste in štirih rombičnih želiznih puščic (Ibid. T. 527, si. 2, 3—6). Te najdbe nihče ne omenja. и » Fettich N. 1963, T. XLVI, si. 3—4, T. LV, si. 3, T. LVL si. 2, str. 169. io*, rnpf,FduÇzMlhâly,-y3ie_ ethnischen Probleme der Hunnenzeit in Ungarn, Budapest lïcLTaX," at; \ Is-19;- Dimitrijević D., Kovačević Dr. J., Vinski Dr. V., Seoba naroda, arheološki nalazi Jugoslovenskog Podunavlja, Zemun 1962, str. U», si. 1 (spodnje). — Mit- ««S^î?1?0™ H" Dunkler Jahrhunderte goldene Spuren, Die Völkerwanderungszeit in Osterreich, Wien 1963, sl. 2. , •>/»" Dolenz Hans, Funde aus Kärnten aus 7.—11. Jahrhundert, Carinthia L 150/4, i960, "Mđ" Kastelle J., Slovanska nekropola na Bledu, Dela SAZU, LJubljana 1960, T. D„H„„ ?41£ny_ir,<250' Archaologische Denkmäler der Gepiden in Mitteldonaubecken, S^r„i? 4rai str- m- — Fe№ch Nândor, Das awarenzeiüiche Gräberfeld von Pilismarot- Basaharc, Budapest 1965, Str. 105 sl., sl. 22/4, 49/1, 50/6-1, 57/1—2, 01/2 itd . м Kerc-GliniSce (Werner J. 1956, T. 15, sl. 2—3) m.-«" Wolfheim, Rhednhessen (Ibid. T. 4, sl. 6), Niederolm (Ibid. T. 42, sl. 12), Atzgerdorf «b'd TT S, (Г.'' SiP°vo *"» Derkulu, kurgan 3 (Ibid. T. 8, sl. 6), Laa an der Thaya (Ibid. T. 4, sl. 6—7) 78 Za drugo zapestnico se je po čiščenju izkazalo, da pripada tipu: s kačasto oblikovanimi konci, da je po celi površini ornamentirana s krožci z: luknjico na sredi, ki se v določenih presledkih vrstijo drug za drugim (T.Xsl 3) Za­ pestnica je izdelana iz brona ter pozlačena. Tudi ta tip zapestnice je. zelo pri­ ljubljen vzhodno od našega ozemlja v zgodnjem srednjem vekuw Posebno v velikem številu je zastopana na področju Panonije ter delno. na+ ozemlju med Donavo m Tiso." V primerjavi s starejšimi' primeri z našega^, ozemlja28 predstavlja tako po tipu kot po Ornamentik! verno kopijo zapestnic;., izdelanih iz kosti. Na našem ozemlju se te datirajo v konec IV. in začetek V.* stoletja» Glede na skupne elemente obeh primerov ni zapestnica iz groba ' št. S časovno mnogo mlajša od omenjenih poznoantičnih zapestnic. " " . Uhani, vdeti na ogrlici, so se izkazali kot tip bronastega uhana z ma­ sivno izdelanim poliedrom na enem koncu (T. I, si. 4). Tip tega uhana^ki pred­ stavlja poleg ločne fibule in pašne spone enega od vodilnih elementov ger­ manske nose,3» nahajamo povsod, kjer se širijo germanske kulturne skupine 31 Najstarejše najdbe se vežejo za območje, ki so ga zasedli krimski: Goti. Ča­ sovno spadajo te najdbe v ,V. stoletje, in to — v grobovih hunske-periode — ze v njegovo prvo polovico.32 . Na področju Panonije in vzhodnega dela vzhodnoalpskega ozemlja segajo do sredine VI. stoletja,3* medtem ko se dalje na zahodu v germanskih skupinah zadržijo še do druge polovice VII. stoletja.34 Polieder na tem tipu uhana je lahko izdelan v perforirani tehniki z vlo­ ženim poldragim kamnom,3' je iz tenke pločevine in okrašen z granulacijo» ah pa je masivno izdelan, neornamentiran ali ornamentirari* s krožcem z vdol- bimco na sredi.3' Vse te tehnike so v rabi istočasno, vendar samo'z razliko, da se je izdelava masivnega poliedra ohranila dalj časa kot druge-tehnike.38 Glede na vsa dejstva, povezana z opisanimi elementi, izhaja, da je inventar groba št. 5 po značaju izrazito germanski. Ker pa v germanskih kul­ turnih skupinah, ki so na ozemlje karpatskega bazena in panonske nižine prišle s severa, ne nahajamo ogrlice — torquese,™ je jasno, da je treba njihov izvor povezati s tistimi germanskimi skupinami, ki so prihajale na to-področje z vzhoda."» Dejstvo, da je ta tip ogrlice značilen za moške grobove, redkeje za ženske, in predstavlja poleg nekaterih drugih predmetov nomadsku element, očituje, da imamo opraviti z elementi, ki se vežejo z germanskimi plemeni, ki vdirajo v srednjo Evropo v zvezi s premikanjem hunskih čet." Zanimivo je üa je večina grobov tega časa usmerjena v smeri S—J,42 J—S,« ZV—SV,,J i, „T Ffu'ch Nândor. Archäologische Studien zur Geschichte der späthunnisehen Mettal­ kunst. Arh. Hung. XXXI, Budapest 1951. T. ХХХШ-ХХХТО, Äsl la se vtóe z germanskimi najdišči. «-»-™.YÜ, »U. IO* SI. in.se veze z » н1"C«ГliLIva, Poznoanü^o grobišče na Zgornjem Bregu prt Ptuju, T:IV, si. 4, 7. 10 Werner J. 1956, str. 93 »Wern^j! tH^AlVWtt.tS,.ìfe,ta,ÌV4al0 *rt*0"»»»*to°- , T ",1fot le Prtmer Iz Apahide, ki jè datiran v drugo polovico V stoletta* ali nrimer vt. stólta3' Csonerad-Ke"ö^aimi-»düllö-, Szamosfal/a &. kTspIdajTv 'pïvTpïïSSS, j~. A P,OS,S.bno pa v bajuvarskih in àlamanskih grobovih (Bott H., Bajuwarischer Schmuck der Ag lolfingerzeit, München 1952, str. 141 si. - Werner J., Das alamani^he^r^erfèw m?.1fr i°8 id?880 1953' Str- "• •"" StOU H" Ше Alamanen ш Württemberg, Bel-to-ŽISSg • " Kot je primer iz Atzgersdorfa, Laa an der Thaya. " Kot je zlat primer iz Ptuja. • ' ','. £ot„ìe Prtmer !z Osorukova, sev Kavkaz, Phanagoria-Taman. :'y " Csallâny D. 1961, str. 270 sl. ir„r,*!Z, ka3?a£kL *?и1пј so torquesi najdeni v gepidskih grobovih, toda vedno v se­ kundami rabi. Tudi Csallâny podčrtuje, da niso značilni za gepidskl kulturni-krog (Ibid) • -iz hunsloo-gotske periode obstaja Se cela vrsta tipov raznih ovratnlc-tornuesov ki niso podobni našemu (Werner J. 1956, str. 84) " Ibld. . • " Kot je primer Sipovo na Derkulu (Ibld. str. 102) „*]«? iüfiTiJ^8 an.,df ^ДУ?,«101«! s«- И0). Phanagoria, Taman grob 88,. M Je imel nekaj odklona proti jugu (Ibid. str. 104). /тмл'1.АГ;мб1;рото na Derkulu> Kurgan 3,' Engels-Pokrovsk (Voschod) in. kurgan 36 toda obstajajo, posebno ha področju srednjega Podonavja, tudi grobovi iz prve poiovice V. stoletja, ki leže v smeri Z—V.45 Res je, da nimamo nobenega antropološkega podatka o skeletu iz groba št. 5, ki bi nam bolj jasno potrdil naše domneve. Toda dejstvo, da so ostali nakitni predmeti vdeti na ogrlici, bi dovolilo v določeni meri domnevo, da grob št. 5 predstavlja slovanski grob že glede na usmeritev, in da je ta inventar v sekundarni uporabi. Za tako tolmačenje bi našli opore v inventarju omenje­ nega groba št. 112 v Grborezih. Toda tudi tam situacija ni popolnoma jasna. Za starejšo datacijo bi govorila usmeritev J—S,46 toda prstani tega groba so mlajši od torquesa.47 Ta moment bi delno opravičil tudi druge najdbe in bi dovoljeval, da se ga uvrsti med slovanske grobove.z inventarjem sekundarne rabe. Nasprotno pa grob s Ptujskega gradu nima niti enega elementa, ki bi bil mlajši od V. stoletja. Poleg tega imamo na Ptujskem gradu opraviti drugače kot pri grborežkem grobu,- ki je vseboval skelet otroka,49 z odraslo osebo.49 Će dalje primerjamo velikost predmetov, vdetih na našo ogrlico, vidimo, da ?re za nakit, ki ga je lahko nosil samo otrok. Ta moment bi pojasnil dejstvo, zakaj omenjenih predmetov niso našli na mestih, kjer se jih nosi. , Upravičeno domnevo, da je na tem grajskem hribu obstajal -del grobišča, ki je pripadal starejši periodi kot je tu odkrita slovanska", dokazuje razen groba št. 5 tudi določeno število drugih grobov, ki jih bo treba izločiti iz sklopa slovanskega grobišča tega najdišča. To pa bomo obravnavali na drugem mestu. Tudi z zgodovinskega gledišča obstajajo možnosti, ki dovoljujejo domnevo o obstanku nekropole na tem delu hriba v obravnavani periodi. Ce upošte­ vamo sklepe, ki jih prinaša profesor Klemene na osnovi pisanih virov za čas okoli sredine V. stoletja, da »Poetovio je moral biti tedaj še pomembno rimsko mesto,«50 in da »ako mesti Poeto vio in Celeja nista bili porušeni že pri prvem Atilovem pohodu leta 451, sta bili popolnoma uničeni leta 452, kakor Emona in Akvileja«,51 potem je grajski hrib do njegove obnovitve52 lahko služil za grobišče. • - . Paola Korošec Zusammenfassung ELEMENTE AUS DER PERIODE DER VÖLKERWANDERUNG IN DER NEKROPOLE AUF DEM BURGHÜGEL VON PTUJ (PETTAU) In seiner kurzen Abhandlung widmet der Autor seine Aufmerksamkeit dem Inventar des Grabes Nr. 5 der Nekropole auf dem Burghügel von Ptuj, bei dem nach der Konservation1 einzelne Elemente zum Vorschein gekommen sind, die den Kulturhabitus des Materials dieses Grabes ändern. Es hat sich erwiesen, dass die Anhängsel am Halsring-Torques (T. I, Fig. 1), der unter dem slawischen Material keine Analogie hatte,9 zwei kleine Ohrringe mit mas­ sivem Polyeder (T. I, Fig. 4), die zwei anderen Reifen aber zwei Armringe dar­ stellten. Einer gehört zum Typ mit Enden von rhombischem Querschnitt (T. I, Fig. 2), der andere aber, der vergoldet war, zum Typ mit schlangenförmigen Abschluss und war in seiner ganzen Länge mit kleinen Kreisen ornamentiert (T.I,Fig.3). Seine besondere Aufmerksamkeit wendet der Autor dem Halsring-Torques zu der nach der Gestaltungweise seiner Enden Analogien im Exemplar aus Grborez — T. II, Fig. 4,10 in den Exemplaren aus Südpolen — T. II, Fig. 2,ls aus dem südöstlichen Russland Musljumova-Perm, T. II, Fig. l,le Kuzminskoje " Npr. Hobersdorf, grob 1, Vicemilice, Bucovice, Rakšice — Krumlov (Ibid. str. HO). м Grborezi, str. 57 47 Posebno prstan z rombično razširjenim sprednjim delom (Ibid. T. XX. si. 2). " Od skeleta je po poročilu in situ in v splošnem ohranjena samo glava (Ibld. str. 30). " Kai- se da soditi po podani dolžini skeleta. 50 Klemene J. 1950, str. 69. " Ibid. str. 70 in 79. 5! Ibid. str. 71. 1 80 hl* T тт T, ^дп "VL™ WeSten im ExemPlar aus Mainz - Kostheim л**Ј» 'A J Al e angeführten Halsringe sind Elemente des V. Jahrhun- S»UThrblwdeS S1^ *ï dLe S°g-Fürstengräber östliches und westlicherïri g Д • ^ге Herkunft ist aber nicht in Karpatenbassin zu suchen»» sondern im Osten.« vornehmlich in den Männergräbern, seltener in den Frauengrabem Ringes.- еШ Nomadenelement dar als Kennzeichen eines gehobenen fozS Der erste Typ des Armringes stellt Elemente des V. Jahrhundert dar, wie ŠThJ h f Pannomens.» des Donauraumes« und der Ostalpen auf tra en* Ä-Ma*f,gKer/?heJ?t er auch verfertigt aus Eisen und erhält sich sehr lan­ ge.« Auch fur dieses Element vertritt der Autor die Meinung dass seine Herkunft im Osten zu suchen sei. Der zweite Armringtyp s еШ eine fungere Sff der aus Bein verfertigten Armringe dar, wie sfeta'ostato n'enGebiet Ende des IV. und Anfag des V. Jahrhunderts geträgen wurden » РШеП UeDiet . ^benso gehören in diese Zeitspanne die Ohrringe, ein untrügliches eerma- dlesef pT™tZUÊeh^r,30KdaS ,eine g0tische HinterlassenschaftStal«.* Auch dieses Element reicht über das VI. ins VII. Jahrhundert hinein.»« Diese Ohr- ^K^f^^ï? verichiedeneQ Techniken ausgearbeitet vor^e , "' Hinsicht auf alle diese Tatsachen nimmt der Autor an, dass dieses Grab der humsch-gotischen Periode dieses Gebiets angehören könnt! NPkrn^f Behaupt"nS ^gründet er mit der Tatsache, dass in der angeführten Nekropole ausser dmsem Grab noch andere von nicht-slawischem Charakter vorkommen. Aus historischem Blickpunkt könnte der BurghÜgels^itde^r Zeit da die Hunnen Ptuj zerstörten," und bis zur abermaligenErneuerung der Festung als Grabstätte gedient haben.» S Erneuerung der SOCIALNA STRUKTURA NAROČNIKOV »NOVIC« V LETU 1845 rinrta^fH1 letnÌ1^ B¥^eisovih Kmetijskih in rokodelskih novic ima na koncu dodana Imena deležnikov kmetijskih in rokodelskih novic v letu 1845 prav n«h 11SÎ prva.dva letnikf- Seznam obsega na osmih-posebej numeriranih stra- пегР1пЉПаЛС£ £V' °d kat?ril? Sem jih 1132 Iahk0 klasificiral, 19 pa je ostalo 'ren'h; l strukturo naročnikov, mislim, se vsaj deloma da ugotoviti, kak- družben^h S, tegaK-P° t etih. Spet Prvega ^«venskega časnika, v katerih nrvä^t П Je bl1 n.ajbolj odmeven. koliko so ga brali tisti, ki jim je bil fu7stvlTnJ?™n3en' \°ГеЈ kmetje in 0brtniki> Prav tako P3 nam ta struk- dPia,Z i ? Ze STeJ-h kamor je dr- Janez Bleiweis usmerjal svojo politično dejavnost m si pridobival svoj krog političnih pristašev. Kratko analizo Novic HZ razpravr Razvojne smeri slovenskega novinarstva (gl. Razstava sloven- g|«n°JlnaJSVa l LjublJani 1937 na str. 225-226) napravil že Ivo Lapajne. noklt na^nftf11- V' kl Sem ga uP°rablial. obsega ime in priimek, kraj ter uredniška TÄ n^gre- Za P°jameznikat aH Pa naslov ustanove, društvi ali del teh n^L^ n Je °Pred.elJena večina naročnikov, drugi pa imajo samo ™L„fh P°datkov, npr. samo priimek, manjka pa kraj ali poklic Poleg tega ie sT fn° kiHajeVntlh K1"6-"' ki i° V slovenskem krajevnem imenoslovju IL &£ I„31'JH Z Se P°drobneJe opredeliti, kot recimo Šmartno ob Paki, ,Z *" Ps d ,Smarno goro in podobno. Ne dovolj točno opredeljena imena sem razreševal s krajevnimi repertorji ter shematizmi škofij za leto ™845 ffin pomUagPaaiom.OStal° ***** naročnikov' ki ^ n^em mogel^azrešm z no- stnrifn°0V^.ikOOZemlje Sem razde"l PO takratnih historičnih pokrajinah. Hi- sai «?t»Z Г ЈШе K3,1"6 Sem razdelil na sodne okraJe kot «o bili od 1855-1918, «mboli nlLffčno Jnr°i^tmU at S mutandis' Podobi današnjim občinam. Da bi tudi BeneškrAS o sloven?ko.ozemlje, sem kot posebni enoti uvrstil ffÄSToK Prek-^e, čeprav bi po razdelitvi, spadala pod Ita- nre/^H ProbJem j.e bil,a klasifikacija poklicev. Upoštevati je treba, da so pred dobnim sto leti poklici pomenili nekaj čisto drugega kot pomenijo danes! 0 Zgodovinski časopis 81