V Trstu spev za Vijecnico *» * Tiarfs -v r /6 Na mladinskem festivalu Zamefest nastopila v živo tudi Demetra Malalan /5 Goriški festival brez običajnega vrhunca Primorski Formigoni in Tondo se gresta Padanijo Marko Marinčič Guverner Lombardije Roberto Formigoni je zadnje čase na prvih straneh časopisov bolj kot zaradi institucionalnih podvigov izstopal zaradi počitnic na luksuznih jahtah in, milo rečeno, sumljivih odnosov z zasebnimi podjetniki v zdravstvu. Morda tiči prav v tem dejstvu eden od razlogov za politično pobudo, ki jo je včeraj predstavil v Trstu, skupaj s tukajšnjim kolego Renzom Tondom. Formigoni je predstavil zamisel o makroregiji, ki bi povezala severno Italijo. Potihem najbrž upa, da bo to nekoliko zasenčilo njegove osebne kot tudi številne druge afere in škandale, ki so deželo Lombardijo pahnile že ob rob predčasnih volitev. Ideja o severni makroregiji sploh ni nova. Pred 20 leti jo je že predlagal prof. Gianfranco Miglio, ideolog Severne lige, ki bi Italijo razdelil na tri velike regije - severno Padanijo, osrednjo Etruri-jo in južno Sredozemsko. V Mi-gliovi viziji pa bi dežele s posebnim statutom, torej tudi FJk, ostale še samostojne. Kaj je torej sililo našega predsednika Tonda, da se pridruži For-migoniju v zagovarjanju malo prepričljive in še težje uresničljive ideje, ki bi vsekakor morala iti skozi zahteven postopek ustavne revizije? Morda podoben politični interes, kot ga ima Formigoni. Tondo čuti za vratom pritisk protikandi-datke Serracchianijeve. Podpora Severne lige bo na deželnih volitvah prihodnjo pomlad še kako potrebna. Za kak glas več zato lahko prav pride tudi Padanija v Formi-gonijevi nekoliko zmernejši inačici od »secesijske« Bossijeve. dnevnik TOREK, 28. AVGUSTA 2012_ št. 202 (20.525) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ATENE - Najbolj skeptični so v Nemčiji Grčija vztraja pri podaljšanju roka za izvedbo reform V Atenah trdijo, da za to ne bi bila potrebna dodatna finančna pomoč ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - V Barkovljah sinoči počastili Borisa Pahorja Poln energije v 100. leto Založba Mladika in Tržaška knjigarna sta slavjencu pripravili prisrčen sprejem TRST - Na barkovljanskem nasipu, na katerem ima sedež Tržaški pomorski klub Sirena so sinoči počastili pisatelja Borisa Pahorja, ki je v nedeljo, kot znano, slavil 99. rojstni dan. Prisrčnega sprejema, ki sta ga pri- redili založba Mladika in Tržaška knjigarna, se je udeležilo veliko Pahorjevih prijateljev, znancev in oboževalcev, ki so mu želeli čestitati ob visokem življenjskem jubileju. Zdravico mu je zapel priložnostni zbor, Pahor pa je v pri- jetnem pogovoru z Nadio Roncelli spregovoril o svojem doživljanju morja. Tržaški pisatelj se bo danes mudil v Ljubljani, kjer bodo javnosti predstavili njegovo najnovejše delo -Knjigo o Radi. ATENE - Grške oblasti snujejo predloge, s katerimi bi lahko brez potrebe po dodatni finančni pomoči za dve leti preložili rok za izvedbo varčevalnih in reformnih zavez. V Atenah si namreč želijo obdobje za izpeljavo potrebnih ukrepov podaljšati, predvsem v Berlinu pa so močno skeptični. Bojijo se namreč, da to pomeni dodatna finančna sredstva. Grški finančni minister Joanis Sturnaras naj bi v naslednjih dneh obiskal nemškega in francoskega kolega, Wolfganga Schau-bleja in Pierra Moscovicija, in jima predstavil načrt. Na 9. strani Obnova gozda po požaru je dolgotrajna Na 2. strani Hitra železnica: WWF za izničenje postopkov okoljske presoje Na 4. strani Železarna: preustroj ali prenehanje dejavnosti? Na 5. strani Gradbišče elektrarne v Bistrigni sameva Na 10. strani Skokov s pevmskega mosta v nedeljo ne bo Na 11. strani kakšna usoda nas čaka TRST - Sole 24 Ore Tržaški davkoplačevalci na samem vrhu TRST - Gospodarski dnevnik Sole 24 Ore je včeraj objavil raziskavo o utajevanju davkov ter ustrezni lestvici italijanskih pokrajin in dežel. Na osnovi dohodkov ter sedmih upoštevanih kriterijev glede porabe so Tržačani med prebivalci 103 pokrajin na absolutnem prvem mestu, kar pomeni, da so najmanj naklonjeni utajeva-nju. Dobro se je odrezala vsa Fur-lanija-Julijska krajina, ki med deželami zaostaja samo za Emilijo-Romagno. V primeru Trsta pa ni vse zlato, kar se sveti ... Na 4. strani TRST - V DSI predstavili 47. študijske dneve Konec tedna Draga 2012 Od petka do nedelje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah - Podelitev prve Peterlinove nagrade TRST - V parku Finžgarjevega doma na Opčinah bodo od petka do nedelje potekali 47. študijski dnevi Draga 2012, ki so jih včeraj predstavili v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Na štirih predavanjih bodo govorili politiki Roberto Battelli, Damijan Terpin in Rudi Vouk, klimatolo-ginja Lučka Kajfež Bogataj, profesor filozofije Branko Klun in slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Draga 2012 bo potekala v znamenju stoletnice rojstva njenega ustanovitelja Jožeta Peterlina, v tem okviru pa bodo v nedeljo tudi prvič podelili Peterlino-vo nagrado, ki jo bosta prejela istrski publicist Milan Gregorič in PD Mačkolje. Na 3. strani 2 Torek, 28. avgusta 2012 ALPE-JADRAN / NARAVA - V nedavnih požarih zgorelo 260 ha gozdnih površin Obnova gozda po požaru je dolgotrajna Ožgana drevesa običajno posekajo - Seje se različne drevesne vrste KOMEN - V požarih, ki sta med 10. in 12. avgustom pustošila med Obrovom in Hrušico ter med Petrinja-mi in Črnim Kalom, je skupaj pogorelo 445 hektarjev veliko območje, od tega 260 hektarjev gozdnih površin. Po oceni gozdarjev bo treba kar polovico teh posekati in zemljo posejati. Tako se običajno sanira večja območja, ki so bila uničena v požaru, je povedal Boštjan Košiček s sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je pred nekaj leti vodil obnovo pogorišča Šumka nad Komnom, kjer je julija 2006 požar prizadel 840 hektarjev površin, od tega pa je bilo 770 hektarjev gozda. »Pogorela so južna sušna območja, na katerih so rasli tudi 100 let stari borovci.« Tretjino pretežno borovega gozda so posekali, les zmleli in prodali za kurjavo. »Bor je prilagojen na take dogodke. Ima namreč zelo debelo lubje, zato ogenj običajno ožge lubje, les v notranjosti pa je lahko v celoti uporaben. Tudi izvajalcu, ki je sekal in sekance prodal, se je delo finančno izšlo, potem pa mu je država dala še subvencijo za sejanje.« Namreč, tri leta po požaru so pogorišče še pogozdili oziroma posejali s semeni črnega bora, več vrst javorjev (maklen, ostrolistni javor), lipe, lipovca in koprivovca. »Proces obnove po naravni poti bi namreč trajal predolgo, teren bi vrsto let obvladovala značilna robida in v zrak štrleča ožgana debla, ki bi sicer po kakem desetletju padla na tla, vendar bi se vse skupaj spremenilo v nepregledno džunglo,« je pojasnil Košiček. Na naše vprašanje, ali se hrastov ne vrača v naravo, pa je Košiček povedal, da se hrastove plodove (želod) sadi. »To ob- Ožgana drevesa so morali posekati, namesto njih pa bodo posejali različne sorte novo sicer nekoliko podraži. Poleg tega pa hrast zahteva boljša tla. Sicer pa so rezultati dobri, predvsem s cerom in na zelo toplih tleh tudi s črniko.« Tako sečnjo kot setev so opravili s strojem. »Čiščenje ožganih debel je umazano delo, poleg tega pa stroj opravi hitreje. In ravno tako pogozdovanje. Sajenje sadik s pomočjo človeških rok so resda poznali tako v Avstriji kot po drugi svetovni vojni v rajnki Jugoslaviji, vendar so s tem reševali problem brezposelnosti. Ljudje so na ta način dobili delo. Danes v povprečju na leto v Sloveniji ročno pogozdimo samo kakega pol hektarja površin.« Pogorišče Šumka je na veliko prerasla tudi robi-nija ali akacija. Ker pa ta drevesna vrsta potrebuje boljša tla, tu pa je zemlja plitka, oziroma v posameznih žepih, bo ostala v grmovnati obliki. Kako uspešno bodo semena vzklila, je odvisno od vremenskih pogojev in suše temo gotovo JEZIK NA OBROBJU Že površen bralec naših medijev lahko kar mimogrede opazi, kako pogosto uporabljajo naši pisci pridevnik pozoren -na -no in samostalnik pozornost. Največkrat ju vežejo s predlogom do; mož je pozoren do žene, žena do moža, starši so pozorni do otrok, sorodniki do sorodnikov, učitelji do učencev... Naša raba pozornosti se ujema z italijansko besedo attenzione. Ko naš Slovenec zasliši alunno attento, bo to takoj prevedel v pozoren učenec, zato beremo, da učenec pozorno sledi razlagi, da bolnik pozorno sledi zdravniškim nasvetom, da kdo pozorno sledi predavanjem in jezikovnim tečajem, pozorno pa sledi tudi nogometnim tekmam in filmom po televiziji. Tako se naša vsak dan zapisana slovenščina dobesedno ujema z italijanskim načinom izražanja. Misli in za njimi besede tečejo kar same od sebe. Našemu piscu niti na misel ne pride, da bi se vprašal, ali bi morda lahko to povedal tudi drugače. Zakaj bi izgubljal čas za stvari, ki so jasne kot beli dan?! Zato niti ne opazi, da v Sloveniji malokdaj pišejo o pozornih učencih in raznovrstnih pozornostih. Če bi kdo takole iz dolgega časa kdaj pogledal v Šlenčev Ita-lijansko-slovenski slovar, bi z začudenjem ugotovil, da je poleg pridevnika attento zapisano najprej pazljiv, potem šele pozoren in marljiv. Če pa bi odprl še kakšen slovenski dnevnik bi tam našel poročila o pazljivih, marljivih in pridnih učencih, le tu pa tam bi morda kdaj našel tudi kakega pozornega učenca, morda pa tudi nikdar. Če bi potem pogledal še geslo attenzione, bi spet našel na prvem mestu pazljivost, potem šele pozornost in zbranost. In če bi na koncu želel poglobiti še svoje znanje o glagolu slediti, ki se tako lepo sklada z italijanskim seguire, bi izvedel, da učenci pazljivo poslušajo razlago, da se bolnik natančno ravna po zdravniških navodilih, (Šlenc bi rekel, da se drži zdravniških napotkov), da se študent redno udeležuje vseh predavanj in vaj, da mladenič redno obiskuje izpo-polnjevalni jezikovni tečaj, da navijač zelo pazljivo gleda nogometno tekmo, gledalec pa filme po televiziji. In slediti? Učenec pridno sledi pouku, lovec pa sledi divjadi, lahko pa tudi rečemo, da lovec sledi divjo svinjo, kar pa ni popolnoma isto. Slediti čemu je iti za kom po sledi, tako tudi detektiv sledi komu po naročilu oškodovanca. Lovec sledi divjo svinjo pa pomeni, da jo zasleduje, da čaka, da bo prišla v primerno razdaljo za odstrel. Rečemo lahko tudi, da bo poročilu sledila razprava. Glagolu slediti je po pomenu blizu pridevnik slednji, ki je vsaj toliko v rabi kot naš priljubljeni pozoren. SSKJ mu je pripisal kvalifikator knjižni, SP pa neobčevalni. Če bi se naši pisci zgledovali po teh oznakah, bi vsi slednji, ki jih je vsak dan v medijih cela kopica, čez noč izginili z naših natisnjenih strani. Zamenjala bi ga nazadnje omenjeni ali zadnji, -a, -e. Poleg vsega danes naštetega pa bi izginilo še marsikaj, čemur botrujejo italijanski zgledi. Lelja Rehar Sancin niso naklonjene. Sicer je setev mogoče ponoviti večkrat, vendar je težava s semenom, saj tega običajno ni na voljo v večjih količinah. »Kot primer naj navedem pogorišče nad Renčami v spodnji Vipavski dolini, kjer je gorelo že leta 1994, tri metre visoka drevesa pa so vidna šele danes.« Na podoben način naj bi obnovili pogorišča na začetku omenjenih obeh požarov. »Strokovnjaki se še nismo dogovorili o najbolj ustreznem načinu. Sečnjo bomo verjetno opravili v zimskih mesecih, interesentov za delo se je javilo že precej, s samo setvijo pa se ne mudi. Poleg tega bo treba sanacijski načrt predstaviti tudi lastnikom, torej dvema agrarnima skupnostma in vrsti fizičnih oseb. Tako bomo tudi preverili, kolikšen je interes med njimi za sanacijo. Namreč, v primeru sanacije Šumka so lastniki prejeli nekaj denarja.« Torej, vse je odvisno od razpoložljivega denarja, tako tistega, ki ga bo moč zaslužiti s prodajo lesnih sekancev, kot tistega, s katerim naj bi država plačala nabavo semen in setev. A kot je bilo že povedano, se s slednjih ne mudi zelo. Kot je še povedal Košiček, se bodo ljudje najprej razveselili divjih špargljev in zelišč, ki naj bi predvidoma ob ustrezno mokrih tleh pognali iz zemlje. Irena Cunja DEŽELNI SVET - Sredi oktobra Konferenca o zaščiti slovenske manjšine TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Maurizio Franz je poudaril, da predstavljajo ovrednotenje, zaščita in promocija jezikovnih manjšin v FJK prednostno nalogo za deželno upravo, saj predstavljajo manjšine osnovni element za deželno posebnost. Ob tem je napovedal, da bo sredi oktobra deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine, da bi ugotovili, kako se izvajajo zakoni, ki predvidevajo njeno zaščito. Prav tako bo konferenca po Franzo-vih besedah priložnost za predloge in določene spremembe v skladu z novi potrebami, ki zadevajo slovensko manjšino. Istočasno je predsednik deželnega sveta napovedal, da bo v skladu z nedavno zahtevo Arlefa še pred koncem leta sklical tudi podobno konferenco, ki bo Suke, ki namenjena pregledu izvajanja zaščitnih norm za furlansko manjšino. Na njegovo napoved se je včeraj takoj odzval podnačelnik svetnikov Pdl Franco Baritussi, ki je Franza želel spomniti, da v FJK obstaja tudi nemška manjšina in da ima nemški jezik v FJK enako veljavo kot slovenski in furlanski. Franz mu je takoj odgovoril, da ne gre za pozabljivost, da pa organizacijo konferenc za slovensko in furlansko manjšino zahteva veljavna zakonodaja, zakon za zaščito nemške manjšine pa predvideva ustanovitev komisije ad hoc pri centralni direkciji za kulturo, ki ima pristojnosti za načrtovanje jezikovne politike. Zato Franz upa, da bo kmalu tudi čas za ugotavljanje stanja na področju zaščite nemške jezikovne skupnosti. Türk in Janša o aktualnih razmerah LJUBLJANA - Na delovnem pogovoru sta se včeraj sešla slovenski predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Janez Janša. Janša je sogovornika seznanil z vladnimi ocenami stanja ter s posledicami, ki jih prinaša nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Türk pa je poudaril nujnost ukrepov za zagon gospodarske rasti in pomen pričakovane razprave o reformah. Predsednik republike je med drugim poudaril pomen pričakovane razprave o pokojninski reformi in o reformi de-lovnopravnih razmerij in opozoril na nujnost dialoga s socialnimi partnerji. Iz kabineta predsednika vlade pa so sporočili, da je Janša predsednika republike med drugim seznanil z zaostrenimi javnofinančnimi razmerami v državi in z ukrepi, ki jih vlada pripravlja za izboljšanje notranjega in zunanjega finančnega položaja države. Na kraju zločina DNK moškega in ženske LIGNANO - V hiši v kraju Lignano Sabbiadoro, v kateri sta bila hladnokrvno mučena in umorjena zakonca Paolo Burgato in Rosetta Sostero, sta bila poleg obeh žrtev še neznana moški in ženska. Tako kažejo prvi rezultati analiz bioloških sledi, ki jih je posebni ka-rabinjerski oddelek RIS iz Parme odkril v hiši. Sum, da je bila med storilci tudi ženska, se je pojavil že pred dnevi, ko so preiskovalci ugotavljali, da je bil po mučenju in dvojnem umoru v sobah nenavaden red. DNK obeh neznancev bodo vnesli v bazo podatkov, ki je na razpolago organom pregona, v upanju, da sta bila storilca v preteklosti že kdaj obravnavana. Na prizorišču naj bi našli tudi nekaj prstnih odtisov. Preiskovalci pa so medtem skoraj izključili možnost, da bi bil zločin lahko povezan z več milijonov evrov težkim stečajem podjetja Rina Soste-ra, brata umorjene Rosette Sostero. Paolo Viola novi direktor Insiela TRST - Upravni svet Insiela je na včerajšnji seji soglasno za novega generalnega direktorja imenoval Paola Violo, potem ko je natančno ocenil 21 kandidatov. Kot je povedal predsednik upravnega sveta Sergio Brischi je Paolo Viola prepričal s svojim poklicnim curriculumom, z izredno usposobljenostjo na področju informatike in tudi dolgoletnimi izkušnjami na vodstvenih položajih v javnih upravah. ncso i ti ni L"i 16/38 SPLIT X>18/32 O SOFIJA 17/39 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. : 2/31 ^ - SKOPJE o J9/38 .„ATENE ^ ; .27/37 .. ""A 1010 Nad deželo se zadržuje anticiklon s suhim zrakom na vseh višinah, ki omogoča stanovitnost; po prvi polovici tedna bo ozračje spet toplo. V petek bo naše kraje dosegla hladna fronta iz n Severne Evrope. Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta, ki se pomika čez zahodno Evropo, na vreme pri nas ne bo vplivala. Nad naše kraje doteka od zahoda suh in postopno toplejši zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 3.24 najnižje -65 cm, ob 10.03 najvišje 43 cm, ob 15.41 najnižje -22 cm, ob 21.19 najvišje 48 cm. Jutri: ob 3.54 najnižje -70 cm, ob 10.32 najvišje 49 cm, ob 16.16 najnižje -29 cm, ob 21.55 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m ..........12 1000 m ..........19 2500 m ..........10 1500 m ..........14 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v visokogorju 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 12/25 CELOVEC O 10/24 TOLMEČ O 10/29 TRBIŽ O 8/25 o 8/21 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 11/29 f 10/30 <{ O PORDENON 11/29 13/30 O ' TRŽIČ 13/23 O KRANJ O 12/22 S. GRADEC CELJE 14/24 O MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 13/26 O N. GORICA 14/25 O LJUBLJANA 13/25 N. MESTO 13/25 ZAGREB 15/27 O O 10/23 PORTOROŽ O 12/26-—^ SlrMAG KOČEVJE \° Č O ČRNOMELJ REKA 13/26 • O P PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo jasno, pihal bo lahen veter. V nižini in v Jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka dolinah izrazita termična ekskurzija. oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju do 14, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. ° . CH 14/27 gradec CELOVEC O 13/26 M TOLMEČ O 12/31 XX VIDEM O i^S 13/32 TRBIŽ O 10/26 o 13/21 KRANJSKA G. ČEDAD O 14/31 O TRŽIČ 14/25 O PORDENON 14/31 5 N. GORICA o 13/24 S. GRADEC CELJE 15/27 O LJUBLJANA 15/27 N. MESTO 16/27 MARIBOR 015/27 PTUJ O M. SOBOTA O 15/29 ZAGREB 17/29 O A KOČEVJE - N° .C- ČRNOMELJ REKA 14/29 f NAPOVED ZAJUTRI 'V nižini in ob morju bo jasno, popoldan vroče. V gorah bo Jutri in v četrtek bo pretežno jasno in topleje. dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno. VESOLJE - Na poziv astronavtove družine S pomežikom Luni se ljudje spominjajo Armstronga WASHINGTON -Tako kot je prvi človek na Luni Neil Armstrong zaznamoval svojo generacijo z besedami o malem koraku za človeka, a velikem skoku za človeštvo, je njegova družina smrt najbolj znanega svetovnega astronavta zaznamovala s pozivom k pomežiku Luni. Poziv je že obkrožil svet in veliko pozornost pridobil na spletnih družbenih omrežjih. Armstrong je v starosti 82 let preminil v soboto zaradi zapletov po operaciji srca. Njegova smrt je prizadela množice, ki jih je njegov zgodovinski dosežek pomembno zaznamoval. Armstrongovi svojci so ljudem, ki bi radi obeležili spomin na svojega junaka, podali preprost predlog. "Naslednjič, ko se boste na jasno noč sprehajali zunaj in videli Luno, kako se vam smehlja, pomislite na Neila Armstronga in mu pomežiknite." Poziv je naletel na buren odziv na spletu. Vzpostavljena je že bila spletna stran www.winkatthemoonnight.com, kjer je predstavljena ideja spomina na Armstronga. Noč 25. avgusta so spontano razglasili za "noč pomeži-ka Luni", ko naj se ljudje spominjajo "resničnega narodnega heroja". Na omrežju Facebook so v ta namen že ustanovili več skupin. Podobno je na Twitterju, kjer so ustanovili oznake, poimenovane "po-mežik Luni" in "noč pomežika Luni". Ljudje ob uporabi omenjenih oznak izrekajo sožalje svojcem ter se zahvaljujejo Armstrongu za njegov navdih. Neka uporabnica je zapisala: "Ne govorite mi, da je meja nebo, ko pa so ljudje pustili odtise na Luni." (STA) Temna čokolada znižuje krvni tlak SYDNEY - Ljudje, ki zjutraj pojedo tablico temne čokolade in zvečer popijejo kozarec rdečega vina, si znižajo krvni tlak ter tako podaljšajo življenje, ugotavljajo avstralski znanstveniki. Dodajajo, da je seveda še bolje, če ljudje poleg tega redno telovadijo ter zmanjšajo vnos soli, kar prav tako znižuje tlak. Znanstveniki z univerze v Adeleidu poudarjajo, da je kakav bogat s flavanoli, ki širijo krvne žile ter tako pospešujejo pretok krvi. Ocenjujejo, da bi bila primerna količina okoli 100 gramov temne čokolade. Temna čokolada vsebuje med 50 in 85 odstotkov kakava, mlečna pa do 30 odstotkov, zaradi česar je prva bolj priporočljiva za znižanje tlaka. Fla-vanoli so tudi v zelenem čaju, temnih vrstah jagodičevja ter v rdečem vinu. Avstralska raziskava je zajela prek 800 ljudi, le redki pa so poročali o nezaželenih stranskih učinkih. ZDA - V narodnem parku Denali na Aljaski Grizli pojedel fotografa Izletnik kar osem minut fotografiral medveda, ki ga je nato napadel Grizliju (arhivski posnetek) očitno dolgotrajno fotografiranje ni bilo všeč ANCHORAGE - Uslužbenci narodnega parka Denali na Aljaski so v soboto sporočili, da so podobe orjaškega medveda vrste grizli, ki je v petek napadel in deloma pojedel 49-letnega Richarda Whitea iz San Diega v Kaliforniji, našli na fotografski kameri nesrečnega izletnika. White je medveda fotografiral, kar kosmatincu očitno ni bilo preveč všeč. Fotografije prikazujejo grizlija pri reki Toklat, ki ga je White fotografiral najmanj osem minut. Zadnje fotografije kažejo medveda, ki se je obrnil proti nesrečnemu fotografu. Trije drugi izletniki so v petek pozno popoldne po krajevnem času našli nahrbtnik, kose obleke in sledove krvi, o čemer so obvestili pristojne. Čuvaji so nato iz helikopterja opazili medveda in se spustili na tla. Medved je najprej pobegnil, vendar pa se je kasneje vrnil, da zaščiti svoj "ulov" in je čuvaje pregnal. Ti so ga bili potem prisiljeni ustreliti, da pridejo do trupla. Napadi grizlijev na človeka so redki in White je postal prva žrtev v zgodovini parka Denali. FILM - Zanikala je pisanje revije Vogue Salma Hayek ponosna, da je Mehičanka LOS ANGELES - Salma Hayek je ponosna, da je Mehičanka. Vsi komentarji, ki namigujejo nasprotno, so se "izgubili s prevodom", trdi igralka. S tem se je odzvala na nemško izdajo revije Vogue, ki jo je citirala, da se "komaj spominja, kako je biti Mehi-čan". "Nikoli nisem zanikala svojih korenin ali kulture," je zatrdila v sporočilu za javnost. "Svojega otroka učim, naj sprejme to dediščino, ljubi moj materni jezik -španščino in se uči o mehiški zgodovini, glasbi, ljudski umetnosti, hrani," je zapisala. Kot trdi igralka, je bila vedno aktivna v mehiški skupnosti in si že vse življenje prizadeva, da bi mehiške korenine predstavljala častno in s ponosom. "Razžalosti me, ko se moje besede izgubijo v prevodu in vzete iz konteksta prizadenejo prebivalce Mehike, ki jih imam rada," je dejala. Hayekova bo septembra na naslovnici nemške izdaje Voguea, za katero je v intervjuju spregovorila o svoji vlogi v drami "Savages" (Divjaki) Oliverja Stonea. V njej je odigrala vodjo mehiškega droge-raškega kartela.(STA)