."•¦.¦'                                           Strijc Zidanek. L'."',' \š.
(PosloTenil A. Martinec.)
nAli ne, strijc,-denes nam zopet poveste žalostno dogodbo. kako stev vojni izgubili nogo," nagovori sedemletni MatijCek strijca Zidaaka, sh, sestrama stopivši v njegovo sotto.                                                                      .•>. ^hf-
n,,Otroci, ali vam res nij drugo na umn, nego li vojaei in kervavi boji? Boj je najstrašnejša stvar na zemlji.   Bojišče — hii, še zdaj me stresa mraz,
— 34 —
kedar  se  opomnim   6nih   žalostnih   prizorov,   katere   sem   videl   na  bo-jišči!""
nTo rad verjamem, strijc," odgovori Matijček, ra vojne dogodbe so vendar najlepše ter še posebno vaša, kako ste izgiibili nogo."
,,nKoliko krat naj vam jo še povem?"" reče strijc, sedši k peči poleg zveste prijateljice, stare mačke. rnMenim, da vam je uže vsa znana.""
wČe tudi," reče Matijček; wpovejte jo, ker veste, ~da vas radi poslu-šamo."
„„^11 zgodi se po vašej volji, ker sta očainmati odšla y semenj, hočem vas malo zabavljati.""
Teli besed je bil Matijček zel6 vesel. Kakor bi trebalo njemu samemu iti T boj, pripaše si leseno sabljico, ter ponosno stopi pred strijca. Anička, starejša sestra, nas!6ni se mu na ramo, a Marjetica, ki bi tudi rada poslu-šala, stopi tik njega. Še kanarček v kletki na oknu umolkne, da bi zvedel strijčevo dogodbo.
^Čujte!1"' začne strijc Zidanek, rnbilo je v 184*. leto pri Pešti, stol-nem mestu ogerske zemlje, ko je bilo Avstrijanom treba prepoditi Ogre iz terdnjave. Baš sem stal na straži v necem gozdu. Ne daleč od mene je bila velika pečina. Dejal sem sam v sebi: ^tukaj je zel6 ugoden kraj na sovraž-nika paziti, samo g6ri se je treba vsplaziti. A jedva sem bil verhu pečiae, uže skoei na-me sovražnik, dolgopet Oger. Nekaj časa gleda on mene in jaz njega. On se menc ustraši, jaz se ustrašim njega. Tako sva si nekaj tren6tij nema nasproti stala, oba z napetim petelinom.
nUdaj se!" zavpije Oger, ,,kajti vedi, da si ujet."   ¦
,,wNe!"" zagermim jaz, nnti si ujet.""
Zdaj vpraša Matijček: ^zakaj li nijste tak6j ustrelili, strijc?"
r,,Tega ti ne umeješ,"" odgovori strijc. ,,,,Ako si na straži ter ustreliš, ondaj to znači, da se sovražaik bliža, potem začn6 tak6j bobnati in vsa vojska se naor6ži. Zaradi tega nijsem strelil.""
nKo sva zopet drug na druzega zagermela: nmoj si!" bližala sva se, jaz njemu, on meni, z golima bajonetonia. Konfci se uže ddtakneti, a nobe-den od naju se ne uda. Treba je bilo s kervjo razsoditi. Verujte mi, dragi otročiči, da mi nij bilo še nikdar tako težko v serci; iz očij velikanskega sovražnika se je bliskal ogenj ter njegove telesne moči so presezale moje. — A mislil sem si: ^vojaku je treba imeti pogum, ter zm6čimu je ali umreti!" tako sem dejll, ia zdajci se mej nama prične kervav boj. Bajoneta zabrenkOčeta, kajti jela sva se klati. Debelib. pet mimit sva se bojevala ter boj je bil od miaute do minute zlejši. Zdaj se z nogo zadeaem ob nekaj; spotaknem se ter padem. V tem bipu mi nasprotnikov bajonet prodere desno koleno. Strašno zaječim in zgrazim se na zemljo Pnška, sproživši se mi, zadene • Ogra. Ali ga je ubila, ali samo ranila, tega nijsem vedel. Ležal sem dolgo na tleh brez vse zavesti, in stoperv tedaj, ko se zopet zavem, ngledara ranjenega sovražnika poleg sebe ležeč in deržeč kervavo ruto na 6elu. Tudi sem Tidel, da se moj polk bliža.
Zdaj je mir bil mej nama. Oba sva se hrabro bojevala in drug druzega premogla. nTovariš!" rečem obeznj6č si rano, ,,karn sem te ranil?"
— 35 —
„„0 moje glave, mojih očij!"" odgovori Oger, ,,,,sam sebisezdimslep.""
^Ne verjamem; kri je prišla v oči ia ti jemlje vid", potolažim ga jaz.
n,,Prosim te, tovariš!"" reče ranjeni Oger, nrako moreš, splazi se bliže k meni ter pogledi, kam sem raajea, — uh, oei, oči!"u
V velikih bolečiaah se splazim do njega, kajti vstati nijsem mogel, ter mu ubrišem kri z obraza in iz očij. Zapazil sem, da mu je krogla baš mimo oči svereala, razpravši mu samo obervi.
,,Tovariš!" rečem, ,,ti si še srečno glavo unesel! Taka ranica se naglo zaceli; a jaz, jaz! Tvoj bajonet bodem še dolgo čutil v stegau."
nnUh, oči, oči, tovariš! uh oči!"" stokal je Oger. ,,rNie ne vidim!""
Tako sva bila oba v velikej stiski, brez aobeae človeške pomoči ležež na terdih tleh. Oger nij mogel iti od mene, ker nij videl, a jaz od velikih bolečia nijsem mogel po konci stati. Polk je bil uže davao odšel iz tab6ra; nobednega človeka nij bilo blizu, da bi nama pomogel. Solace je zleje in zleje pripekalo. Glad in žeja sta naju mučila; kar sva v žepia imeJa, s tem sva se bratovski delila. Jaz sem Ogru dal polovico aleba a on meni požirek pi-jače iz čiiture.
Eana me je ščemela, da sem se zvijal, kakor červiS v prahu. ^Ubogi tovariš!" miloval me je Oger, primši me za roko, rzel6 se mi smiliš!"
Približa se poldne. Moje bolečine so bile nepreterpne. Kost mi je za-čela otekati; bal sem se, da se mi ne bi prisadilo. Zdaj pride Ogra dobra misel na um. ^Tovariš!" ogovori mene, ,,jaz lehko hodim a ne vidim, ti vidiš a hoditi ne moreš. Ako si zadovoljen, naložim te na pleči, a ti mi pot kaži. Uro hoda od tod je terg, kjer nama dobri ljudje pomorejo."        .        .  ..¦
rriTo je painetna misel,"" rečem jaz, nrsamo b.itro otidiva.""
Najino potovanje je bilo zel6 težavno, posebno meni,   kar si utegnete misliti, ljubi otroci! Za dve lui sva bila v tergu,  kjer najdeva  mnogo prija-teljev. Vse je aaju miloTalo ter velika množica ljudij spremila v b61aico.   Tu oba polože v jedao sobo ia pošljč po zdravaika.   Vsak daa sva se bolje upo-   ¦ zadvala. Ogerjebillepega, plemealtegazaačaja, ia skupaj sva živela, kakorbrata.
Tako so miaoli trije meseci. V tern času so mi odrezali spodaje stegao desae aoge, a Oger je ostal slep. Nij bila krogla kriva, da je ubožec oslepel, aego ogajeai žar, ki mu je mimo očij šiail.
Zvesti tovariš bi bil prisiljen poprej iti iz b61nice aego li jaz, a prosil je, da bi ga uderžali, dokler še jaz ae ozdravim.
„0], blagi Oger!" prekiaejo otroci besedo strijcu Zidanku, solze si iz očij briš6č.
nRad bi dal ae vem kaj, ako bi ga mogel samo še jedeakrat videti ia ž ajim govoriti. Uh, aajiaa ločitev mi je še zmirom pred očima! Oba sva jokala, kakor otroka, objemaje ia poljubljaje se, da aij bilo ai koaca ai kraja. Naposled sva si aa sponiia zameajala orožje. Oadu aa steai visi njegova puška. Z inaao v grob aaj   ide," reče strijc Zidaaek,  ter okoača žalostao prigodbo.
Otroci se mu zaaValijo, vsak posebej ga poljubivši.   .       ,;.. \   .    .
*     *     *                                :    '     -
Zuaaj se je uže jelo mračiti. Tam od velike ceste se začuje glas ve-selih sejmarjev, dom6v iz mesta L. gredočih.   Tudi roditelja aašin otrok sta
3*.
*¦                                                                     — 36 —
tila mej njimi. Prijazno se pogovarjaje po potu, kakor je navada sejmarjem, srečajo slepega starčka s harfo. Mlad deček ga je vodil. Slepi siromak je bil velik, zajeten človek, verlo prijaznega lica.                                          '   ¦
nKamo idete, prijatelj ?" ogovori ga oča.
„ „V bližnjo vas si grem iskat cenejšega stanovanja; v mestu se je vse podražilo," " odgovori slepee.
„&. od kod ste doma?"                                                                   ¦
„ nIz Ogerskega, tu od meje.""                                          " •           =• ',
¦..    „ Ali je dešek, ki vas vodi, vaš sin ?"                                             •
„ ,,Ne, mojega brata sin je, a zel6 dober otrok. Obečal me je voditi, dokler bodem živ." "
nKaj meniš li stara", oea na tihoma reče svojej ženi, nali ga ne bi pri nas nočfli?"
nnDa, da, prenočimo ga," odgovori žena.   Tudi večerjo mu damo. ¦'       rAko vam je drago, nocčj z dečkom preaočite pri uas," reče zdaj oča slepemu godcu.   ,,Mjsmo uže daleS od doma!"
„ „ AJi ste res tako dobrotljiv, da vzamete pod streho starega tujega siromaka?""
nIdite z aami!   Jutri vam ne bode daleč do mesta."
„ ,,Bog vam stokrat poverni ljubezeu in dobroto ter oblagoslftvi vas in vaše otroke!" " reče gaaeni starček.
Predno do hiže dospejo, prifcek6 jim uže otroci naproti. nOča! mati! kaj ste nam priuesli?" vprašajo drug za drugim radovedno iskaje po materinej ko-šarici in o5etovej torbi.
»Počakajte, da pridemo dom6v," dč o6a ter Marjetico prime za roko.
Ko pridejo do hiže, stopi tudi strijc Zidanek pred-nje. — ,,Nu nu, ali bodemo imeli denes veselico?" pošali se, ugledavši godca, ne zapazivši, da je s 1 e p.
,,Podružiiika!   Zidanek, podnižnika bodemo imeli!" odgovorf oča.
,,nPodriižnika?"" reče Zidauek, obernivSi se k slepemu siromaku.
A slepec se molče zgaue ter ves osiipel zašepeta: naij li to Zidankov glas, — glas mojega vojnega tovariša?"
„ nKaj ? Ali yeš, kdo sem ?" " zavpije Zidanek ter stopi bliže k starcu.
nZidanek, dragi Zidanek! ali me uže ne znaš? Ali si pozabil slepega Ogra?" reče s tresljivim glasom ter stegne roci, objemat nekdanjega tovariša.
rrVsi svetniki!"" zavpije Zidanek samiz sebe, ,,,,alijeres? Da, da, ti si! Naj te objamem, stari, preljubi prijatelj moj! Tisoč zlatnikov ne bi vzel, da bi tvojega lica zopet ne videl!""
Če je zadnja ločitev njima bila prežalostna, ntegnete misliti, kako sta se veselila zdaj, ker sta se tako nah.6doma sestala.
Ko zved6 oča, mati in otroci, da je slepi siromak tist Oger, o katerem jim je strijc Zidanek toliko krat pripovedoval, vzem6 slepega godca tak6j za največjega prijatelja. Ves večer so ga imeli za mizo ter godovali pravi dru-žinski praznik. Posebno otroci se nijso mogli nagledati Ogra, o katerem jim je strijc malo poprej ponavljal žalostno dogodbo v kervavem boji.
Jutrejdan slepcu nijso dali iti od hiže; prisiljen je bil ostati še osem dnij.                                                                                                     ^.
— 37 —
Zvedevši, da prijatelja samo tri ure hoda bivata drag od drugega, ukrč-neta pohajati se vsak mesec, in tako je tudi bilo. Zidanek je imel nekaj svo-jega ter nikoli nij pozabil prijatelja. Često mu je v roko stisnil po goldinarji. Ker je bil Zidanek sosedom in daleč okrog znan človek, nakloail je prijatelju mnogo podpore. Nij mu bilo treba prosjačiti; živel je na stare dni v miru^ in pokoji.                                                                              .