Islamski skrajneži zavzeli poveljstvo Kurdov Slovenija v Bruselj zdaj pošilja Violeto Bulc Ob Soči rastla »trava«
Primorski
Napake kot na tekočem traku
SandorTence
Zapleti s slovensko kandidaturo za Evropsko komisijo, ki jim še ni videti konca, so naravnost neverjetni. Težko jih je že opisati, kaj šele razumeti. Napakam so sledile napake, nerodnostim nerodnosti, tako da sedaj lahko že govorimo o politično-diplomatskem polomu Slovenije. Svoj delež je k temu prispeval tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, če ne drugo, ker se je izkazalo, da je zelo šibak pri komuniciranju. In vsi vemo, kakšno vlogo ima komunikacija v sodobnem svetu.
Rekli smo, da je težko opisati nastalo situacijo. Namesto, da bi se vlada Alenke Bratušek odločila za eno samo kandidatko (Juncker je od vsega začetka zahteval žensko, kar je po svoje vprašljivo), je v Bruselj poslala tri imena: premierko, zunanjega ministra Karla Erjavca in evropsko poslanko Tanjo Fajon. Čudno je že, da se je predsednica dejansko sama kandidirala. A ne samo to, glasovala je celo zase, kar je sicer naredil tudi Erjavec. In to je bila prva velika nerodnost.
Klavrna dogajanja so se nato selila v Bruselj in v evropski parlament. Ni jasno s kakšnimi utemeljitvami je Juncker dodelil slovenski kandidatki tako pomemben in strateški resor, kot je energetska politika, v kateri slovenska političarka sploh ni doma. Tudi tisti, ki se ne spoznamo na evropsko politiko, smo predvidevali, da Bratuškova ne bo prestala »zaslišanja«. Ne zaradi iz Slovenije usmerjenih »očitkov« o petju Bandiere rosse na koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora, temveč zaradi nevzdržne politične klime »vsi proti vsem«, ki se je v Sloveniji in v evropskem parlamentu ustvarila okrog te kandidature.
Ko je Berlusconijeva vlada svoj čas imenovala v Evropsko komisijo Antonia Tajanija, je leva sredina glasno nasprotovala kandidatu. Kaj vse smo v Italiji slišali in brali o Tajaniju, toda ko je postal podpredsednik komisije, so ga Italijani imeli za svojega.
Slovenska vlada je včeraj za kandidatko predlagala Violeto Bulc. Želimo ji vso srečo na »zaslišanju« v evropskem parlamentu, politične okoliščine, v katerih je bila izbrana, pa ne obetajo nič dobrega. Ne v Sloveniji in niti v evropskem parlamentu.
dnevnik
št. 237 (21.170) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
sobota, 11. oktobra 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
genova - Izredno močno deževje povzročilo poplave
Genova pod morjem blata
En mrtev in ogromna materialna škoda
nobelovci
Nagrada za mir muslimanki in hindujcu
trst - Včeraj popoldne v Narodnem domu
Slovesno proslavili štiridesetletnico Slorija
TRST - V veliki dvorani Narodnega doma v Trstu je včeraj popoldne potekala slovesnost ob 40-letnici delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta, ustanove, ki je po besedah sedanjega predsednika Milana Bufona danes še bolj potrebna kot v času njenega nastanka, saj danes ne gre le za utrjevanje in uveljavitev Slovencev v Italiji, ampak tudi ali celo predvsem za odkrivanje in obvladovanje mehanizmov interetnične koeksistence in pozitivne integracije. Ob pozdravih številnih gostov, med katerimi gre omeniti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca, slovenskega veleposlanika v Italiji Iztoka Mirošiča, tržaškega župana Roberta Cosolini-ja in tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi, so na slovesnosti podelili priznanja dolgoletnim sodelavcem inštituta ter nagrajencema Slorije-vega natečaja za diplomska in podiplomska dela, udeleženci pa so prejeli tudi izvod nove priložnostne publikacije, ki je izšla ob 40-letnici inštituta.
gorica - SDGZ
Slovenska podjetja most za Vzhodno Evropo
Danes, i i. 10.2014
OB 18. URI
VABIMO VSE NAŠE ODJEMALCE, PRIJATELJE IN ZNANCE, DA NAZDRAVIMO V OBNOVLJENIH PROSTORIH V
družina Ota
GENOVA - Središče in zaledje Genove so včeraj ponoči prizadele poplave, ki so povzročile veliko gmotno škodo. Mesto je bilo dobesedno preplavljena z morjem blata. Ena oseba je izgubila življenje, v mestu pa sta zavladala strah in kaos. Obilne padavine so preplavile ulice tega pristaniškega mesta. Deroča voda je odnašala avtomobile, ruvala drevesa in električne drogove. Ko je voda odtekla, so bile ulice prekrite z blatom in naplavinami.
V bližini železniške postaje Bri-gnole v središču mesta so našli truplo 57-letnega moškega. Voda je na tistem območju dosegla dva metra višine. Del središča mesta so v strahu pred novimi poplavami evakuirali, civilna zaščita pa je prebivalcem svetovala, naj ostanejo v višjih nadstropjih.
Na 2. strani
Malala JusafzajANSA
štivan - Burgo
Delavci papirnice so zaskrbljeni
BURGO
Cutiera, r i tii ■ bo
■Ujjjjjlfl- II
"Till lllll HULu:
I
»J -
■ ■■-- ^ J*. \ À _^^
20
Kailashi Satyarthi	ansa
Plebiscitna proslava zazrta v bodočnost
Na 3. strani
Častno tržaško meščanstvo ICTP
Na 4. strani
Prihodnje leto obnova doma Angelo Culot
Na 12. strani
Izšla je nova knjiga Jurija Paljka
Na 18. strani
^ ,0. N
Helianthus
Pričakujemo vas na ^st Proseku!
~\~rst- froselc 1OOO (£)ivši |l (jíardíníere)
Info: tel. CK-O 2¿ 18 1 +6 - helíantKus201 5@líbero.ít
9771124666007
2
Sobota, 11. oktobra 2014
ITALIJA, SVET
genova - Po močnem deževju spet katastrofa, kot pred par leti
Genova v poplavi blata
En mrtev in ogromna materialna škoda - Polemike, ker ni bil sprožen alarm
GENOVA - Središče in zaledje Genove so včeraj ponoči vsled močnega deževlja prizadele poplave, ki so povzročile veliko gmotno škodo. Ena oseba je izgubila življenje, velik del mestnega središča pa je popolnoma razdejan. Obilne padavine so preplavile ulice pristaniškega mesta, deroča voda je odnašala avtomobile, ruvala drevesa in električne drogove. Ko je voda odtekla, so bile ulice prekrite z blatom in naplavinami.
V bližini železniške postaje Bri-gnole v središču mesta so našli truplo 57-letnega moškega. Voda je na tistem območju dosegla dva metra višine. Del središča mesta so v strahu pred novimi poplavami evakuirali, civilna zaščita pa je prebivalcem svetovala, naj ostanejo v višjih nadstropjih.
Mestne oblasti so sporočile, da so šole, univerze in tržnice včeraj ostale zaprte, prav tako bodo zaprte tudi danes. Prebivalce so oblasti pozvale, naj se na pot ne odpravljajo z avto-
Podobnih prizorov je bilo v nekaterih četrtih Genove nekaj ur po deževju zelo veliko
ansa
mobili, če ni nujno potrebno. Promet je prepovedan v več predelih mesta.
Podobne poplave so Genovo prizadele že novembra 2011, ko je umrlo šest ljudi, nastala pa je tudi velika gmotna škoda. Že včeraj so ob katastrofi vzniknile glasne polemike. Ljudje so se spraševali, zakaj ni bil pred nevarnostjo sprožen alarm, župan mesta Marco Doria pa je glasno protestiral, ker zaradi birokratskih zamud ni bilo mogoče opraviti varnostnih del, ki so bila načrtovana po katastrofi izpred par let.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
kobane - Če mesto dokončno pade nevarnost pokolov prebivalstva
Skrajneži islamske države zavzeli poveljstvo Kurdov v mestu Kobane
DAMASK / ANKARA / TEHERA N- Skrajneži Islamske države so vsem prizadevanjem navkljub zavzeli poveljstvo kurdskih sil v mestu Kobane na severu Sirije ob meji s Turčijo. Skrajneži sedaj nadzirajo že 40 odstotkov mesta, potem ko so vanj vdrli v ponedeljek. Prodirajo z juga in severa. Zavzetje poveljstva bi IS lahko omogočilo nadaljnje napredovanje proti turški meji. Kot so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu, je IS zasedel poveljstvo kurdskih sil blizu središča mesta. Poveljstvo obsega vojaški kompleks, sedež lokalne administracije in mestni zapor.
Iz observatorija so še opozorili, da bo zavzetje poveljstva omogočilo IS prodiranje proti mejnemu prehodu s Turčijo severno od mesta. Če ga bodo zavzeli, bodo obkolili kurdske borce v Kobaneju. Boji so neuravnoteženi, saj je džihadistov veliko več in so tudi bolje oboroženi, napredujejo pa kljub letalskim napadom zaveznikov pod vodstvom
ZDA. Kot so opozorili v observatoriju, so v letalskih napadih namreč uničili njihova vozila in položaje, niso pa preprečili dostave orožja iz trdnjave IS v Raki in Alepu.
Od začetka ofenzive IS na Kobane 16. septembra je bilo v mestu in njegovi okolici ubitih okoli 500 ljudi, večinoma borcev na obeh straneh, IS pa je zavzel 70 vasi. 300.000 prebivalcev je zbežalo, od tega večina, okoli 200.000, v sosednjo Turčijo.
Odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je medtem včeraj v Ženevi Turčijo pozval, naj dovoli Kurdom, ki so pri-bežali v Turčijo, da se vrnejo v Kobane in pomagajo pri njegovi obrambi. Pozval jo je, naj dovoli odhod vsaj prostovoljcem z opremo. Ankaro je tudi pozval, naj s svojega ozemlja, kolikor lahko, podpre operacijo zavezniških sil.
ZN so sicer v petek sporočili, da se vedno več sirskih Kurdov, ki so zapustili
Turški tanki blizu meje nedaleč od mesta Kobane
ansa
Kobane in so se sprva zatekli v Turčijo, sedaj premika proti Iraku ali varnejšim predelom Sirije. Število beguncev, ki odhajajo v kurdska območja v Iraku, se povečuje. Samo v zadnjih dveh dnevih je v odročno begunsko taborišče Gavilan prispelo okoli 1600 ljudi, je dejal tiskovni predstavnik visokega komisariata ZN za begunce Adrian Edwards.
Ameriška vojaška letala so tudi v noči na petek bombardirala več položajev IS v bližini mesta Kobane ne severu Sirije. Kot so sporočili v centralnem poveljstvu ameriške vojske v Tampi na Floridi, so letala napadla devet ciljev na severu in jugu mesta, ki ga oblegajo pripadniki IS. Pri tem so uničila več tankov in stavb. Z napadi so nadaljevali tudi včeraj.
ZDA medtem še naprej pozivajo Turčijo, naj se pridruži boju proti IS, ki je zasedla obsežne predele ozemlja na severu Sirije in Iraka. V Ankari sta se v četrtek mudila ameriški odposlanec za koalicijo
proti IS, upokojeni general John Allen in odposlanec za Irak Brett McGurk, ki sta poskušala prepričati Turke, naj se priključijo boju proti skrajnežem.
Washington je prav tako sporočil, da se bo prihodnji teden v Ankari sestala ameriško-turška vojaška ekipa, ki bo govorila o boju proti IS.
»Ni vprašanje, da je Turčija na pravem mestu za prispevek« na različnih področjih, tudi pri vojaškem sodelovanju, je izjavila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Jen Psaki. Ob tem je dodala, da »to ni situacija, v kateri bi postavljali zahteve«.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Amir Abdolahian je medtem sporočil, da je tudi uradni Teheran v stikih s Turčijo glede rešitve za Kobane, ki ga že tri tedne oblegajo džihadisti, a ga je kurdskim borcem za zdaj uspelo ubraniti. «Upamo, da bo Turčija igrala pomembno vlogo,» je dejal iranski predstavnik.
Nosilni stebri y Italije škripljejo... A
^ y
Sergij Premru_
Trije nosilni stebri Italije škripljejo, ugotavljajo mediji po svetu. Gre za politiko, gospodarstvo in zaposlitev? Ne, pod vprašajem so pice, mandoline in nogomet, ki so resnično jedro italijanske istovetnosti! The Telegraph poroča o televizijski reportaži, v kateri so razkrili »zastrupljene plati« priljubljene pice. V številnih primerih na bi jo pripravljali v neprimernih higienskih razmerah, z nekakovostnimi sestavinami, s primesjo rakotvornih kemikalij in celo v zdravju škodljivih pečeh. Reportaža je sprožila val polemik, še posebej v domovini pice, v Neaplju, kjer so zavrnili očitke kot žaljivo natolcevanje. Londonski dnevnik pa navaja podatke o neprimernem vzdrževanju peči, ki jih v čistijo samo občasno, tako da se nabirajo delci zoglenele moke, tako da je ozračje, v katerem pečejo pice, podobno izpuhom tovornjakov na avtocesti, piše britanski dnevnik. Zdravju škodljivi so tudi kartonski ovoji, v katerih dostavljajo pice, namesto olivnega olja v testo dodajajo olje palme, soje ali sončnice, paradižniki so kitajskega izvora, nekakovostna moka in nezadosten čas vzhajanja testa pa prispevajo k prebavnim problemom in zdravstvenim težavam.
Od pice ni prav daleč do mandolin, sicer v prenesenem smislu italijanske glasbene tradicije. Pod udarom je tokrat rimska opera, kjer so odpustili celoten orkester in zbor, poroča AFP, in to po daljšem obdobju finančnih težav in večkratnih stavk, ki so septembra privedle do odstopa znanega dirigenta Riccarda Mutija. Rimski dogodek je morda samo nekakšna premiera v svetu italijanske opere, v okviru katerega še niso zabeležili kolektivnega odpusta vsega glasbenega osebja. Odpuščenim umetnikom je sicer upravni svet predlagal, naj se zberejo pod okriljem skupinske organizacije, da bi bi lahko spet nastopali v operni hiši prihodnje leto. Rimski župan je pojasnil, poroča Agence France-Presse, da bi brez odpusta 182 uslužbencev od skupnih 460 morali enostavno zapreti teater. V hudih težavah pa ni samo rimska opera, opozarja AFP: na robu finančnega zloma je tudi znameniti San Carlo v Neaplju, krize pa se otepajo še številne druge italijanske operne ustanove.
Pa še o italijanskem nogometu, ki preživlja težavno obdobje, in ne samo zaradi slabih rezultatov na igriščih. »Predsednik italijanske nogometne zveze izključen za šest mesecev zaradi rasizma« poroča Metronews, ki pristavlja, da je Evropska nogometna zveza UEFA kaznovala predsednika FIGC Tavecchia, ki ne bo smel sodelovati pri nobeni mednarodni nogometni pobudi vse do prihodnjega aprila. Vzrok za visoko kazen, piše pariški list, je Tavecc-hiova rasistična izjava na račun igralca afriškega izvora, ki mu je sicer prisodil popačeno ime, ki je prišel iz Afrike, kjer je »do nedavnega jedel banane«. Kljub tej izjavi so Ta-vecchia delegati izvolili za predsednika italijanske nogometne zveze z dvotretjinsko večino glasov, ugotavlja Metronews, ki pristavlja, da v Italiji večkrat prekoračijo meje rasizma.
Ostanimo kar pri odnosu do tujcev. Pritok migrantov v Italijo je resnično neustavljiv, italijanska škofovska konferenca pa ugotavlja, da je predlanskim prispelo v Italijo 43 tisoč tujcev, ki so se tako ali drugače zaposlili, izselilo pa se je 94 tisoč ita-
lijanskih državljanov. Največ italijanskih izseljencev se je napotilo v Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico in Francijo z 10-15 odstotnim porastom v primerjavi s prejšnjim letom. Zanimiv podatek je tudi, da je Fur-lanija Julijska krajina edina italijanska dežela, iz katere se je izselilo več žensk kot moških, še največ iz tržaške pokrajine.
The Guardian poroča o pobudi župana mesta Elmas na Sardiniji: desetim mlajšim brezposelnim bo občinska uprava zagotovila brezplačni tečaj angleščine, da se bodo lahko zaposlili v tujini. V Italiji je več kot polovica mladih izpod 25 leta starosti brezposelnih, ugotavlja londonski dnevnik, brezposelnost pa je posebej dramatična v obrobni deželi, kot je Sardinija. Pobuda župana, ki vodi levosredinsko upravo mesteca nedaleč od Cagliarija, je učinkovit odgovor na izziv naraščajoče mladinske brezposelnosti, ali pa je samo priznanje nemoči. Vprašanje, ki ga postavlja The Guardian, je zaenkrat brez odgovora. Za ene občinska pobuda nudi samo brezplačni intenzivni tečaj angleščine in nizko-cenovno letalsko karto. Za druge pa prestavlja dosti več, saj brezposelnim ponuja enkratno možnost, da si zagotovijo delovno izkušnjo v tujini, kar jim bo lahko pomagalo pri iskanju službe, ko se bodo vrnili domov, poroča britanski dnevnik.
Nastopil je čas državljanske nepokorščine, napoveduje Les Echos v zvezi s polemikami med številnimi italijanskimi župani in notranjim ministrom Alfanom glede registracije porok, ki so jih istospolni partnerji sklenili v tujini, kjer so take zveze dovoljene. Alfanova prepoved vpisovanja v matične knjige se dogaja prav v času, ko je vrhovno sodišče ZDA prižgalo zeleno luč priznanju istospolnih zvez, ugotavlja francoski finančni dnevnik. V tej razpravi je očitna odsotnost parlamenta, ki se doslej še ni izrekel o zadevi, ugotavlja Les Echos, medtem ko je okrožnica notranjega ministra izzvala pravi upor večine županov, ki so se odločili za registracijo poročnih zvez, ki so jih istospolni partnerji sklenili v tujini. Tovrstne poroke v Evropi priznavajo Belgija, Nizozemska, Španija, Norveška, Portugalska, Islandija, Danska, Francija, Luksemburg in Velika Britanija, istospolne civilne zveze pa priznavajo v Nemčiji, na Irskem, Finskem in Češkem, v Švici, Litvi, Avstriji in Sloveniji. Les Echos navaja še izsledke javnomnenjske raziskave, iz katere izhaja, da se 78 odststotkov Italijanov strinja s priznanjem isto-spolnih porok, in zato se bo o zadevi moral prej ali slej opredeliti tudi premier Renzi.
In še nekaj o italijanskem prvem ministru. Ameriška revija Fortune je objavila seznam 40 najvplivnejših osebnosti na svetu izpod 40. leta starosti. In na tretje mesto se je uvrstil prav Renzi, ki je edini politik v skupini prvih deset, med katerimi so predvsem vodilni poslovneži z internetnega in energetskega področja. Tako sta se na prvo mesto uvrstila Travis Kalanick in Brian Chesky, ustanovitelj taksi službe Uber oz. turistične ponudbe Airbnb, na drugo ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, na tretje Matteo Renzi, na četrto pa prvi mož ukrajinskega energetskega koncerna An-driy Kobolyev. Renzi bo dopolnil 40 let prihodnjega januarja.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 11. oktobra 2014
3
trst - V Narodnem domu slovesnost ob 40-letnici Slovenskega raziskovalnega inštituta
Slori je danes še bolj potreben kot v času njegovega nastanka
Nagovor predsednika Bufona in pozdravi gostov - Priznanja sodelavcem in nagrade natečaja - Ob jubileju priložnostna publikacija
TRST - Potreba po Slovenskem raziskovalnem inštitutu je danes še večja kot v času, v katerem je nastal, saj se slovenska manjšina v Italiji ne nahaja le pred problemom notranjega etnično-nacionalnega in socio-ekonomskega utrjevanja ter lastnega uveljavljanja v odnosu do italijanskih institucij oblasti, ampak tudi ali celo predvsem pred problemom odkrivanja in obvladovanja mehanizmov interetnične koeksistence in tako imenovane pozitivne, se pravi ne-asimilacijske integracije z večinskim družbenim okoljem. O tem je prepričan predsednik Slorija Milan Bufon, ki je včeraj popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu nagovoril udeležence slovesnosti ob 40-letnici inštituta.
Proslave, ki je trajala kar poltretjo uro, se je udeležilo večje število gostov, predstavnikov krajevnih oblasti, političnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji, sorodnih inštitutov ter seveda veliko bivših in sedanjih sodelavcev in članov inštituta, ki so si ob vhodu v dvorano lahko ogledali razstavo publikacij Slorija ter prejeli izvod priložnostne publikacije z naslovom Raziskovanje Slovencev v Italiji. Razvoj, izzivi in perspektive, ob zvokih kitare gojenca Glasbene matice Tjaša Leghisse pa so si uvodoma ogledali fotografske utrinke delovanja Slorija.
O zgodovini inštituta ter izzivih in nalogah, ki ga čakajo v prihodnosti, je v daljšem nagovoru spregovoril predsednik Slo-rija Milan Bufon, ki prihodnost vidi v krepitvi vloge inštituta kot osrednje referenčne ustanove za proučevanje položaja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini ter širših procesov družbene povezanosti, pa tudi v povezovanju s sorodnimi institucijami v bližnjem italijanskem in slovenskem okolju ter integriranju raziskovalnih nalog v razvojne politike na regionalni in širši mednarodni ravni. Slovenska narodna skupnost v Italiji namreč ni nek osamljen otok ali »pomol« slovenstva v tujem okolju, ampak sestavni del kompleksne multikulturne stvarnosti, prav tako ne more biti zgolj predmet mednarodne in nacionalne politike, ampak mora tudi sama postati akter. Zato dela za Slori ne manjka, saj bo od kakovosti in intelektualne razgledanosti pripadnikov manjšine odvisno njeno prihodnje uveljavljanje v evropsko vse bolj odprtem prostoru, za izpolnjevanje teh ciljev pa bodo potrebne dovolj ustrezna in stabilna finančna dotacija ter kadrovska zasedba, a tudi okrepljena vodstvena, organizacijska in koordinacijska struktura, je dejal Bufon.
Pomen Slorija ter znanstvenega raziskovanja tako za slovensko narodno skupnost kot tudi za širše deželno in čezmejno okolje so v svojih pozdravih poudarili tržaški župan Roberto Cosolini, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (slednji je Sloriju izročil tudi priznanje Urada), slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič, tržaška prefektinja Francesca Adelaide Ga-rufi, generalni direktor direktorata za znanost pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje Urban Krajcar, poslanka Tamara Blažina, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Ga-brovec, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, podpredsednik SSO Igor Švab, predstavnica rek-torata Univerze v Trstu Maria Cristina Be-nussi, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem Štefko Miklavič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane Sonja Novak Lukanovič, predsednik Furlanskega fi-lološkega društva Federico Vicario in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. Na slovesnosti, ki jo je povezovala radijska in televizijska voditeljica ter nekdanja sodelavka Slorija Vida Valenčič, pa so podelili tudi posebna priznanja za dolgoletno vodenje inštituta, ki so jih prejeli Aljo-ša Volčič, Emidij Susič, Sergij Lipovec in Milan Bufon, medtem ko so prejemniki posebnih priznanj za dolgoletno sodelovanje v
organih Slorija Viljem Černo, Vladimir Vre-mec, Aleš Lokar, Mitja Race, Marino Koko-rovec, Danilo Sedmak, Bojan Brezigar, Kar-lo Bresciani in Norina Bogatec, posebno priznanje za zunanje partnerstvo in sodelovanje pa so prejeli Inštitut za narodnostna vprašanja, Lucija Čok in Furlansko filološko društvo, medtem ko so se prisotni spomnili pokojnih predstavnikov in sodelavcev Slorija, kot so bili Karel Šiškovič-Mitko, Darko Bratina, Pavel Stranj, Salvatore Venosi, Vladimir Klemenčič in Inka Štrukelj.
Podelili so tudi nagrade letošnjega natečaja Slorija za diplomska in podiplomska dela. Pri tem je inštitut prejel devet diplomskih nalog in eno doktorsko disertacijo, nagrado pa sta prejela Ines Beguš, ki je na Univerzi na Primorskem doktorirala z disertacijo o avtonomiji in ekonomiji Nadiških dolin v Beneški republiki, in Januš Ježovnik, ki je na Univerzi v Ljubljani diplomiral z nalogo o narečni književnosti Renata Quaglie v prevodih Marka Kravosa. (iž)
Ob jubileju so tudi izročili priznanja dolgoletnim sodelavcem
foto damj@n
celovec - Deželna proslava ob 94. obletnici plebiscita
Koroška s pogledom v prihodnost
Proslava deloma v obeh deželnih jezikih in ob navzočnosti koroških Slovencev - Veliko o skupni Evropi, nič pa o še neizpolnjenih obvezah do Slovencev
CELOVEC - Drugič po političnem preobratu leta 2013, ko je nova vladna koalicija socialdemokratov, ljudske stranke in zelenih zamenjala desnico v deželi, je uradna Koroška včeraj praznovala 94. obletnico plebiscita na Koroškem, na katerem se je leta 1920 skoraj 60 odstotkov prebivalcev takratne cone A izreklo za Avstrijo in proti priključitvi južne Koroške državi SHS.
Uradna proslava na dvorcu deželne hiše je tudi letos odražala novo politično ozračje - zazrto v prihodnost in upoštevajoč slovensko manjšino. Slednja je tudi aktivno sooblikovala proslavo: množici na dvorišču deželne hiše sta slovenski mešani pevski zbor Gallus in Komorni zbor Klagenfurt-Wörthersee zapela dvojezično pesem »Heimat im Süden« (Kärnten - Koroška), za manjšino pa je - tudi v slovenskem jeziku - spregovoril Jože Marketz, novi direktor koroške Caritas. Slednji je še posebej izpostavil dejstvo, da lahko na tej proslavi govori v slovenščini, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.
Letošnja proslava je bila usmerjena v prihodnost
Kot lani je nekaj stavkov v slovenščini v svojem govoru povedal tudi deželni glavar Peter Kaiser. Kot edini uradni govornik je Kaiser - ko je govoril o dogodkih pred 94 leti -
izpostavil tudi prispevek koroških Slovencev za nedeljeno Koroško pri plebiscitu leta 1920 in se v nadaljevanju zavzel za deželo, katere pogled je usmerjen v bodočnost in v
trst - Zaradi dvojnega umora v Lignanu
Prizivni sodniki potrdili dosmrtno kazen za dekle
TRST - Tržaško prizivno porotno sodišče je za 22-letno kubansko državljanko Lisandro Aguila Rico včeraj potrdilo dosmrtno zaporno kazen. Dekle je v zaporu zaradi dvojnega umora z dne 19. avgusta 2012 v vili v kraju Lignano Sabbia-doro, kjer sta po mučenju umrla zakonca Rosetta Sostero in Paolo Burgato. Prvostopenjsko obsodbo na dosmrtno kazen so izrekli 3. oktobra 2013 v Vidmu, Li-sandra Aguila Rico je krivdo zvračala na svojega starejšega brata. Reiver Labor-de Rico je po zločinu pobegnil na Kubo, kjer so ga prijeli in naposled obsodili na 25 let zapora.
Od danes na Radiu Trst A Pisonov Radio Noir
TRST - V sklopu Male scene bo danes ob 18. uri na Radiu Trst A na sporedu prva radijska igra iz niza Radio Noir, ki ga je napisal tržaški pisatelj in režiser Igor Pison. Pisonove radijske igre so žanrsko opredeljene, avtorja namreč to pot zanimajo tako imenovane mračne zgodbe, ki v sebi nosijo umor ali so posledica tega. Pison izredno natančno sestavlja strukturo posamezne zgodbe, izrisuje like, ustvarja različna vzdušja, gradi napetost, da previdno in skozi premišljene detajle in prizore vodi poslušalca do zadnjega diha oziroma do konca, ki je vselej - kot se za ta žanr spodobi - nepričakovan. V interpretaciji Primoža For-teja in Romea Grebenška bo danes na sporedu krajša radijska igra z naslovom Moj beg, v kateri novinarja lokalnega dnevnika spremljata nenavaden primer umora. A to je le začetek. Kdo koga lovi oziroma, kdo pred kom beži, pa ostaja vprašanje. Naslednja igra tega niza bo na sporedu novembra.
železnica
Samomor na progi Trst-Benetke
BENETKE - Včeraj od 9.50 do 12.25 je bil železniški promet med Trstom in Benetkami (v obe smeri) prekinjen zaradi samomora na progi med Portogruarom in krajem San Stino di Livenza. Deželni vlak št. 11120, ki je vozil iz Portogruara v Benetke, je do smrti povozil 36-letnega moškega, ki je stopil na tračnice, da bi si vzel življenje.
Preiskovalci so si dopoldne ogledovali prizorišče tragičnega dogodka, zaradi česar vlaki niso smeli voziti. Nekaj vlakov so preusmerili na progo Treviso-Porto-gruaro, s tem se je vožnja podaljšala za 40 minut. Druge vožnje so ukinili, namesto vlakov so vozili nadomestni avtobusi. Šest deželnih vlakov je zabeležilo po dve uri zamude.
skupno Evropo, v kateri naj bi odigrali vse bolj pomembno vlogo regije kot je to npr. alpsko-jadranska s Koroško, severno Italijo, Slovenijo ter Hrvaško.
»Koroška se je razvila iz bivšega bojnega območja pred 100 leti v mirovno regijo Al-pe-Jadran«, je dejal deželni glavar. Ko je zaključil svoj govor, je še izrazil prepričanje, da sta nov način praznovanja in novo vzdušje med prebivalci dežele spodbuden znak, da Koroška lahko z optimizmom gleda v bodočnost. Odprtih vprašanj glede še vedno neizpolnjenih pravic slovenske manjšine pa Kaiser na proslavi ni omenil.
Kot vsako leto se je uradna Koroška obletnice plebiscita spomnila na dveh slovesnostih. Najprej na pokopališču v Trnji vasi, kjer je bil poklon vojaškega značaja, pri katerem je prvič sodeloval tudi slovenski pevski zbor, nato pa še na dvorcu deželnega dvorca s prireditvijo povezovalnega značaja. Navzoča je bila celotna deželna elita - od članov deželne vlade, državnih (med njimi tudi predsednica koroška Slovenka Ana Blatnik) in deželnih poslancev) prek gospodarstvenikov, najvišjih predstavnikov obeh Cerkva ter predstavnikov najpomembnejših zveznih in deželnih ustanov na Koroškem. Med zastopniki manjšine je predsednik deželnega zbora, Reinhart Rohr (SPO), na proslavi na dvorišču deželnega zbora še posebej pozdravil predsednika ZSO Marjana Sturma in SKS Bernarda Sadovnika - ne pa tudi poslu-jočega podpredsednika NSKS Nantija Olipa in predsednika EL Gabrijela Hribarja, ki pa sta prav tako bila na tribuni. Pozdravil je tudi člane t.i. konsenze skupine, mdr. predsednika domovinske organizacije KHD Josefa Feldnerja. Na proslavi so manjkali le svobodnjaki, kot že lani pa so se v publiki pojavili tudi t.i. koroški »vindišarji«, skupina slovensko govorečih, ki noče, da bi jo prištevali k slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Del letošnje proslave je bil namenjen tudi fotografskemu natečaju pod geslom »Menjava perspektive: sledovi domovine - vizije o domovini», ki ga je dežela Koroška letos prvič razpisala o 10. oktobru. Sodelovalo je 57 dijakinj in dijakov v starosti med 12. in 16. letom. Na včerajšnji proslavi so predstavili prve tri zmagovalke/ce.
Uradna proslava se je iztekla s polaganjem vencev pred «obeležjem koroške enot-nosti» ob spremljavi uradne deželne himne in nato še neuradne (dvojezične) himne Kaernten - Koroška. (il)
4	Sobota, 11. oktobra
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občinski svet - Priznanje Centru za teoretsko fiziko
Vsi znanstveniki so častni in zaslužni občani Trsta
Ravnatelj ICTP Quevedo se je spomnil Salama in Budinicha
S podelitvijo častnega meščanska miramarskemu Centru za teoretsko fiziko (ICTP) se je Občina Trst oddolžila za 50-letno delo te ustanove v prid znanosti in obenem tudi mestne skupnosti. Včerajšnja slovesnost v občinski dvorani je bila tudi priložnost, da se je Občina spomnila glavnih pobudnikov ICTP: Abdusa Salama, po katerem center nosi ime, ter Paola Budinicha, ki je bil svoj čas tudi občinski svetnik. Ravnatelju ICTP Fernandu Quevedo je častno meščanstvo izročil župan Roberto Cosolini, medtem ko je slovesnost uvedel predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič.
Quevedo je dejal, da je zelo počaščen zaradi tega priznanja. »Res je, da je naša znanstvena ustanova dosti dala in nudila Trstu, res pa je tudi, da je od mesta dobila veliko,« je še povedal ravnatelj. ICTP je v svoji 50-letni zgodovini gostil 130 tisoč znanstvenic in znanstvenikov iz kar 185 držav.
Cosolini je izhajal iz pečata, ki sta ga ICTP dala pokojna Salam in Budi-nich. Bila sta človeka z daljnoročno razvojno vizijo, ki sta od vsega začetka tolmačila razvoj miramarske ustanove v popolni simbiozi z mestom, kar ni bilo vedno lahko. Ta podvig je po Cosolinijevem prepričanju odlično uspel, ICTP je po županovi oceni tudi prispeval k okrepitvi odnosov med
mestom in Italijo, ki je v to mednarodno ustanovo veliko investirala. »Ni res, kot mislijo nekateri, da je bilo pred letom 1954 v Trstu vse lepo in prav, saj je dejansko šlo za tujo okupacijo. In tudi nikakor ne odgovarja resnici, da so se s prihodom Italije pri nas začele vse nezgode,« je naglasil še župan. Mesto se je tudi s pomočjo znanstvenikov učinkovito borilo proti mejam, raz-noraznim pregradam in predsodkom.
Quevedo se je, poleg Budinicha in Salama, spomnil tudi drugih zaslužnih osebnosti za nastanek in razvoj ICTP. Izrecno je omenil devinske-ga princa, ki je ustanovi daroval zemljišče pri Miramaru, ter takratnega župana Maria Franzila, medtem ko je tržaška hranilnica CRT v začetku finančno veliko pomagala ICTP. »Če ne bi bilo Budinicha in Salama, bi Trst ne dobil Centra za teoretsko fiziko, za ka-
terega so se takrat potegovali Kopenhagen, Ženeva in Dunaj,« je še povedal Quevedo.
Prav včeraj so v kavarni San Marco predstavili knjigo o Paolu Bu-dinichu, ki jo je napisala Rita Cian. Knjigo in avtorico je predstavil novinar in pisatelj Paolo Rumiz, po predstavitvi knjige so predvajali dokumentarec o Budinichu, ki ga je posnel Fabio Pagan.
Botanični vrt Carsiana odprt samo še danes in jutri
Botanični vrt Carsiana pri Zgoniku bo odprt samo še danes in jutri. Danes bo odprt od 10. do 13. ure, jutri pa tudi od 15. do 19. ure. Danes bodo vodeni obiski ob 10.30, 11.30 in 15.30. Jutri bodo na vrsti nekatere posebne pobude. Med temi bo ob 10.30 brezplačen voden obisk Sredozemskega vrta, kjer raste 40 različnih rastlinskih vrst, ki so značilne za območje od Istre do Sredozemlja. Ob 11.30 in 15.30 pa bosta na vrsti vodena obiska proti plačilu, tokrat glede kraških rastlin. Spomnimo naj, da se vrt nahaja na cesti med Gabrovcem in Zgonikom. V njem je več kot 600 rastlinskih vrst, ki so značilne za Kras in so na ogled v posebni dolini.
Protest proti sporazumu med Evropsko unijo in ZDA
Danes in jutri bodo v številnih evropskih mestih protestne pobude proti sporazumu TTIP, ki so ga sklenile Evropska unija in Združene države Amerike glede trgovine in investicij. Protestniki so mnenja, da bo to oškodovalo interese državljanov in potrošnikov. Protestna pobuda v Trstu bo ob 17.30 v Ul. Tarabochia št. 3, kjer bo javna skupščina v priredbi liste Tsipras.
Volitve za obnovo zbornice tržaških farmacevtov
Na sedežu zbornice tržaških farmacevtov (Trg sv. Antona št. 4, 2. nadstropje) bodo danes od 15. do 17. ure volitve za obnovo upravnega odbora za obdobje 2014-2017. Volitve se bodo nadaljevale tudi jutri od 10.30 do 12.30 in v ponedeljek od 14.30 do 18. ure.
OBČINA TRST - SLOVENŠČINA
Furlanič: Goriški župan Romoli je pogumnejši od tržaškega župana
Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furla-nič v sporočilu za javnost piše, da je z velikim razočaranjem in tudi jezo prebral v tisku stališča župana Roberta Cosolinija in kolegov o rabi sl°ven- iztokFurlanič ščine v mestni skupščini. Zastopnik SKP sicer pravi, da tega vprašanja osebno ni sprožil v medijih, pač pa je odgovoril na novinarsko vprašanje v zvezi z uvedbo simultanega prevajanja v goriškem občinskem svetu, kjer ima večino desna sredina.
»Ne glede na možnost, da bi lahko omogočili občinskim svetnikom, da sami prevedejo svoj poseg v slovenščini - s tem ne bi bilo stroškov za napravo in tolmače - to finančno breme sodi v t.i. stroške za demokracijo,« ugotavlja Furlanič. Ta finančna bremena si lahko privošči »velika« občina Koper-Capodistria, kjer lahko občinski svetniki govorijo v slovenščini in italijanščini. Predsednik občinskega sveta pravi, da so v Kopru za veliko večino občinskih svetnikov slušalke nepotrebne, saj v tamkajšnjih slovenskih šolah poučujejo tudi italijanščino. »Tega pa si ne more "privoščiti" majhna Občina Trst, ki sicer najde denar za spominske komemoracije dogajanj, ki jih enostavno nikoli ni bilo,« poudarja še Furlanič. Na koncu ugotavlja, da je goriški župan Ettore Romoli glede slovenščine bolj občutljiv in pogumen od župana Trsta Roberta Cosolinija.
Za kroniko naj dodamo, da je pomisleke nad slovenščino v občinskem svetu izrazil tudi vodja občinskih svetnikov SEL Marino Sossi. Pravi sicer, da nima nobenih problemov s slovenščino, ter da je zagovornik premostitve vseh pregrad in zidov. O tolmačenju v slovenščino je sicer pripravljen diskutirati, dvomi pa, da je to najprimernejše sredstvo za rušenje zidov in za politiko dialoga.
glinščica
Mitja Lovriha dokončno izločen iz procesa
Funkcionar Občine Dolina Mitja Lovriha je bil dokončno izločen iz procesa o čistilni akciji spomladi leta 2012 v Glin-ščici. Pristojni sodnik je umaknil obtožnico proti Lovrihi, tako da so na zatožni klopi na procesu ostali še bivši deželni odbornik Luca Ciriani, direktor deželne civilne zaščite Gugliel-mo Berlasso ter deželna funkcionarja Cristina Trocca in Adriano Morettin.
Z »arhiviranjem« sodnega postopka proti Lovrihi je sodišče razsodilo, da Občina Dolina ni na noben način soodgovorna za morebitne napake in nepravilnosti pri čistilni akciji v Glin-ščici, ki je dvignila toliko prahu, kazenske ovadbe in, kot rečeno, proces, ki se bliža koncu.
Sodnik Marco Casavecc-hia je Lovriho začasno izločil s procesa, ko je slednji v skladu z zakonom upravičeno zahteval od tožilstva dvojezični sodni postopek. Javni tožilec je takrat ostro ter polemično nastopil proti zahtevi branilca občinskega uslužbenca z utemeljitvijo, da Lovriha nima pravice do dvojezičnega postopka, saj naj bi bil kot javni funkcionar obvezan k znanju italijanščine. Tožilčeva stališča je sodnik označil za popolnoma neutemeljena.
prefektura - Na ogled izumiteljevi predmeti
Razstava o Marconiju
•	•	V	I V*|
in njegovih »čudežih«
Razstava bo na ogled danes in jutri od 9. do 13. ter od 15. do 19.
ure
fotodamj@n
Sinoči so na tržaški prefekturi na Velikem trgu slovesno odprli razstavo o fiziku, izumitelju, podjetniku in senatorju Guglielmu Marconiju, »očetu radia«, rojenem pred 140 leti. Tako se je začel niz pobud na pobudo Občine Trst in kulturnega društva Cinzia Vitale, ki se bo nadaljeval do ponedeljka. Letos poteka tudi sto let, odkar so Marconija imenovali za senatorja, 105 let od njegove Nobelove nagrade za fiziko in 110 let od krsta la-dje-laboratorija Elettra.
Razstava, ki so jo odprli včeraj, je nastala v sodelovanju z mestnim muzejem morja in pod pokroviteljstvom italijanskega predsednika republike. Na njej si je prvič mogoče ogledati Marconijeve predmete z ladje Elet-tra: med temi so tudi izumiteljeve knjige, pomorski priročniki in tipka, s katero je Marconi leta 1936 iz Genove poslal »brezžični« impulz in prižgal svetilke župan-
stva v avstralskem Sydneyju. Razstava bo na ogled danes in jutri od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure.
Častna gostja večdnevnega praznovanja v Trstu je Marconijeva hči, kneginja Maria Elettra Marconi. Danes ob 9. uri si bo v veži glavnega poštnega urada na Trgu Vittorio Veneto ogledala obnovljeni Marconijev kotiček, posvečen njenemu očetu. Ob 11.30 pa bo na sporedu koncert Wireless music v sodelovanju z International Chamber Music Academy z Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina. Jutri bo kneginja Elettra navzoča na Bar-colani, v ponedeljek ob 10. uri pa bo Univerza v Trstu gostila posvet o jezikih komunikacije »od Marconijevega radia do spleta«. Sodelovali bodo številni novinarji. Istega dne opoldne pa bo, vedno na glavnem sedežu tržaške univerze, nagrajevanje zmagovalca natečaja za najboljšo zamisel za ovrednotenje premca ladje Elettra.
/
TRST
Nedelja, 12. oktobra 2014
5
štivan - Po začasnem zaprtju druge linije prevevata delavce bojazen in pesimizem
Papirnica Burgo: neznosno čakanje na lastno usodo
Strah in zaskrbljenost nad lastno usodo sta prevevala delavce, ki so se včeraj odpravljali na delovno mesto oziroma so komaj končali delovno izmeno v šti-vanski papirnici Burgo. Tisti, ki so prihajali na delo, so bili sicer bolj pripravljeni na pogovor (čeprav so v bistvu vsi poudarjali le to, da jih skrbi neznana prihodnost), medtem ko so bili tisti, ki so odhajali domov, izredno redkobesedni.
V papirnici Burgo so namreč včeraj začasno ustavili drugo proizvodno linijo, deset dni pa bo okrog 120 zaposlenih v dopolnilni blagajni. Kaj se bo zgodilo 20. oktobra, ni znano. Znano je le, da je vodstvo Burga začasno zaprlo drugo štivansko linijo z uradnim razlogom, da je potrebno zmanjšati proizvodnjo zaradi zmanjšanega povpraševanja. Poseben papir za revije, ki ga proizvajajo v Štivanu, gre namreč danes manj v promet.
Najhujši problem je ravno v informacijah, ki jih posreduje oziroma ne posreduje vodstvo skupine Burgo. Uslužbenci so namreč izvedeli za krizo in zaprtje druge produktivne linije prek sredstev javnega obveščanja, tudi sindikati so potožili, da so bile vse zahteve po srečanju zaman. Sindikati so zaradi tega tudi oklicali stanje pripravljenosti.
Zato ni čudno, da so se zaposlenih polastili jeza, razočaranje in večinoma pesimizem. Med nekaterimi delavci, ki smo jih včeraj srečali ob vhodu v papirnico, je bil otipljiv strah. Če so bili po eni strani zaskrbljeni zaradi usode druge linije in sploh papirnice in torej delovnih mest, je bila vsekakor razširjena dodatna bojazen. Kot smo izvedeli kasneje, niso popolnoma jasni kriteriji, na osnovi katerih naj bi prišlo do morebitnih odpustov. Če so v preteklosti navadno veljali kriteriji, kot so delovna doba, število otrok, starost in tako naprej, bi lahko predstavljal pogovor z novinarji dodaten »kriterij«.
Spomniti velja, da se je število zaposlenih v štivanski papirnici od leta 2001 zmanjšalo za400 delavcev, do odpustov oziroma kriznih obdobij pa je vselej prišlo jeseni ali konec leta. Zadnjič je to bilo lani, ko se je zaključila večletna solidarnostna pogodba. Takrat je zapustilo papirnico 33 ljudi. Resnici na ljubo je treba povedati, da je od400 omenjenih delavcev le malokdo ostal
Papirnica Burgo v Štivanu. Spodaj: delavci zapuščajo tovarno po končani izmeni
fotodamj@n
na cesti, saj je šlo večinoma za predčasne upokojitve ali dopolnilno blagajno in mobilnost do končne upokojitve. Danes je v šti-vanski papirnici zaposlenih 385 ljudi, od katerih je vsaj 100 slovenske narodnosti.
Delavci pa imajo že vsega dovolj. Zadnja vest o morebitnem zaprtju druge linije ali celo papirnice je bil le zadnji udarec. To je bilo včeraj razvidno na obrazih delavcev, ki ne poznajo več nasmeška. Vzdušje v tovarni je zelo slabo, so povedali eni, medtem ko so drugi poudarili, da dobivajo vesti preko medijev. Tretji so prijazno dali razumeti, da nočejo govoriti, eden izmed njih pa je povedal, da »bijejo po nas že mnogo let« in da ni razlogov za optimizem. Tistim, ki so odhajali z dela, se je večinoma mudilo. Med temi so bili tudi nekateri slovenske narodnosti: »živimo tako, kaj hočeš...«, »danes so zaprli linijo«, »čakamo...«. Marsikdo je bil tudi kritičen do sindikatov, češ da so prejeli od njih premalo informacij, v glavnem pa so vsi poudarjali, da »čakamo na razplet dogodkov«.
V petek, 17. oktobra, se bodo namreč v Bologni sestali državni panožni sindikati, ki bodo odločali o prihodnjih korakih. Sindikati zahtevajo srečanje z vodstvom skupine, ki mora predstaviti poslovni načrt in
točno povedati, kaj namerava storiti, pravijo pri sindikatu Uilcom. Sindikat je mnenja, da namerava Burgo »obubožati« štivansko papirnico v korist drugih dveh, ki proizvajajo isto vrsto papirja (Burgo razpolaga drugače z več kot 10 papirnicami v Italiji). Prihodnji teden bo torej znano, kaj nameravajo storiti sindikati, ki napovedujejo tudi ostre
oblike protesta. Drugi pomemben mejnik bo 20. oktober, ko naj bi ponovno zagnali drugo linijo v štivanski papirnici. Razen v primeru, ko bi vodstvo preusmerilo naročila za drugo linijo na svoji papirnici v krajih Ver-zuolo in Villorba, kot to zatrjuje vodstvo sindikata Uilcom.
Aljoša Gašperlin
trg oberdan, borzni trg - V šolah okrnjen pouk
Protestni shod dijakov in študentov
Višješolski dijaki in univerzitetni študentje so včeraj v vsej Italiji manifestirali za boljše razmere v šolstvu in na univerzah ter proti reformi trga dela in vladni politiki nasploh. Protestni shod so organizirali tudi v Trstu, kjer so pretežno mladi demonstranti (v prvi vrsti Zveza dijakov) skandirali gesla za zaščito javnega šolstva in proti premierju Matteu Renziju. Med pri-
Slovenski transparent pred sedežem
deželnega sveta na Trgu Oberdan
fotodamj@n
bližno štiristotimi udeleženci so vihrale tudi zastave sindikata kovinarjev Fiom-Cgil, Protikapitalistične levice in drugih gibanj. Sprevod, ki se je vil po ulicah mestnega središča (s postankom pred palačo deželnega sveta) vse do Borznega trga, je voznikom kot običajno povzročil nekaj preglavic. Na raznih šolah, tudi slovenskih, je pouk v številnih razredih odpadel.
glavna zelezniska postaja
Milanski Expo se predstavlja
Na 9. peronu glavne tržaške železniške postaje bo danes med 10.30 in 19. uro mogoče stopiti na prav poseben vlak, ki nas vabi na obisk svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Na vlaku ExpoExpress, katerega pobudniki so poleg organizatorjev svetovne razstave tudi založba Monda-dori in družba Trenitalia, bo predvsem govor o prehrani in kuhanju, vrstili se bodo bolj ali manj znani kuharji in izvedenci, pa tudi pevca Jack Savoretti (ob 14. uri) in Mario Biondi (po 16.30).
Posvet o azbestu in novostih na pravnem področju
Združenje izpostavljenih azbestu AEA iz dežele Furlanije-Julijske krajine prireja danes od 8.30 do 11. ure v dvorani Oceania na Pomorski postaji posvet na temo »Azbest: novosti na zdravstvenem, pravnem in okoljskem področju«. Uvodno besedo bo podal predsednik deželnega združenja AEA Aurelio Pischianz. Po pozdravih predstavnikov javnih oblasti se bo ob 9. uri začel zdravstveni del posveta, ob 9.40 pa pravni del. Po premoru bo ob 11. uri na vrsti zadnji del, posvečen raziskovanju in okolju.
V Devinu koncert v spomin na Guglielma Marconija
V	veliki dvorani Zavoda združenega sveta v Devinu bo danes ob 11.30 koncert »Wireless Music«, ki ga prirejata kulturno združenje Cinzia Vitale ter International Chamber Music Academy iz Devina. Koncert bo v okviru prireditev ob 140. obletnici rojstva Guglielma Marconija, častna gostja pa bo princesa Elettra Marconi, hčerka Nobelovega nagrajenca za fiziko.
Seminar tibetanskega budističnega centra
Tibetanski budistični center Sakya Kunga Choling iz Trsta prireja danes in jutri seminar o Budi Aks-hobyaju. Srečanje se bo začelo danes ob 9.30 v dvorani Actis v Ul. Corti št. 3/a, predaval pa bo Gun-na Tulku Lama Kalsang Rinpoche. Seminar bo potekal danes in jutri z urnikom 9.30-11.30 in 15-17.30.
Knjiga o Budi v kavarni San Marco
V	knjigarni kavarne San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Il Buddha, il Tao e l'Ana-lisi Transnazionale- Alla ricerca del Se« (založnik Viator). Srečanje bo vodila docentka na tržaški univerzi Monica Galazzo.
Razstava »Blumen Mantra« v miljskem muzeju Cara
V	muzeju Ugo Cara v Miljah bo danes ob 18. uri voden obisk razstave slikarke Femi Vilardo z naslovom »Blumen Mantra«. Razstavo so odprli v okviru dneva sodobne umetnosti »Amaci«, obisk pa bo vodila Marianna Ac-cerboni.
Maraton FAI v Trstu bo potekal 19. oktobra
V	Italiji bo jutri potekala tretja izvedba maratona italijanskega sklada za naravo FAI. Glede na dejstvo, da se na Tržaškem odvija tradicionalna Barcolana, bo maraton FAI v Trstu potekal 19. oktobra. Pobudo bodo še predstavili na ustrezni tiskovni konferenci.
Fotografske razstave na tržaških ulicah
Na tržaških ulicah bo danes ponovno zaživela pobuda »Le vie delle foto«. V tem okviru bodo na ulicah in trgih fotografije, ki bodo spremljale občane in turiste po različnih tržaških poteh. Na različnih točkah mestnega središča bodo torej razne fotografske razstave, ki jih bodo zaznamovale različne barve.
6
Sobota, 11. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
19. kraški oktoberfešt - Začel se je priljubljeni tridnevni praznik
Vabilo v Praprot
Z nastopom najmlajših domačih pevcev in glasbenikov se je sinoči v borovem gozdiču v Praprotu začel letošnji Oktoberfešt - že devetnajsti po vrsti. Slovensko kulturno društvo Vi-gred in njegovi prijatelji bodo vse do nedelje zvečer skrbeli, da bo pod borovci in velikim šotorom karseda
sproščeno in zabavno ... ter seveda za to, da obiskovalci ne bodo lačni in žejni. Spored je res bogat (o njem smo se razpisali v četrtkovi izdaji dnevnika), danes popoldne bodo na primer, med drugim, prišli na svoj račun ljubitelji risanja, šaha, plesa in briškole, zvečer pa bo zaigral ansambel Ne bojsega.
Odprtje so zaupali najmlajšim članom društva Vigred
fotodamj@n
Jutri dopoldne je predviden tradicionalni pohod-sprehod na Krasu je krasno (zbirališče v Praprotu med 9. in 9.45), medtem ko bo ob 16.30 pod šotorom zaživelo tradicionalno srečanje amaterskih-ljudskih godcev, ki se bodo pomerili v sklopu Kraškega muzikfešta.
ljubljana - Na prelomu meseca v Cankarjevem domu
Tudi Tržačani in Goričani med udeleženci Festivala za tretje življenjsko obdobje
Krožek KRUT ter Društvi
upokojencev iz Trsta in Gorice od nekdaj aktivno sodelujejo na festivalu
Od. 30. septembra do 2. oktobra se je odvijala vsakoletna edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi, ki je posvečena aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Dejansko je Festival prireditev, ki išče trajnostne medgeneracijske rešitve, sožitje, ustvarjalnost in izmenjavo idej.
Krožek KRUT ter Društvi upokojencev iz Trsta in Gorice od nekdaj aktivno sodelujejo na festivalu. Tokrat, morda pomotoma, zbor iz Gorice ni prejel vabila za nastop, kar je izzvenelo kot zelo neposrečena in prepozno obžalovana poteza.
V okviru festivalskega kulturnega programa je v torek, 30. septembra, popoldne v Linhartovi dvorani potekalo 39. Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije z nastopom kar 14 zborov iz vse Slovenije, ko je vsak zbor odpel dve pesmi.
Združena moška zbora Tabor in Venturini, ki sta nastopila kot zadnja, sta se predstavila številni publiki s pesmijo Doberdob Zorka Prelovca, ki so
jo pevci posvetili 100-letnici začetka prve svetovne vojne in slovenskim fantom, ki so padli za svobodo, domovino, kot pravi ponarodela pesem, ter s pesmijo Alojzija Srebotnjaka Bori Srečka Kosovela, ki je bila posvečena 110-letnici rojstva velikega primorskega pesnika. Prvo je vodil David Žerjal, drugo pa Ivan Tavčar.
Ob koncu prireditve je KRUT prejel v dar sliko primorske umetnice kot priznanje za dolgoletno plodno sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Predsednica Pierina Furlan se je zahvalila in izpostavila, da je priznanje namenjeno vsem tistim, ki se pri KRUT-u in širše v zamejstvu od nekdaj trudijo, da se ohranja slovenska beseda, da imajo tudi starejši svoj prostor in vlogo, da lahko izražajo vso svojo življenjskost in ustvarjalnost. Nato je srečanje sklenila Vrabčeva Zdravljica, ki je poslušalce posebno navdušila.
Večer je bil res lepo doživetje za vse prisotne, pa tudi za upokojenske zbore predstavlja vsak nastop v Cankarjevem domu veliko zadoščenje, še posebno velja to za naše pevce z Op-čin in od Domija. (pf)
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 11. oktobra 2014
MILAN
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 11.12 - Luna vzide ob 20.31 in zatone ob 11.33.
Jutri, NEDELJA, 12. oktobra 2014
MAKS
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, vlaga 2-odstotna, veter 2 km na uro severnik, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje C.
d] Lekarne
Danes, 11. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi, 6 - 040 368647, Ul. Stock 9, - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 - 040 364330.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ v Nabrežini, 8.
Odprti smo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih;
tel. 339-4193779.
OSMICA KOSMINA
Brje pri Komnu
odprta od 10.10. do 19.10.2014
SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU
je odprta v nedeljo zjutraj za Barkolano
Tel.040/225220
ITI Osmice
AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lucy«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La Trat-tativa«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.10 »El Estudiante«; 22.00 »Mud«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I due volti di gennaio«; 15.30 »Pongo il cane milionario«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.00, 21.45 »Perez«; 18.15 »Party girl«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30 »Il regno d' inverno«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.20, 19.40, 21.45 »Amore, cucina e...cur-ry«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 16.20, 18.00, 20.00 »Drakula: Skrita zgodba«; 14.50, 16.30 »Hrabri avtek Plodi«; 20.55 »Lucy«; 14.00, 16.00, 18.15, 20.30, 22.00 »Labirint«; 18.55 »Macbeth«; 22.45 »Mesto greha: ženska za umret«; 15.10, 18.10, 21.00 »Ni je več«; 14.30 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 17.00, 19.00 »One Direction: Where We are«; 16.15, 20.40, 22.30 »Pravičnik«; 18.20 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno«; 14.00 »Varuh spominov«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »The Equalizer - il ven-dicatore«; 15.30, 17.10 »Boxtrolls le scatole magiche«; Dvorana 2: 15.00, 17.00, 20.15, 22.15 »Maze Runner - il labirinto«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.00 »One Direction: where we are«; Dvorana 3: 15.00, 18.50, 20.30 »Tutto mol-to bello«; 16.30, 19.00, 21.45 »Annabelle«; Dvorana 4: 20.30, 22.15 »Sin City 2 - una donna per cui uccidere«; 18.10, 20.00, 22.00 »Fratelli unici«.
SUPER - 16.00, 19.15 »Una promessa«; 17.40, 21.00 »Pasolini«.
THE SPACE CINEMA - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Lucy«; 21.40 »Annabelle«; 17.45, 20.00, 22.05 »Fratelli unici«; 19.40 »Sin City 2 - una donna per cui uccidere«; 15.40 »Boxtrolls - le scatole magiche«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Maze Runner - il labi-rinto«; 15.20, 17.30, 21.50 »I due volti di gennaio«; 16.15, 18.50, 21.30 »Amore, cucina e...curry«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Equalizer - il ven-dicatore«; 15.00, 17.00, 19.00 »One Direction: where we are«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 18.00, 21.30 »The Equalizer - il vendi-catore«; Dvorana 2: 15.15, 16.50, 18.30, 20.20 »One Direction: where we are«; 22.15 «Annabelle«; Dvorana 3: 15.30 »Boxtrolls - le scatole magiche«; 17.20, 19.45, 22.10 »Maze Runner - il labi-rinto«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.30 »Lucy«; 22.15 »Sin City 2 - una donna per cui uccidere«; Dvorana 5: 16.00 »Fratelli unici«; 17.40, 19.50, 22.10 »Class Enemy«.
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-
ščiki 18. Tel.: 339-2019144. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
Tel.: 040-820223. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-
protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Nini in Stano v
Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.: 347-2511947.
S Poslovni oglasi
ZDRUŽENJE SKAVTOV IŠČE
v najem zemljišče na Krasu za lastne dejavnosti vsaj 5.000m2 DARIO:347-2614147 dario@casapadovani.eu
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET z lastnim avtom išče kakršnokoli delo. Tel.: 3293227075.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
IŠČEM knjigo »Razvezani Jezik« avtorja J. Vogel in M. Cestnik za srednjo šolo. Tel. št.: 040-299985.
PSIČKE PASME angleški setter prodamo ljubiteljem živali. Tel.: 040-229224.
V	DIVAČI, na lepi sončni legi v zelenem okolju s pogledom na Vremščico, po ugodni ceni prodajamo novo hišo v 3. gradbeni fazi z garažo, kletjo in vrtom. Tel.: 347-7946135 ali 00386-318089946.
V	NABREŽINI centru prodamo man-sardo v 2. nadstropju, 170 kv.m., potrebno preureditve. Možnost dvosta-novanjskih enot. Tel.: 348-1204741.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Sobota, 11. oktobra 2014
7
S Izleti
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje naravnega rezervata doline Glinščice, prireja prvi brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinščice »Kraška gmajna in pogled na morje« v nedeljo, 12. oktobra. Štart ob 10. uri z Jezera. Prijava je obvezna. Za ostale info v slovenščini in italijanščini tel. št. 366-9571118 (ponedeljek-petek od 14. do 17. ure) ali na info@riser-vavalrosandra-glinscica.it
POHOD »NA KRASU JE KRASNO« bo v nedeljo, 12. oktobra, v priredbi SKD Vigred, JD Grmada, Planinskega odseka SK Devin, Vaške skupnosti Tu-blje in Razvojnega društva Pliska. Zbirališče od 9.00 do 9.45 v Praprotu.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse izletnike, da bo avtobus za Turin odpeljal v ponedeljek, 13. oktobra, izpred kmetijske zadruge ob 5.30 in izpred obrtniške cone na Pro-seku (Lanza) ob 5.40.
19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu, bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu.
KLAPA 36 IZ DOLINE vabi na izlet »Potepanje po Istri« v nedeljo, 19. oktobra. Za info tel. št. 040-228896 (Ne-rina) ali 040-228254 (Justi).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira izlet v London z letalom iz Trsta od sobote, 25., do torka, 28. oktobra. Info na tel. št.: 00386-31866081 (Metka).
□ Obvestila
19. KRAŠKI OKTOBERFEŠT v organizaciji SKD Vigred bo v Praprotu pod šotorom do 12. oktobra. Danes 11. oktobra, ob 15.00 ex tempore, turnir v šahu in briškoli, od 16.00 do 18.00 plesna delavnica, ob 18.30 nastop Pli-skinih pastirčkov in plesne skupine AŠKD Vipava, sledi ples s skupino Nebojsega. V nedeljo, 12., pohod »Na Krasu je krasno« (zbirališče od 9.00 do 9.45), ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Slovenj Gradca, ob 16.30 Kraški mu-zikfešt, zvečer ples s Kraškimi muzi-kanti, od 12.00 do 17.00 prikaz obdelave kraškega kamna, od 14.00 do 17.00 taborniški kotiček. Vse tri dni na ogled razstava gob in »Suhi zidki in pastirske hišice«.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu v klasični in jazz balet ter ko-rekturno gimnastiko. Vpis poteka ob torkih in četrtkih med 15. in 16. uro v Kosovelovem domu (službeni vhod) Sežana. Info: na tel. št. (00386) 041524310 in 031-341473, ali balet-no.drustvo.sezana@gmail.com in na www.baletnodrustvosezana.si.
GLEDALIŠKE DELAVNICE za osnovnošolske otroke z zaključno predstavo »Alica v čudežni deželi« na pobudo ZSKD, se bodo odvijale pod mentorstvom Maruške Guštin pri SKD S. Škamperle (Vrdelska cesta 7) s pri-četkom danes, 11. oktobra, ob 10.00 (vpisovanja do zasedbe vlog).
KOSTANJEV PRAZNIK V RODIKU - bo danes, 11. oktobra. V dopoldanskih urah športne aktivnosti (pohod, tek, kolesarjenje, ustvarjalne in športne delavnice za otroke). Bogato založene stojnice s kmečkimi pridelki, obrtnimi izdelki idr.
SLOVIK vabi na Dan odprtih glav danes, 11. oktobra, od 9.00 do 13.00 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Podelitvi diplom lanskim študentom in dijakom, ki so bili na enoletnem šolanju v Ljubljani, bodo sledila štiri kratka predavanja. Odprto za javnost. Vstop prost.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi na Gračišču danes, 11. okt-
obra, ob 12.45. V torek, 14. oktobra, ob 20.45 bo na sedežu na Padričah generalka za nastop v Lendavi, ki bo v soboto, 19. oktobra, z odhodom avtobusov iz Padrič ob 8.00.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri k sv. maši na Pečah. Odhod iz Boljunca ob 15. uri.
JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2014/15 v nedeljo, 12. oktobra, od 10.00 do 12.00 in v sredo, 15. oktobra, od 17.00 do 19.00 v Hiški od Ljenčkice, v Trebčah.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Info: tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00.
TELOVADBA pri SKD Igo Gruden z va-diteljico Katjo Škerk je ob petkih od 17.30 do 19.00.
YOGA V ŠKC V LONJERJU - že dolgoletna srečanja bodo v tej sezoni pričela v torek, 14. oktobra, od 19.00 do 20.30. Potrditve in prijave do nedelje, 12. oktobra v večernih urah na tel. 333-5062494.
KRUT IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072.
PLESNA DELAVNICA HIP HOP pri
SKD Slavko Škamperle na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cesta 7) za osnovnošolce bo potekala vsak ponedeljek od 16.15 do 17.15 pod mentorstvom Jelke Bogatec. Za info tel. 347-2429556 (v večernih urah).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško in člane posameznike, da bo seja v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II nadstropje).
OPZ SLOMŠEK iz Bazovice začenja redno sezono. Zbor Vodi Goran Ruz-zier. Toplo vabljeni stari in novi pevci.
TEČAJ MASAŽE DOJENČKOV - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira 5 srečanj tečaja masaže dojenčkov za mamice in svoje otroke od 0 do 12 mesecev. Tečaj bo potekal vsak torek od 10.00 do 11.30 na sedežu združenja in se bo pričel v torek,
14.	oktobra. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu k vajam baleta za odrasle in baletno gimnastiko, pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Vadba poteka ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure v baletni dvorani Kosovelovega doma od oktobra do maja. Informacije in prijave na tel. 0038641524310.
GLEDALIŠKE DELAVNICE pod mentorstvom Elene Husu, za osnovnošolske otroke z zaključno predstavo »Alica v čudežni deželi« na pobudo ZSKD, se bodo v SKD Barkovlje v mesecu oktobru odvijale vsako sredo ob 17.30 (vpisovanja do zasedbe vlog). Toplo vabljeni!
JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na prve pravljične urice v novi sezoni, ki bodo v sredo, 15., in v četrtek, 16. oktobra, v Narodnem domu v Ul. Filzi 14. Oba dneva bosta potekali dve urici, in sicer ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja tečaj slovenskega jezika za odrasle. Informativno srečanje bo v sredo,
15.	oktobra, ob 18. uri. Tečaj bo vo-
dila Darja Luin. Za ostale informacije tel. št. 040-415797.
KMEČKA ZVEZA prireja za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Tečaj začne v četrtek, 16. oktobra, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku. Za ostale info in prijave v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Ghega 2. Tel. 040-362941.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita v ponedeljek, 20. oktobra, na popoldansko ekskurzijo v Perčedol, kot uvod v sklop predavanj »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
SKD TABOR-PROSVETNI DOM Opči-ne vabi na jesenski pohod »Okuli riti v garžet« v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 10. uri. Sledi kosilo s kostanji. Pohod vodi Paolo Sossi.
SRENJA BORŠT vabi v nedeljo, 19. oktobra, na pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom srenjskim mejnih kamnov. Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca, ob 12.30 postanek za okrepčilo in od 15.30 dalje družabnost v Hribenci. Sodeluje Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena pohod odpade.
ŠAHOVSKI TEČAJ za osnovnošolce in srednješolce, prirejata Kraška sekcija SST 1904 in SKD F. Prešeren, v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL vabi k Body mind vadbi - mešanici pilatesa, joge in postu-ralne telovadbe, za krepitev telesa in duha z vaditeljico Katjo Škerk. Vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici na Kontovelu.
GLASBA ZA OTROKE - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira ob ponedeljkih tečaj glasbe za otroke od 3 do 6 let. Začetek v ponedeljek, 20. oktobra, od 15. do 16. ure na sedežu združenja, Ul. Canova 15. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi člane na izredni občni zbor v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu.
GLEDALIŠKO - PLESNA DELAVNICA za otroke osnovne in srednje šole poteka vsak torek od 17.15 do 18.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Prvo srečanje v torek, 21. oktobra. Info in vpis na urad@dija-ski.it ali tel. 040-573141.
LEKCIJE SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden za začetnike z uč. Romino Maver začnejo v torek, 21. oktobra, od 19.00 do 20.30.
PRAVLJIČNI GOST - Oddelek za mlade bralce NŠK je v goste povabil igralca in očka Franka Korošca, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.00 podal pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni!
TEČAJA SLOVENŠČINE pri SKD Drago Bojan-Gabrovec začneta v torek, 28. oktobra, (nadaljevalni). V četrtek, 30. oktobra, (začetniški). Urnik: 20.0021.30. Info na tel. 340-2741920 (Mirela).
TELOVADNE URICE za otroke vrtcev s slovenskim učnim jezikom od oktobra do konca maja, vsak torek z urnikom: 15.30-16.30 ali 16.30-17.30 v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. Info tel. 040-573141 ali urad@dija-ski.it.
TORKLA v Tržaški Kmetijski Zadrugi, bo začela kmalu obratovati. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo na tel. št. 040-8990120.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom v četrtek, 6. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 13., 20. in 27. novembra. Za ostale info na tel. 3470473606.
50-LETNIKI IZ BREGA se srečamo na
večerji v soboto, 22. novembra, ob 19. uri na Jezeru. Potrdite svojo prisotnost do petka, 14. novembra, s klicem ali sporočilom na tel. 348-2545080 (Franko) ali 347-0510554 (Damiana).
JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71.
SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387.
H Prireditve
FOTO RAZSTAVA Nataše Peric »Sozvočje Krasa in morja« je na ogled v gostilni G. v Zgoniku.
DOBRODELNI KONCERT V DIVAČI -
»Ustvarimo kotiček miru«, ki ga organizira OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 18. uri v telovadnici OŠ Divača. Na prireditvi, ki jo bo vodil Denis Avdic, bodo nastopili priznani pevci in glasbene skupine ter učenci divaške šole. Zbrana sredstva bodo namenili za šolski sklad za pomoč socialno šibkejšim družinam za stroške šolanja otrok.
SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in združenje VZPI-ANPI (sekcija Dolina, Mackolje in Prebeneg) vabita na 40-letnico postavitve vaškega spomenika padlim v NOB. Prireditev bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 13.00 pred spomenikom in v Srenjski hiši v Mač-koljah. Sodelujejo: DVS Primorsko, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostna govornica: prof. Marta Ivašič. Zaželjena prisotnost društvenih praporjev.
ZADRUGA NAŠ KRAS in vinogradniško podjetje z Oslavja vabita v nedeljo, 12. oktobra, okoli 17. ure na finissage fotografske razstava »Vojna: sledi, spomini, podobe« člana Skupi-ne75 Marka Vogriča v Kraški hiši v Repnu. Razstava bo v nedeljo, 12. oktobra, odprta od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, ko bo predstavitev vina ob zdravici in klepetu.
DSI vabi v ponedeljek, 13. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Pisatelj, filozof in teolog Edi Kovač bo govoril na temo »Resnica je ženska«. Začetek ob 20.30.
RAZSTAVA DRUŽINSKE SKUPINE ARTMAK - vabljeni na ogled ročno izdelanih lesenih okvirov, za umetniške kompozicije iz suhega cvetja, ter na ogled privatne zbirke fotografij in vojaških predmetov 1. Svetovne vojne Roka Dolenca in Nika Trenta. Otvoritev v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 v Proseški ulici 35, na Opčinah (blizu cerkve). Razstava bo odprta do 10. novembra. Tel. 040-211629.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj, na koncert »Lupinc trio in Andrejka Možina« (Zoran Lupinc-diatonična harmonika, Igor Starc - klasična kitara, Peter Filipčič-violončelo in An-drejka Možina-glas) v sredo, 15. oktobra, ob 20.30.
DRUŠTVO NOE' - v sodelovanju z Confconsumatori in MCL, s pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, vabi na predavanje »Stroški za socialno oskrbo ostarelih in za obolele za Alzheimer-jevo boleznijo ne bremenijo več družinskih članov«, v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri. Predavala bosta odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali tel. 3498419497.
MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri v Fin-žgarjev dom, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka).
OB 100-LETNICI 1. SVETOVNE VOJNE in smrti Barona Josepha De Burg-stallerja, SKD Grad prireja razstavo, ki sta jo pripravila Rok Dolenc in Ivan Kocman »Bani: spomini dveh vojn -pogledi mlade generacije«. Otvoritev v petek, 17. oktobra, ob 20. uri v prostorih SKD Grada. Urnik razstave ob sobotah in nedeljah od 16. do 19. ure do nedelje, 9. novembra. Toplo vabljeni!
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Matjaža Hmeljaka »Po dva in dva«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do petka, 17. oktobra.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 11. revijo zborov Openske dekanije v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku.
Prispevki
V	spomin na drago mamo daruje Anica Daneu 40,00 evrov za MoPZ Tabor, 30,00 evrov za Knjižnico Pinka To-mažiča in tovarišev ter 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
Ob 25. obletnici smrti dragega očeta Franca Abrama daruje hči Lučka 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Ladija Coljo daruje družina Zbogar Mitja 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na drago Rožo Počkar darujejo KD Ivan Grbec, njegovi odborniki in člani 140,00 evrov za odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
Danica in Livio darujeta 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D' Angelo in Hrovatin.
V	spomin na Dragota Oto daruje družina 100,00 evrov za AŠD Breg.
t
Zapustila nas je naša draga
Laura Cesar por. Sedmak
Žalujoči
mož Gičko, Sandor z malim Mattiasom, Loredana z Ignaciom ter ostali sorodniki.
Pozdravili jo bomo v torek, 14. oktobra, od 9. do 10. ure v ulici Costalunga. Datum in uro pogreba z žaro bomo naknadno sporočili. Namesto cvetja darujte za CRO v Avianu.
Zadnji pozdrav naši dragi Lauri. Za vedno boš ostala v našem spominu.
Ankica, Drago, Katja, Lorenzo
Zadnji pozdrav dragi Lauri Zora, Edi in Corrado
Žalovanju se pridružujejo
Gaby, Mirko, Dario, Dunja, Gianni, Nikol in Erik
8
Sobota, 11. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
film - Predstavili letošnji festival latinskoameriškega filma dežela - Natečaj Mladih SSk za dijake Mladart
»Čudežno« pester, Spodbujanje
krizi navkljub
Tržaški festival latinskoameriškega filma je edini tovrstni festival v Italiji in velja za enega boljših v Evropi. Njegov direktor Rodrigo Diaz vztrajno ponavlja, da so se organizatorji v teh devetindvajsetih letih trudili, da bi vzpostavili vez med Latinsko Ameriko in Italijo, a tudi med Italijo in njenimi izseljenci, ki so južnoameriškemu kontinentu dali neizbrisen pečat. Vedno smo verjeli, da je kultura sredstvo, s katerim lahko »vstopiš« v drugačen svet in družbo, pravi Diaz, ki pa ima tudi občutek, da italijanski politiki tega niso razumeli. Drugače si je težko predstavljati, zakaj je javna podpora festivalu iz leta v leto manjša ...
Letošnji festival latinskoameriškega filma, ki bo v Trstu potekal med 18. in 26. oktobrom, so včeraj predstavili v palači Trgovinske zbornice. Njen predsednik Antonio Paoletti je izpostavil, da prireditev podpirajo vse od njenega nastanka, letos pa so sodelovanje nadgradili: v sklopu kavnega sejma EspressoExpo, ki bo potekal v starem pristanišču med 23. in 25. oktobrom, bodo skupaj organizirali srečanje o komercialnih in industrijskih priložnostih na južnoameriški celini. Včerajšnje predstavitve sta se udeležila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in občinski odbornik Paolo Tassinari, ki sta podčrtala predvsem kulturno vrednost festivala.
Utrinek z včerajšnje predstavitve 29. festivala latinskoameriškega filma
fotodamj@n
Odprtje latinskoameriškega festivala bo danes teden v mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam. Tu bodo ob 19. uri podelili tudi nagrado Salvador Allende, ki jo bo posthumno prejel Tomaso de Vergottini, nekdanji italijanski ambasador (rojen v Poreču), ki je med čilsko vojaško diktaturo rešil mnoga življenja. Večer bo zaključila projekcija filma Ardiente pacienca (režiserja Antonia Skarmete), čilska različica uspešnice Il Postino.
Filme bodo predvajali v kinu Teatro dei Fab-bri, avditoriju Muzeja Revoltella in v baru-knjigar-ni Knulp. Na sporedu bo 75 projekcij (popoln spored je na voljo na www.cinelatinotrieste.org), vse bodo opremljene z italijanskimi podnapisi, kar je pravi čudež, meni Diaz, za to pa nosijo zaslugo študentje in profesorji tržaške visoke šole za prevajalce in tolmače ter ostali podporniki. Šestnajst filmov so uvrstili v tekmovalni program, v katerem se za nagrade potegujejo sodobne filmske produkcije iz vseh južnoameriških držav razen Paragvaja. Preostali filmi so razdeljeni med »homage« Nobelovcu Gabrielu Garcii Marquezu (na ogled bodo štirje filmi, za katere je Gabo napisal scenarije), retrospektivo, ki je posvečena čilskemu filmarju Dunavu Kuzmanichu, španski fokus Salon Spagna in druge kategorije. Žirijo bodo sestavljali tudi dijaki tržaških višjih šol, ki so se letos vabilu odzvali posebno množično. (pd)
ustvarjalnosti
Z leve Igor Gabrovec, Giulia Leghissa in Samuel Kralj
fotodamj@n
Društvo Mladi Slovenske skupnosti razpisuje v sodelovanju z Mladimi za prihodnost umetniški natečaj Mladart, katerega cilj je spodbujanje mladinske ustvarjalnosti. Gre za še eno pobudo mladih SSk na področju umetnosti, potem ko že nekaj let poteka literarni natečaj Grmada v pristanu, namenjena pa je dijakom slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, pa tudi tistim dijakom slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske višje srednje šole v Trstu ter mladim do 25. leta starosti, medtem ko je posebna kategorija namenjena dijakom slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini.
Natečaj Mladart sta včeraj dopoldne v prostorih deželnega sveta Furlanije Julijske krajine v Trstu ob navzočnosti deželnega svetnika Igorja Gabrovca predstavila člana Mladih SSk Giulia Leghissa in Samuel Kralj, ki sta poudarila, da je namen pobude spodbujati umetniško rast med mladimi: umetnost in ustvarjalnost sta namreč po njunih besedah zelo pomembni in ju je treba gojiti predvsem v mladih letih. Zato sta tema in tehnika prosti, izdelki so lahko kipi, slike, fotografije, modna oblačila, skice idr., vsak avtor pa lahko prispeva največ pet izdelkov, katere mora poslikati iz različnih zornih kotov in
posnetke poslati na naslov elektronske pošte mladizaprihodnost@slovenskaskupnost.org. Izdelke je treba poslati do 23. novembra, avtorji naj priložijo tudi osebne podatke (ime, priimek, naslov elektronske pošte in stalnega bivališča), dalje ime in naslov šole, ki jo obiskujejo v letošnjem šolskem letu, študijsko smer in razred ter opis izdelka. Pri ocenjevanju izdelkov bo komisija upoštevala v prvi vrsti vsebinsko izvirnost, dalje izvirne zgradbene učinke, učinkovitost izdelka in individualno merilo. Izbor petih zmagovitih izdelkov bodo dali na ogled na vidnih točkah v tržaškem mestnem središču (točnih lokacij niso še določili), nameravajo pa jih razstaviti tudi v Ljubljani, obenem bodo njihovi avtorji prejeli nagrado sponzorjev. Poleg tega bo potekalo tudi spletno glasovanje za določitev absolutnega zmagovalca.
Kot že rečeno, gre za novo pobudo Mladih SSk, ki so poleg tega, kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, pred nedavnim izpeljali seminar zveze mladinskih organizacij manjšin iz raznih evropskih držav Yen ter postavili temelje koordinaciji mladih predstavnikov slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem in Madžarskem.
prosek - Osnovna šola Avgusta Černigoja
Knjižničarki iz Ljubljane čestitali poletnim bralcem
Med poletjem smo otroci Osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku pridno brali, saj smo se odzvali predlogu Ljubljanske mestne knjižnice, ki nam je po-
sredovala projekt poletne bralne značke ... in oktobra meseca sta knjižničarki Veronika in Erika prišli k nam na obisk. Čestitali sta pridnim bralcem, obdarili sta
Knjižničarki Veronika in Erika z malimi bralci
jih s priznanji, majičkami in balončki ... nato sta se še z nami slikali. Lepega obiska smo bili vsi na šoli zelo veseli.
Učenci proseške šole Černigoj
občina trst
Vodeni obiski Tomizzevih poti po Trstu
»Zlo prihaja s severa« je naslov četrtega in zadnjega iz niza pobud, posvečene Tommize-vemu Trstu. Tokratni itinerarij se bo zaključil na Trgu Panfili, začel pa se bo kot vselej na Griču sv. Justa. Pot bo trajala pol-tretjo uro.
Srečanja »Tommizev Trst« prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju s Skupino 85. Njihov namen je prispevati k spominu na tržaško-istrskega pisatelja 15 let po njegovi smrti prek vrste vodenih obiskov Trsta po poteh, ki so zaznamovale njegove najbolj znane romane. Zgodovin-sko-umetnostno-književne obiske vodi Patrizia Vascotto, ki je v sodelovanju s Stello Rasman izdelala projekt ter izdala knjigo »Tomizzev Trst. Itinerariji«. Sodelovanje na vodenih obiskih je prosto in brezplačno.
Današnji vodeni obisk »Zlo prihaja s severa« se bo začel ob 16.30, zbirna točka pa bo blizu stolnice Sv. Justa.
narodni dom
Danes srečanje o motnjah pri razvoju otroka
V	veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu v Narodnem domu v Ul. Fil-zi 14 bo danes od 9. do 17. ure potekalo srečanje, ki ga tržaški center za usposabljanje in raziskovanje na področju psihoanalitične psihoterapije CFR v konvenciji z oddelkom za medicinske, kirurške in zdravstvene vede tržaške univerze prireja na temo Psihodinamična perspektiva zgodnjih motenj psihičnega razvoja pri otroku s posebnim ozirom na sindrom motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, ki je danes precej pogost pojav. Med znanstveniki trenutno poteka živahna razprava o tem, ali motnje pri otrokovem razvoju izhajajo iz podedovane genske zasnove ali pa iz izkušenj, ki jih je otrok imel v teku razvoja.
V	ta namen so organizatorji povabili prof. Jorgeja Canestrija, ki velja za enega najpomembnejših psihoanalitikov v Italiji, srečanje pa je namenjeno bodisi poklicnim operaterjem kot tudi »laikom«, na njem pa bodo skušali razumeti, kako skupaj sodelovati, da se spremeni današnja težnja po uvajanju shematske metodologije, saj se čedalje bolj čuti potreba po metodologiji, ki naj zagotovi boljše razumevanje specifičnih potreb posameznega otroka in njegove družine.
/
ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 11. oktobra 2014
9
ljubljana - Izbrana s preglasovanjem, DeSUS in SD zelo kritična
Nova kandidatka za evropsko komisarko je Violeta Bulc (SMC)
LJUBLJANA - Vlada je včeraj za novo kandidatko za članico Evropske komisije predlagala ministrico Violeto Bulc. Odločitev je vlada sprejela s preglasovanjem, nad čimer v DeSUS in SD niso navdušeni.
Kot je v Bruslju povedal Junckerjev tiskovni predstavnik Margaritis Schinas, bo Juncker pogovor z Bulče-vo, ki naj bi nadomestila Alenko Bratušek, ki je v četrtek odstopila, opravil v začetku prihodnjega tedna. Resor bo določen po pogovoru, ne prej, je pojasnil Schinas in dodal, da Juncker Bulčeve ne pozna. Pri pogovoru pa bo Junc-kerjevo vodilo predvsem, ali nova slovenska kandidatka izpolnjuje tri temeljna merila: usposobljenost, neodvisnost in zavezanost Evropi.
Slovenski premier Miro Cerar je ob predstavitvi odločitve slovenske vlade izrazil prepričanje, da bo Bul-čeva v Bruslju dobila potrebno podporo. Zavrnil je tudi namige največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu, EPP in S&D, pa tudi drugih, da bi bila primerna evropska poslanka Tanje Fajon iz vrst socialistov. Dejal je, da je vlada tista, ki sprejema odločitev o komi-sarskem kandidatu in da so tudi podrobno preučili vse predloge o možnih imenih.
Po njegovih besedah zdaj tudi ne bi bilo prav, da bi "ta evropska politična preigravanja, vnaprej izražena mnenja, predsodki ali domneve" bistveno vplivala na odločitve v Evropskem parlamentu in pri drugih pristojnih organih.
Največje politične skupine v Evropskem parlamentu se sicer že ogrevajo za zaslišanje Bulčeve. Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Bulčevo ocenil kot »močno liberalno kandidatko«, ki bo dodana vrednost za Junc-kerjevo ekipo. Evropska ljudska stranka (EPP) in socialisti (S&D) pa so napovedali le, da bodo usposobljenost Bul-čeve ocenili na zaslišanju.
Bulčevo, ministrico za razvoj, strateške projekte in
V Bruselj po Alenki Bratušek odhaja Violeta Bulc gov.si
kohezijo, je slovenska vlada sicer izbrala z glasovanjem, ki je bilo, kot je poudaril Cerar, povsem v skladu z zakonodajo. Odločali so na dopisni seji, ki je potekala od četrtka zvečer do včeraj zjutraj, za tako sejo pa se je Cerar ob časovni stiski odločil tudi zato, da je omogočil glasovanje vsem ministrom; štirje izmed njih so bili namreč v tujini.
A glavna koalicijska partnerja sta bila z načinom izbire manj zadovoljna. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da je način sprejetja odločitve slaba popotnica za koalicijo, ki bi se morala uskladiti glede tako pomembne zadeve, kot je imenovanje komisarskega kandidata.Poleg tega je Erjavec povedal, da je sedem ministrov glasovalo proti Bulčevi, šest jih je bilo za, dva nista glasovala, medtem ko se je Bulčeva iz glasovanja izločila. Po poslovniku
se šteje, kot da sta odsotna ministra glasovala za, je pojasnil zunanji minister.
Cerar je nato pojasnil, da je za Bulčevo glasovalo devet ministrov, »tudi neodvisni«, ki niso člani SMC.
Erjavec je še izrazil prepričanje, da v vladi v prihodnje ne bo prišlo do preglasovanja tudi ob odločanju o regresu za upokojence. »Mi smo šli v to koalicijo zaradi regresa, zaradi dodatnih 40 milijonov evrov, in bomo tudi odšli iz te koalicije, če teh sredstev ne bo,« je napovedal. Prvak DeSUS je še dejal, da Bulčeva nima ustreznih izkušenj, saj da so njene edine politične izkušnje »14-dnevno ministrovanje«.
Tudi predsedujoči SD in kmetijski minister Dejan Ži-dan je bil neprijetno presenečen nad odločitvijo ministrov SMC, da za evropsko komisarko predlagajo Bulčevo. Kot je dejal, ni bilo resnega poskusa, da bi se koalicijsko uskladili glede imena. »Mi iz tega ne bomo delali vladne krize, je bila pa to napačna odločitev,« je dejal in dodal, da mu je žal, da Slovenija ne premore potrebne državotvornosti.
Podobno kritični so bili tudi v opoziciji. Kot je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, je imenovanje Bulčeve nadaljevanje istega pristopa, kot se je zgodil pri vladi Alenke Bratušek, ko je v Bruselj poslala kandidatko, ki ni bila sprejemljiva niti za domače vladne kroge.
Bulčeva je magistrica za področje informatike, po spletu okoliščin pa je v manj kot mesecu dni prepotovala pot od podjetnice prek ministrice v novi slovenski vladi do kandidatke za evropsko komisarko. Rodila se je 24. januarja 1964. Je mati dveh otrok. V življenju se je aktivno ukvarjala s športom; med drugim je bila članica košarkarske reprezentance Jugoslavije. Je tudi lastnica črnega pasu v taekwandoju in hapkidoju. Med zanimivostmi z njene življenjske poti pa je tudi to, da je obiskovala ša-mansko akademijo. (STA)
ljubljana - Novi nadškof Stane Zore
»Papeževo odločitev sem sprejel v duhu pokorščine«
LJUBLJANA - Novi ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je na svoji prvi novinarski konferenci po imenovanju povedal, da je imel ob predlogu, da bi postal nadškof, pomisleke, a je odločitev sprejel v duhu pokorščine kot služenje Kristusu in evangeliju. Kot je povedal, je apostolskemu nunciju Juliuszu Ja-nuszu, ki je vodil posvetovanja o novem nadškofu, ob predlogu, da bi postal nadškof, povedal vse svoje pomisleke in mu razodel vse svoje slabosti. O razlogih, zakaj se je papež Frančišek odločil, da ga imenuje za nadškofa, Zore ne želi razglabljati, niti jih ne namerava iskati, čuti pa ob imenovanju odgovornost. Prepričan je tudi, da je prvo poslanstvo škofa služiti ljudem.
»Želim si, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usmerili v prizadevanje za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro,« je poudaril.
Od države 36. ljubljanski škof pričakuje, da bo Cerkev sprejemala kot partnerja v pogovorih in da bodo v medsebojnih odnosih vedno ostali dialoški in spoštljivi. Želi si tudi, da bi bili odnosi trdni in da njihova trdnost ne bi bila odvisna od vsakokratne oblasti. Med odprtimi vprašanji navaja umeščanje in ovrednotenje verouka ter vprašanja v zvezi z vojaškim vikariatom, dejavnostjo Cerkve v bolnišnicah in zaporih.
Zore meni, da tudi v zadnjem obdobju med Slovenci ostaja prisotna vera v Boga, mogoče pa se je v posameznih trenutkih nekoliko omajalo zaupanje v Cerkev. To zaupanje se po njegovih besedah ne more vzpostaviti z deklaracija-
Novi nadškof Stane Zore
arhiv
mi ali pridobiti z ukazi, temveč se pridobi z delom v resnično dobro za ljudi in z iskrenostjo do ljudi.
Glede nerešenih finančnih vprašanj mariborske nadškofije Zore poudarja, da kot ljubljanski nadškof nima jurisdikcije nad mariborsko niti nad kako drugo škofijo. Kot mu je znano, potekajo intenzivna dogovarjanja med mariborsko nad-škofijo in bankami upnicami, ne ve pa, kako blizu dogovoru so.
Novi nadškof je svoj včerajšnji prvi nastop pred mediji, ki so ga spremljale fotografske bliskavice, primerjal z izkušnjo pred leti, ko je bil na Triglavu in je bila nevihta. »Ampak tisto, kar se je tam gor bliskalo, je bil mačji kašelj v primerjavi s tem, kar se je zdaj zgodilo,« je dejal.
Zoretovo škofovsko posvečenje, po katerem bo nadškofijo tudi prevzel v posest, bo v nedeljo, 23. novembra, ob 15. uri v ljubljanski stolnici. Na mestu ljubljanskega nadškofa bo nasledil Antona Stresa, ki je odpoved službi podal pred okoli 14 meseci. (STA)
SLOVENIJA TA TEDEN
Spodbudna statistika z napakami
Darja Kocbek
Septembra je bilo v Sloveniji registriranih 112.560 brezposelnih, kar je za 1,9 odstotka manj kot avgusta in 1,8 odstotka manj kot septembra lani, je v tem tednu objavil zavod za zaposlovanje. Število registriranih brezposelnih na mesečni ravni upada že vse od februarja. Da se razmere na trgu dela izboljšujejo, je v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo objavil tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po njegovih podatkih se število registriranih brezposelnih zmanjšuje od marca predvsem zaradi povečanega zaposlovanja, manj ljudi pa je tudi izgubilo delo.
Manj optimistični so na evropski komisiji, kjer v zadnjem četrtletnem poročilu o razmerah na trgu dela v članicah EU opozarjajo, da zaradi šibkega gospodarskega okrevanja razvoj na področju zaposlovanja ostaja negotov. Po njihovih podatkih so nova delovna mesta večinoma le začasna ali s skrajšanim delovnim časom. To ugotavlja tudi zavod za zaposlovanje za Slovenijo, saj je bilo v prvih devetih mesecih letos med 71.069 brezposelnimi, ki so se prijavili na zavod, več kot polovica (37.059) tistih, ki so izgubili zaposlitev za določen čas. Umar pa rast zaposlovanja opaža zlasti v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti. To so agencije, ki podjetjem posojajo svoje delavce za določen čas, ko jih ta potrebujejo.
V sindikatu Mladi plus pravijo, da je v Sloveniji kar 80 odstotkov mladih, ki delajo, zaposlenih za določen čas. Med delovnimi mesti, za katera so delodajalci avgusta iskali delavce, je bilo 81 odstotkov zaposlitev za določen čas. Med
dežela fjk
Negotova usoda vseh
• V*|	I v*
manjših občin
TRST - Na predlog odbornika Paola Panontina je deželna vlada včeraj odobrila zakonski predlog o preustroju krajevnih uprav. Odbor, ki mu predseduje Debora Serracchia-ni, se je za ta korak odločil kljub negativnemu mnenju skupščine avtonomij. Zadnjo besedo o tem predlogu bo v prihodnjih tednih imel deželni parlament.
Glavna novost zadeva ustanovitev t.i. medobčinskih zvez, ki bodo obvezne za občine do 5 tisoč prebivalcev oziroma 3 tisoč za občine iz območja nekdanjih gorskih skupnosti. Občine z več kot 5 tisoč prebivalci lahko ohranijo sedanjo samostojnost, Dežela pa jih bo lahko zaradi tega »kaznovala« z zmanjšanjem finančnih prispevkov, nobenih posledic pa ne bodo trpele občine z več kot 30 tisoč prebivalci. Združenje občin bo imelo svojo izvršilno in skupščinsko oblast, Dežela bo tem novim upravnim organom namenila nekatere svoje sedanje pristojnosti.
Z včeraj odobrenim predlogom ne soglaša občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Tako zastavljeni osnutek po njegovem ne upošteva specifike narodnostno mešanih občin. Namesto obveznega združevanja Gabrovec predlaga prostovoljne konvencije med občinami.
7934 ljudmi, ki so se septembra prijavili kot brezposelni na zavodu za zaposlovanje, se je kar 4000 iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Statistiko o brezposelnih v Sloveniji v veliki meri olepšuje tudi prekerno delo, to je delo, ko delavec pri delodajalcu ni redno zaposlen, ampak zanj opravlja delo na podlagi pogodbe ali kot samostojni podjetnik. To pogodbo oziroma poslovni odnos je mogoče zelo hitro prekiniti in prekerni delavec se lahko znajde čez noč na cesti. Po podatkih društva Gibanje za dostojno delo je pre-kernih delavcev v Sloveniji okrog četrt milijona, torej še enkrat toliko kot registriranih brezposelnih. Prekerni delavci so za delodajalce bistveno cenejši, saj večinoma prejemajo minimalno plačilo, si sami plačujejo prispevke, si ne morejo privoščiti dopusta, samo če je res neizogibno, si vzamejo bolniški dopust. Pogodbo je mogoče kadar koli prekiniti saj gre za poslovni odnos med prekernim delavcem in delodajalcem, ne za redno zaposlitev.
Formalno imajo prekerni delavci kot samostojni podjetniki resda enake socialne pravice kot redno zaposleni, a jih kljub temu kar tretjina živi pod pragom revščine. Zaradi razcveta te oblike dela po izbruhu krize, se je v Sloveniji zelo povečalo število podjetnikov. Lani se je v Sloveniji število samozaposlenih povečalo za 16 odstotkov, kar je največja rast med vsemi članicami EU.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki je že v prejšnji levosredinski vladi leto in pol vodila ta resor, je pred nastopom novega mandata v državnem zboru dejala, da je treba »na področju trga dela zmanj-
šati starostno segmentacijo in stroškovno neenakost različnih oblik dela, ki pomembno prispevajo k širjenju prekernih oblik dela«. S to splošno izjavo ministrica delavcem, ki so prisiljeni opravljati pre-kerno delo, ni dala nikakršnega upanja, da bo kmalu bolje. Tudi v koalicijskem sporazumu nove levosredinske vlade glede reševanja problema brezposelnosti ni nikakršnih konkretnih zavez.
V Sloveniji bi bilo brezposelnih še več, če več kot 14 tisoč Slovencev ne bi bilo redno zaposlenih v Avstriji. Avstrijski delodajalci na letošnjih zaposlitvenih sejmih v Sloveniji še iščejo kadre, toda vse bolj glasno opozarjajo, da se tudi na njihovem trgu dela razmere zaostrujejo, saj se je začelo število brezposelnih povečevati. Avstrija na podlagi evropske direktive o storitvah v zadnjih letih zagotavlja delo tudi številnim obrtnikom in samostojnim podjetnikom, zlasti s področja gradbeništva in z njim povezanimi dejavnostmi, ki bi že bili prisiljeni prenehati poslovati, če bi bili odvisni samo od domačega trga.
Število brezposelnih v Sloveniji zmanjšujejo tudi tisti, ki se odločijo izseliti iz države. Po podatkih statističnega urada se je lani iz Slovenije izselilo 5694 ljudi, kar je občutno manj kot predlani, ko se je za ta korak odločilo rekordnih 8191 državljanov. Večinoma so odšli v Nemčijo in Avstrijo. Na statističnem uradu nimajo podatkov o razlogih za izselitve, neuradno pa odhaja veliko izobraženih mladih, ki po zaključku izobraževanja doma ne vidijo možnosti, da bi dobili redno zaposlitev. Vse več sposobnih mladih pa odhaja v tujino že na študij, po katerem se jih večina v tujini tudi zaposli.
46. barcolana - Sinoči s približno 1600 vpisi že presegli lansko število sodelujočih, ko jih je bilo 1565 - Stojnice, koncerti in i
V Trstu vse živo, jadrnice čak
Na tržaškem mestnem nabrežju je že izredno živo, včeraj popoldne in zvečer se je v mestu trlo ljudi. Sproščeno so se sprehajali med stojnicami, občudovali privezane jadrnice in zvečer prisluhnili koncertom na Velikem trgu.
Že presegli lansko število
Organizatorji so sinoči ob 20.40 sporočili, da je vpisanih 1593 jadrnic, s čimer so že presegli končno število iz leta 2013 (lani je na Barcolani sodelovalo 1565 jadrnic). Obiskovalce pa je včeraj navdušila eks-hibicijska tekma katamaranov Extreme 40, ki je bila posebno atraktivna zaradi plovbe tik ob nabrežju. Vse štiri regate je osvojila ekipa Oman Air, na Fincantierijevem katamaranu sta bila tudi Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Danes dopoldne bodo na vrsti treningi in »turistične« plovbe, regate bodo med 13.30 in 16. uro.
Stojnice okoliških občin
Včeraj so župan Sandy Klun, podžupan Goran Čuk in občinska odborni-ca Franka Žerjal uradno predstavili do-
linsko stojnico, na kateri se v sklopu projekta LAS Kras (nosilec projekta je Občina Milje) predstavlja 10 proizvajalcev vina, olja in medu (Ota, Žerjal, Zahar, Kocjančič, Sancin, Parovel, Fior Rosso, Carboni, Merlak in Petaros). Predstavili
BRANKOVI C SLADJA1M
SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI
Gabrovec, 24 Tel. 040-229168
URNIK: torek-nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na katamaranu, desno veselo
razpoloženje po predstavitvi stojnice Občine Dolina
fotodamj@n
so tudi jesenske vodene oglede po dolini Glinščice.
Občina Zgonik, ki gosti tudi inštitut OGS, je včeraj predstavila turistični kmetiji Milič Zagrski in Štolfa, danes ob 19. uri pa projekt No Borders Team ter kmetije Bajta, Žbogar in Stanko Milič (svoje pridelke ponujajo še kmetije ApiWine, Briščak, Do-ljak, Fabjan, Ladi Milič, David Sardo in Šuc).
Občina Devin-Nabrežina je navzoča skupaj z društvom Diporto nautico Sistia-na. Občina je pokrovitelj ekipe Team Si-stiana s 24-metrsko jadrnico, ki bo prihodnjo soboto tekmovala na prestižni regati v Benetkah. Krmar je Alberto Leghis-sa, jutri bosta na krovu tudi podžupan Massimo Veronese in odbornik Andrej Cunja.
Kraška in goriška vina
V vasi Barcolana najdemo vina konzorcija Kras-Carso ter kraška vina iz Slovenije. Naleteli smo tudi na stojnico, na kateri se predstavlja goriška vinska klet Me-dot, ena od pokroviteljic jadrnice Esimit Europa 2 Igorja Simčiča. Toni Gomišček je povedal, da je stojnica namenjena predvsem gostincem ter Esimitovim jadralcem, pe-
nina Medot pa je postala sinonim za strast in predanost izročilu Goriških brd.
Tina, Toto in še kdo
Na nabrežju se mnogo ljudi zaustavlja pri stojnicah policije in vojske, kjer je na ogled nekaj slikovitih vozil. Dunajski salon v nekdanji ribarnici bo danes ob 10. uri gostil brezplačen glasbeni spektakel Music Box, ki ga predstavljata Dom glasbe in šola Scuola di Musica 55. Lani so ga prvič predstavili v Stockholmu, namenjen je otrokom od 2. do 8. leta starosti (s sabo naj prinesejo blazino za sedenje na tleh).
V teh dneh se med šotori na nabrežju mudijo razne znane osebnosti, politiki (včeraj je bila najbolj dejavna Debora Ser-racchiani) in zlasti športniki. Na katama-ranu sta včeraj sedela smučar Christian Ghedina in ragbist Andrea Lo Cicero, danes ob 16.45 bo pozornost pritegnila šam-pionka Tina Maze (pri stojnici Generali pred Pomorsko postajo). Jutri pa bodo gostje ekipe Jena No Borders Team nogometaša Udineseja Antonio »Toto« Di Natale in Giampiero Pinzi ter nekdanji nogometaš Andrea Carnevale. (af)
Moja Barcolana
Ste med tistimi, ki bodo v nedeljo jadrali na 46. Barcolani? Boste regato spremljali z nabrežja, okna ali terase svojega doma, s kraškega obronka?
Pošljite nam svoje fotografije!
To lahko storite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici.
veliki trg - Danes na vrsti pevec Mario Biondi
Jack Savoretti in Elisa sinoči uvedla glasbeni festival
• ; • :

pufft
Sinočnji koncert Jacka Savorettija in Elise
fotodamj@n
Glasbeni festival 46. Barcolane se je pred številnim občinstvom na Velikem trgu začel sinoči z nastopom ita-lijansko-angleškega kantavtorja Jacka Savorettija, ki se mu je na odru pridružila znana tržiška pevka Elisa. Kot
il
predskupina je nastopila zasedba Beatbox s skladbami legendarnih »fantov iz Liverpoola« - Beatlesov.
Največ pričakovanja pa vlada za drevišnji koncert Maria Biondija (ob 20. uri bo najprej nastopil DJ Michele
Poletto), ki je v intervjuju za naš dnevnik pred dnevi napovedal lep koncert v mestu, ki ga je on vzljubil. Za sicilskega pevca, ki je zaslovel v tujini,
so značilni skoraj črnski soul glas in melodične pesmi.
najrazličnejše prireditve vabijo obiskovalce vseh starosti
ajo samo še na veter
Med največje novosti sodi prenovljeno regatno polje, ki so ga organizatorji s pomočjo kapitana Sandra Chersija premislili predvsem zato, da bi utrdili povezavo med morjem in kopnim ter omogočili gledalcem na kopnem, da na najboljši način doživljajo jadralni praznik. Startno linijo so približali barkovljanski obali, ciljno črto pa premaknili pred Veliki trg. Premik zadnje boje sicer ne spreminja dolžine polja, saj so nekoliko skrajšali daljši stranici (prva boja ne bo več v Sloveniji), trasi pa dodali še poldrugo miljo dolgo stranico do Velikega trga.

V
BOJA 3
"'t rl
/
V	: ..
'V "♦.P --.	V
■ boja 4 ,
v, fe^iM .
v
it
//

cilj
■l.š.jT- ' ■ *
m

BOJA 2
4

BOJA 1
TRST
$T
. / ' ' '
V jadrih ne bo prav veliko vetra
Jutrišnja regata naj bi bila po napovedih vremenoslov-cev v znamenju šibkega vetra in lepega vremena. Sončno bo z občasnimi pooblačitvami, tako da bo dan za gledalce na kopnem prijeten, jadralci pa se bodo morali verjetno pošteno potruditi, saj v jadrih ne bo veliko vetra.
Prometne omejitve in avtobusi
Že nekaj dni velja v mestu poseben prometni režim, ki omogoča nemoten potek številnih prireditev v sklopu Barcolane. Danes od 17.30 do 1. ure ponoči bo dober del nabrežja zaprt za promet, in sicer od Trga Tom-maseo do Ul. Mercato Vecchio. Zaradi tega se bodo spremenile proge avtobusov 8, 9, 24 in 30. Prometne omejitve bodo seveda obveljale tudi jutri, na dan regate, ko bo po Furlanski cesti med Ul. Perarolo in Prose-kom od 8. do 14. ure mogoče voziti samo proti Krasu. Avtobusi, ki vozijo na progah 42 in 44, bodo v smeri proti Trstu vozili na trasi Prosek - Opčine - Ul. F. Severo - Trg Oberdan. V Ulici san Nazario pa bo mogoče voziti samo samo proti Napoleonski cesti in naprej proti pokrajinski cesti (ne obratno). Informacije so na strani www.retecivica.trieste.it.
Tudi Rumiz in Zdravniki za Afriko
Med tisočimi udeleženci letošnje Barcolane bo tudi dobrotnik ali dobrotnica, ki si je na dražbi zagotovil mesto na krovu jadrnice Barraonda. Njegov delež (po neuradnih virih 200€) bodo namenili projektu Najprej mame in otroci, ki ga vodi združenje Zdravniki za Afriko CUAMM. Na jadrnici bo tudi novinar in pisatelj Paolo Rumiz.
Igor Simčič pri Ivu Josipovicu
Včeraj je bil ustanovitelj projekta Esimit Europa v predsedniški palači v Zagrebu, kjer se je srečal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem. V Esimitovem tiskovnem sporočilu piše, da je Josipovic »uradno podprl projekt Esimit Europa zaradi neprekinjenega procesa krepitve dialoga med evropskimi narodi«.
^tflllJ) * Dvignjeno vzmetenje in sistem Grip Control" nudita popoln oprijem na vseh terenih. Manjši volan in 17-palčna lita platišča izražajo pravo naravo crossoverja. Bencinski trivaljni tU ROPA VTi in mikrohibridni e-HDi motorji: večja odzivnost in manjša poraba.Kompakten zunaj, očarljiv znotraj, s 7-palčnim dotičnim multimedijskim zaslonom. Sistem Park Assist omogoča samodejno parkiranje. Doživite revolucionarno izkušnjo vožnje s Peugeojem 2008, City Crossoverjem, dobitnikom nagrade Auto Europa 2014.
PEUGEOT 200S, CITY CROSSOVER,
MOTION C, EMOTION
pEuceot
www.padmranecontLii
v TRSTU UUCH FLHVIH 47 TEL 040 027702 m v TRŽIČU UL. TIMHV0 24 TEL 0401790505
1 2 Sobota, 11. oktobra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
gorica - Preusmerili denar, ki je bil namenjen centru Lenassi
Še pred pomladjo obnova doma Culot
Goriški občinski odbor je sprejel predhodni načrt obnove doma za starejše občane Angelo Culot v Ločniku. V domu bodo po obnovitvenih delih lahko gostili do 60 starostnikov, ki niso sposobni za samostojno življenje. Danes, pravi pristojna občinska odbornica Silvana Romano, imajo le 36 oskrbovancev, obnovitvena dela pa so nujno potrebna, da lahko sprejmejo nove in se izognejo zaprtju pomembne ločniške ustanove.
Predhodni načrt obnovitvenih del je občinska uprava sprejela na predlog župana Ettoreja Romolija. V primerjavi z osnutkom, ki so ga predstavili v prejšnjih mesecih, predvideva odobreni načrt vrsto izboljšav. Ob odstranitvi arhitektonskih ovir ter ukrepih, s katerimi bodo stavbo prilagodili zdravstvenim, higienskim, varnostnim in protipožarnim predpisom, bo občina na podlagi novega načrta poskrbela tudi za dodatna dela, ki sta jih predlagala goriško poveljstvo gasilcev in urad za so-cialo dežele Furlanije Julijske krajine.
Na pobudo gasilcev bodo eno izmed kril stavbe preuredili tako, da bodo reševalci v primeru izrednega stanja lahko poskrbeli za prehod oskrbovancev doma na varno območje, ne da bi jih morali pri tem evakuirati na dvorišče. Deželni urad za so-cialo pa je predlagal, naj občina uredi tudi predele doma, kot so kapela, knjižnica in zimski vrt, čeprav niso bili vključeni v osnutek načrta. »To so prostori, ki jih oskrbovanci in njihovi sorodniki pogosto uporabljajo in ki prispevajo k občutku domačnosti. Zato smo sklenili, da prvotni osnutek spremenimo in vanj vključimo tudi te prostore,« pojasnjujejo na goriški občini in izpostavljajo, da prinašajo dodatni ukrepi in izboljšave načrta tudi povišanje stroškov. V obnovo doma so sprva nameravali vložiti en milijon evrov, po novem pa bo investicija znašala 1.685.000 evrov. »Del denarja - en milijon evrov -, nam je že zagotovila dežela Furlanija Julijska krajina, za preostalo pa bomo morali poskrbeti sami. Sklenili smo, da bomo v obnovo ločniškega doma preusmerili denar, ki smo ga nameravali vložiti v center Lenassi. Obnovo tamkajšnje telovadnice bomo odložili za eno leto,« pojasnjuje goriški župan in odbornik za javna dela Ettore Romoli in zagotavlja, da se bo obnova doma Culot začela še pred prihodnjo pomladjo. (Ale)
Dom Angelo Culot bo po obnovi lahko gostil do 60 oskrbovancev
bumbaca
goriška - Anmil
Manj nesreč, več bolezni
Jutri osrednji dogodek v Gorici
Zveza delovnih invalidov Anmil se te dni po vsej Italiji spominja žrtev nesreč na delu. V četrtek so položili venec v tržiški ladjedelnici Fincantieri, jutri ob 10.30 bo osrednja svečanost v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici, kjer bo prisotne nagovoril pokrajinski predsednik zveze Marino Tusset.
Iz zveze Anmil opozarjajo, da se je na državni ravni za šest odstotkov znižalo število nesreč na delu - lani so jih našteli 695.000. Po drugi strani pa so zaskrbljeni zaradi podatka o 12-odstotnem porastu števila novih primerov poklicnih bolezni - lani so jih na državni ravni 51.800. Podoben trend je v zadnjih letih zaznati tudi v goriški pokrajini, kjer je največ poklicnih bolezni, povezanih z azbestom in so zelo razširjene zlasti na Tržiškem.
Med četrtkovo svečanostjo v tržiški ladjedelnici je deželna odbornica Sara Vito opozorila na žalostni primat smrti zaradi azbesta, omenila ustanovitev deželnega centra za azbestne bolezni Crua in poudarila, da si bodo kljub znižanju števila nesreč na delu še naprej prizadevali za povečanje varnosti na delovnem mestu.
gorica - Trgovinska zbornica odprla vrata
Slovenski most za Vzhodno Evropo
Na včerajšnjem dnevu odprtih vrat goriške Trgovinske zbornice je bila prisotna tudi sekcija mednarodne trgovine in storitev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki je predstavila svojo novo brošuro s pomenljivim naslovom Most za Vzhodno Evropo. V brošuri so zbrani podatki o petdesetih podjetij, od katerih jih je osem iz goriške pokrajine.
»Nova brošura vsebuje koristne podatke o vseh naših članih, ki poslujejo na mednarodnem tržišču. Gre za podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino, s prevozništvom, logistiko in raznimi drugimi dejavnostmi, v brošuri so tudi podatki o bančnih zavodih, finančnih družbah, založnikih ... « pravi predsednik sekcije mednarodne trgovine in storitev SDGZ Robert Devetak, ki pojasnjuje, da so pred leti izpeljali anketo med člani, s katero je prišla do izraza želja po medsebojnem spoznavanju in sodelovanju. »Brošuro smo izdelali tudi s prostovoljnim delom članov,
zlasti velik delež je prispevala tajnica sekcije mednarodne trgovine in storitev Nadia Rupel,« pravi Devetak in opozarja, da brošura ni le imenik s podatki posameznih podjetij. »V brošuri prihaja do izraza tudi naša vizija; predstavljamo se kot ekipa, ki je pripravljena na timsko delo in si želi skupnega, učinkovitega nastopanja, kar seveda zagotavlja tudi racionalizacijo stroškov,« poudarja Devetak, ki je prepričan, da je ekipno delo edino, ki je lahko v današnjih kriznih časih uspešno. Nekoč so lahko podjetniki gledali vsak zase, danes je treba združevati moči in skupaj nastopati na tržišču - še zlasti mednarodnem. V uvodnem delu brošure je poudarjeno, da imajo podjetniki slovenske narodne skupnosti v Italiji dolgoletne izkušnje s poslovanjem na Balkanu, zaradi česar so lahko odličen sogovornik za podjetja, ki si želijo prodora na trg nekdanje Jugoslavije. To so razumeli tudi na goriški Trgovinski zbornici, kjer so izredno zadovoljni z uspehom pone-
Robert Devetak, Nadia Rupel, Andrej Šik in Monica Paoletich
bumbaca
deljkove gospodarske misije v Ljubljani, k organizaciji katere je odločilno prispeval ravno SDGZ.
Med včerajšnjim dnevom odprtih vrat je spregovorila tudi državna podpredsednica zveze Unioncamere Tizia-na Pompei; pohvalila je goriško Trgovinsko zbornico, ki se je z včerajšnjo pobudo tako odprla mestu. »Delovanje Trgovinski zbornic mora biti povsem
transparentno; na razpolago morajo biti podjetnikom in skrbeti za vzpostavljanje stikov med krajevnimi upravami in podjetji,« je poudarila Tiziana Pom-pei. Okrogle mize so se udeležili tudi razni podjetniki iz goriške pokrajine. O svojih izkušnjah so spregovorili Miche-la Cecotti iz podjetja Sultan, Massimo Santinelli iz podjetja Biolab in Marco Bressan iz podjetja Eddi Bressan. (dr)
tržič - Aretirali tujega državljana
Vrnil se je v Italijo, a ni imel dovoljenja
Policija v boju proti nezakonitemu priseljevanju
Vrnil se je v Italijo, čeprav mu ministrstvo za notranje zadeve ni izdalo dovoljenja. Zato je goriška policija v prejšnjih dneh aretirala državljana Albanije, ki so ga že pred leti izgnali iz države. Nalog za izgon je izdala goriška prefektura, nakar bi se moral 34-letni Albanec vrniti v domovino. Kot je sam priznal, se je v Italijo vrnil že septembra lanskega leta. Pripeljal se je z ladjo in se izkrcal v pristanišču mesta Brindisi.
Moškega je policija aretirala v nekem stanovanju v trži-škem mestnem središču. Policisti so ga izsledili v okviru širše akcije, ki je bila namenjena boju proti nezakonitemu priseljevanju. Akcijo so v četrtek izvedli policisti tržiškega komisariata v sodelovanju z uradom za imigracijo goriške kvesture in trži-ško mestno policijo. Sile javnega reda, ki so zaostrile nadzor nad priselitvenimi tokovi na ozemlju goriške pokrajine, so identificirale še sto tujih državljanov, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje v Italiji. Med njimi je bilo največ Somalcev, ki so v Tržič prišli iz mesta Trapani in iz Turina.
vileš - Karabinjerji s helikopterja odkrili nasad indijske konoplje
Na bregu Soče rasla »trava«
Zasegli tristo sadik in kolibo, v kateri je bila urejena sušilnica - Neznanci bi lahko pridelali osem kilogramov marihuane
Karabinjerji so nasad odkrili s pomočjo helikopterja
Na soškem bregu pri Vilešu je med grmičevjem rastla »trava«. V četrtek dopoldne so karabinjerji iz Gradišča zasegli pravi nasad indijske konoplje, ob katerem je bila še koliba, v kateri je bila urejena sušilnica.
Nasad so odkrili z uporabo helikopterja, ki je v Vileš priletel iz Trevi-sa. Po vsej verjetnosti so pridelovalci marihuane helikopter opazili, preden so do nasada prišli karabinjerji. Tako ob njihovem prihodu ob nasadu ni bilo več nikogar, sicer pa je bilo jasno, da so neznanci dobro skrbeli za svoje rastline. Sadike indijske konoplje so bile posajene v izredno zaraščenem in težko dostopnem kraju tik ob soškem bregu pri
Vilešu. Visoke so bile od poldrugega do treh metrov; letošnje deževno poletje je bilo za njihovo rast očitno kot nalašč. Ob nasadu je stala še koliba; karabinjerji so vanjo vstopili in ugotovili, da gre za sušilnico, v kateri so neznanci sušili indijsko konopljo, da bi iz nje proizvedli marihuano.
Karabinjerji ocenjujejo, da bi lahko neznanci s sadikami indijske konoplje pridelali okrog osem kilogramov marihuane, s prodajo katere bi seveda zaslužili mastne denarce. Preiskava se nadaljuje pod koordinacijo goriškega javnega tožilstva, karabinjerji si prizadevajo, da bi ugotovili, kdo je soški breg posadil z indijsko konopljo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 10. oktobra 2014 1 5

gorica - Pobude ob »rožnatem oktobru«
S preventivo v boj proti raku na dojki
Goriška ima vrhunsko ekipo senologov - Nabirka za novo napravo
V goriški bolnišnici so lani zaradi raka dojk operirali okrog 140 žensk. Ta bolezen je pri nežnejšem spolu najpogostejša oblika raka: samo v deželi FJK vsako leto zboli kar 1500 žensk, v Sloveniji več kot 1100. »Rak dojke pa je v visokem odstotku ozdravljiv, predvsem v primeru, ko ga odkrijemo zgodaj. Zato je preventiva izredno pomembna,« pravi zdravnik Michele Luise, ki je pri goriškem zdravstvenem podjetju odgovoren za presejalni program. Leta je namenjen zgodnjemu odkrivanju rakavih sprememb na dojkah, vanj so vključene ženske med 50. in 69. letom. S pomočjo presejalne mamografije so lani na Goriškem odkrili 43 novih primerov raka dojk, v prvi polovici letošnjega leta pa 29. »Na Goriškem se na naša vabila na prese-jalno mamografijo odziva okrog 62%
žensk. Rezultat sodi med najboljše na deželni ravni, ni pa dovolj: doseči bi morali vsaj 70 ali 75-odstotni odziv. Študije kažejo, da ženske v povprečju porabijo 531 evrov letno za počitnice, za preventivo pa le 221 evrov,« poudarja Luise, po katerem se goriško zdravstveno podjetje na področju zdravljenja raka dojk lahko pohvali z ekipo senologov, ki dela na zelo visoki ravni. »V ekipo so vključeni radiologi, kirurgi, psihologi in drugi strokovnjaki. Gorica se po kakovosti storitev, ki jih ponuja na tem področju, lahko kosa tudi z večjimi zdravstvenimi središči v deželi in izven nje,« opozarja kirurg Giuseppe Stacul, ki je tudi sam član omenjene skupine. Po njegovih besedah je za učinkovito zdravljenje raka dojk zelo pomembno, da zdravniki na podlagi značilnosti bezgavk čim prej ugotovijo sta-
dij in tip bolezni. »Pri analizi stanja je zelo koristna naprava, ki ji pravimo Osna. Če bi z njo razpolagali tudi v Gorici, bi ponujali še boljše storitve.« In ravno nakupu naprave Osna za goriško bolnišnico bo namenjena nabirka, ki jo ob »rožnatem mesecu« (oktober je svetovni dan boja proti raku dojk) prireja združenje Andos v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, klubom Soropti-mist in skupino »Terziario donna« zveze Confcommercio. Prispevke bodo zbirali ob raznih dogodkih, ki jih prirejajo v prihodnjih tednih. Med temi sta koncert orkestra iz Moša v tržiškem gledališču (18. oktobra) in javno srečanje o raku dojke v vili Russiz v Koprivnem (27. oktobra). 18. oktobra in 25. oktobra bodo prostovoljci zbirali prispevke na Verdijevem korzu v Gorici. K pobudi so pristopili tudi številni trgovci, ki bo-
Na pomen preventive opozarja tudi avtobus podjetja APT
do zbirali denar in strankam ponujali rožnate trakce, simbole boja proti raku dojk. Včerajšnje predstavitve na goriški občini se je ob odbornici Arianni Bellan udeležil tudi direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula. Izpostavil je, da pri pobudah ob »rožnatem mesecu« letos sodeluje veliko ustanov - med temi je tudi podjetje APT, ki je dva avtobusa okrasilo z rožnato barvo in napisom »Če se imaš ra-
da, neguj svoje zdravje«. Med pobudami, h katerim je pristopilo združenje Andos, je tudi današnji čezmejni humanitarni pohod v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz Nove Gorice. Start bo na šempetrskem Trgu Ivana Roba ob 9.30. Proga meri 6 km, zbrana sredstva bodo uporabili za donacijo šempetrski bolnišnici in za zagon informacijske točke za bolnike z rakom. (Ale)
doberdob - Zamenjali eno četrtino svetilnih naprav na ozemlju občine
Z novimi svetili do prihranka
Po vaseh doberdobske občine se je v prejšnjih tednih zaključilo nameščanje novih pouličnih svetil, ki so prijazna okolju, saj zagotavljajo nižjo porabo električne energije. Svetila so namestil v okviru evropskega projekta Futurelights, v katerega so bile poleg Doberdoba vključene še občine Šempeter-Vrtoj-ba, Tolmin in Portomaggiore. Projekt je bil skupno vreden 1,1 milijona evrov, doberdobska občina pa je za namestitev novih svetil imela na voljo približno 180.000 evrov.
»V okviru projekta Futurelights smo zamenjali 25 odstotkov svetil, na ozemlju občine jih imamo skupno približno 500. Zamenjali smo vse živosrebrne svetilke, ki porabijo veliko električne energije, ostale so le nekatere na državni in pokrajinski cesti, ki niso v naši lasti,« pravi doberdobski podžupan Daniel Jarc in pojasnjuje, da nova svetila zagotovijo občini velik prihranek elektrike. »Letno prihranimo 50.620 Kw električne energije, kar pomeni po trenutnih cenah (0,21 na evrov na Kw) 10.630 evrov na leto,« pravi Jarc in pojasnjuje, da se je po zaslugi novih svetil za 4570 kilogramov znižala količina ogljikovega dioksida (CO2) izpuščenega v ozračje. »S projektom smo pridobili tudi kataster javne razsvetljave, ki nam bo pomagal vzdrževati in izboljšati sedanje stanje,« razlaga Jarc in poudarja, da so pri obnovi svetil posebno pozornost namenili živosrebrnim svetilkam, ki porabijo veliko električne energije. »Živosrebrne svetilke so svojčas zagotavljale 16,2 odstotka skupne moči; v velikem primeru smo jih zamenjali z LED svetilkami, ki so varčnejše in zaradi tega tudi okolju prijaznejše,« pojasnjuje Jarc. Nove svetilke in svetila so namestili po vseh zaselkih doberdobske občine, to se pravi v Jamljah, Dolu, Doberdobu in na Poljanah. V okviru projekta so uresničili tudi podatkovno bazo, v kateri so zbrali podatke o vseh svetilih. Tako točno vedo, koliko električne energije porabijo posamezna svetila, katera so bila nazadnje obnovljena in kolikšen je letni prihranek električne energije. (dr)
doberdob - Po 70 letih
Oton bo položen v družinski grob
Novo svetilo v LED tehniki na Poljanah
bumbaca
vrtojba - Na nekdanji meji
Za prizidek ob vratarnici pridobili evropski denar
Obenem so izvedli rekonstrukcijo javne razsvetljave v občini
Na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba sta bila včeraj v uporabo predana prizidek ob vratarnici kamionskega terminala in obnovljena javna razsvetljava. Gre za investiciji, uresničeni v okviru evropskih projektov TIP - Čezmejna integrirana platforma in Futurelights - Javna razsvetljava prihodnosti.
S prizidkom ob vratarnici ka-mionskega terminala so se povečali prostori, namenjeni voznikom tovornjakov. Prostori prvotne vratarnice, z izjemo čajne kuhinje, kjer je povezava z novim objektom, so bili ohranjeni in v manjšem obsegu sanirani. V novo prizidanem objektu pa so umeščeni jedilnica za približno deset oseb z manjšo čajno kuhinjo, kjer vozniki tovornjakov lahko zaužijejo obrok, pralno-sušilni stroj ter tehnični prostor za pripravo tople vode in
ogrevanja objekta. Vrednost celotne naložbe z davkom znaša za sklopa 137.600 evrov, občina bo zanjo prejela 95 odstotkov nepovratnih sredstev, poleg sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj še 10 odstotkov iz naslova nacionalnega sofinanciranja.
V okviru projekta Futurelights so v občini Šempeter-Vrtojba izvedli rekonstrukcijo javne razsvetljave. Vrednost celotnega projekta znaša 200.000 evrov. Na trinajstih odjemnih mestih imajo po novem vgrajenih skupaj 350 novih svetilk v LED tehniki. V okviru priprave projektne dokumentacije so zasnovali tudi celovito rešitev za zamenjavo vseh neustreznih svetilk v občini. Delno se je naložba izvedla v okviru pilotnega projekta, preostale svetilke pa bodo zamenjali s pomočjo evropskih sredstev v prihajajoči finančni perspektivi. (km)
škocjan - Prekinitev gradnje novega krožišča pri Pierisu povzroča zastoje
Živega srebra krepko preveč
Od 9.30 do 12. ure bo Rimska ulica zaprta za promet Naplavila ga je Soča - Domačini se sprašujejo, zakaj pristojne službe niso opravile analize zemlje pred začetkom gradbenih del
V Doberdobu bo danes svečanost, med katero se bodo poklonili spominu na Otona Jarca, ki je umrl 27. februarja 1945 v nacističnem taborišču Leonberg pri Stuttgartu. Ob 10. uri bo na županstvu spominska seja občinskega sveta. Spregovoril bo župan Fabio Vizintin, Jurij Lavrenčič bo zaigral na violončelo. V spremstvu godbe na pihala Kras bodo nato žaro ponesli na dvorišče Telarjeve domačije, kjer se je Oton rodil. Spregovorila bosta Mario Lavrenčič v imenu VZPI-ANPI in Riccardo Goruppi v imenu zveze političnih deportirancev ANED. Ob pozdravu svojcev bo zapel moški pevski zbor Jezero. Otona bodo nato pospremili na doberdobsko pokopališče, kjer bodo žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki položili v družinski grob.
Zaradi spominske svečanosti bo med 9.30 in 12. uro zaprta prometu Rimska ulica v središču Doberdoba, obvoz bo urejen po Vrtni ulici.
Prekinitev gradnje krožišča na državni cesti št. 14 med Pierisem in Fiumicellom na ozemlju občine Škocjan povzroča prometne težave in zastoje. Gradbena dela so se začela med poletjem, v začetku avgusta pa je deželna agencija ARPA ugotovila, da je v izkopani zemlji krepko previsoka stopnja živega srebra - mejno vrednost presega za kar petkrat. Zaradi tega so takoj prekinili gradbena dela, kar povzroča vrsto težav domačinom. Gradbišče zaseda tudi nekaj zasebnih zemljišč, sploh pa je tudi vožnja po državni cesti št. 14 ovirana. Zaradi tega nastajajo dolge kolone vozil, kar še zlasti velja za prometne konice. Domačini se zato povsem upravičeno sprašujejo, zakaj niso pristojne službe opravile potrebnih analiz pred začet-
kom gradbenih del, saj so načrt odobrili že leta 2010. Novo krožišče sicer gradijo na križišču med deželno cesto št. 14 in pokrajinsko cesto št. 2. Gradbena dela opravlja podjetje Ponterosso Ghiaie iz kraja San Vito al Tagliamento; iz podjetja FVG Strade pojasnjujejo, da v teh dneh gradbeni delavci opravljajo dela, ki ne zadevajo premikanja zemlje. Njihovim trditvam ugovarjajo domačini, ki opozarjajo, da gradbišče sameva in da na njem že več dni ni nikogar na spregled.
Zemljišča, na katerih gradijo krožišče, se nahajajo le nekaj sto metrov od Soče. Po mnenju izvedencev je v preteklosti reka to območje redno poplavljala; očitno je tja naplavila tudi večjo količino živega srebra, ki so ga izkopavali v idrijskih rudnikih.
Gradbišče na območju križišča
bonaventura
14
Sobota, 11. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Brezdomci opozorili na svoje potrebe
Radi bi pomagali
»Prepričan sem, da smo s skupnimi močmi in znanjem sposobni veliko več, kot predsodki s katerimi smo brezdomci zaznamovani. Nobeden, ki nas tako obsoja, se ne zaveda tega, kako je cel dan preživeti brez dela in doma, spat v neki luknji kot podgane in čakat, kdaj te bojo nagnali vn.« Tako je eden od novogoriških brezdomcev zaključil pisno sporočilo, v katerem pojasnjuje, katerih projektov bi se radi lotili: v načrtu imajo recikliranje pohištva in raznih predmetov, obdelovanje njive in pomoč občanom. Nase, na svoje življenje in potrebe so ob svetovnem dnevu brezdomstva opozorili včeraj pred mestno hišo.
Okoliščine, ki so v klateštvo in brezdomstvo pahnile več kot 80 posameznikov iz Goriške, so različne od primera do primera. V nekaterih gre za de-ložacije zaradi neplačanih računov, v drugih za osebni propad zaradi odvisnosti od alkohola ali drog, tretje je do tega privedel niz dogodkov kot so izguba zaposlitve, ločitev ... Med njimi je sicer malo »pravih« brezdomcev, ki nimajo strehe nad glavo, večina živi »dnevno brezdomstvo«. »Tistih najbolj kritičnih primerov, ko zvečer nimajo kam, je petnajst do dvajset. Večini smo zagotovili namestitev v samskih domovih, nekateri pa prenočujejo tudi pod mostovi, spijo v zapuščenih objektih, nekateri tudi v
gozdu, v avtomobilih ...,« pojasnjuje Matej Vončina iz Centra za socialno delo (CSD), ki pa poudarja, da potreba po pomoči, ki jo novogoriškim brezdomcem nudijo CSD, Šent in Vincencijeva zveza dobrote, iz leta v leto narašča. »Opažamo porast skritega brezdomstva - ko se ljudje po deložaciji selijo iz stanovanja v stanovanje in drugih stisk med ljudmi. Vedno več je potreb po denarni pomoči in hrani,« opozarja Vončina. Med primeri, ki jim te tri organizacije pomagajo, so tudi družine z otroki. »Ti primeri so trenutno ustrezno nameščeni. A to ni njihov dom ...« Brezdomci, ki so v Novi Gorici, prihajajo večinoma iz goriških občin, nekaj pa jih je tudi iz drugih slovenskih krajev. Ti prihajajo predvsem pozimi, saj je takrat v Novi Gorici klima veliko milejša kot drugod v državi.
Na Centru za socialno delo ima uradno prijavljeno bivališče kar 22 oseb. »To pa zato, da imajo stalni naslov, tako lahko ohranijo svoj status - od denarne socialne pomoči - ta trenutno znaša 265 evrov mesečno - do zdravstvenega zavarovanja,« dodaja Vončina.
Lokalna skupnost se je na naraščajoče potrebe pred meseci odzvala skupaj z dijaškim domom, vrtcem in domom upokojencev, ki vsak dan razdeljujejo viške kosil, skupaj okrog 50, da bi zadostili povpraševanju pa bi jih potrebovali vsaj še enkrat toliko. Pri Vincen-cijevi zvezi dobrote pa zvečer razdelijo po deset brezplačnih večerij. Pomemben korak je bil storjen tudi ta teden, ko je občina na dražbi kupila prostore za humanitarni center. Tam naj bi prostor našla tudi razdelilnica hrane in center za brezdomce.
Med njimi je veliko tudi takšnih, ki bi si dneve radi zapolnili z delom. Zato so že pripravili nekaj predlogov, s katerimi bi radi prislužili kakšen evro: vzpostavili bi radi prodajalno recikliranih stvari, njivo z bio pridelavo in v zameno za prostovoljne prispevke nudili pomoč občanom.
Katja Munih
Brezdomci se vključujejo tudi v delavnice, kjer se učijo različnih spretnosti fotok.m.
doberdob - Nocoj v organizaciji krvodajalcev
Baklada dobrih ljudi
Izkupiček večera za dom Via di Natale - Sodelujeta godba na pihala Kras in mešani pevski zbor Hrast
Po ulicah Doberdoba bo nocoj ob 19.45 Baklada, ki jo organizira domače Združenje prostovoljnih krvodajalcev. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma Via di Natale, ki nudi brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim na zdravljenju v onkološkem centru v Avianu. V njem je 46 malih apartmajev (92 postelj): dvanajst apartmajev je v hospicu za neozdravljive bolnike, 34 apartmajev pa za svojce bolnikov. Pri mimohodu po vasi bo sodelovala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ki je že vrsto let gost baklade in bo s svojo glasbo poskrbela za dobro voljo prisotnih. Ob zaključku bo v župnijski dvorani nastopil mešani pevski zbor Hrast; sledila bo družabnost.
Andrej Malnič
foto k.m.
LOKAVSKI KULTURNI DNEVI
Za Andreja Malniča posthumna nagrada
Na Ajdovskem potekajo tradicionalni Lo-kavški kulturni dnevi. V okviru osrednjega dogodka »Kje s'pa ti doma?« bodo nocoj podeljena priznanja Edmunda Či-beja. Med letošnjimi nagrajenci je tudi pokojni dolgoletni direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič; priznanje Ed-munda Čibeja za življenjsko delo mu bodo podelili posthumno. Malnič je skupaj z Borisom Blažkom iz Goriškega muze-
ja namreč pomembno prispeval k uveljavljanju lokavških tradicij in izročila. Letos mineva 20 let, odkar sta Malnič in Blažko v tiste kraje zasejala projekt »Lo-kavec in čas«. Vanj sta poleg Goriškega muzeja vključila še Društvo za oživljanje lokavškega izročila Doli in osnovno šolo Lokavec in Krajevno skupnost. »Vsako leto so otroci raziskovali na določeno temo s področja domoznanstva: bajke, hrano, običaje ... Temu vedno sledi zaključna prireditev, ki smo jo poimenovali Lokavški kulturni dnevi. Letos se bodo odvijali že devetnajstič,« je za Primorski dnevnik pojasnil Blažko. (km)
gorica-nova gorica - Združili sile
Čezmejni poročni sejem naj bi postal vsakoleten
Konec prihodnjega tedna se obeta nov čezmejni sejemski dogodek. Tokrat gre za poročni sejem SposaExpo Gorica-No-va Gorica, ki ga organizira podjetje Even-ti&Co v sodelovanju z območno Obrtno-podjetniško zbornico Nova Gorica. Potekal bo 18. in 19. oktobra na sejmišču v Ulici Barca v Gorici.
»Sejem je pomemben tako za slovenske razstavljavce kot tudi za slovenske obiskovalce, saj sejma s to tematiko ni vse do Vidma na italijanski in Ljubljane na slovenski strani,« pojasnjujejo na novogoriški Obrtno-podjetniški zbornici, ki je v preteklosti dvakrat organizirala dogodek Poroka v cvetju. Ta je bil med razstavljavci dobro sprejet. »Vendar pa je prostor postajal pretesen, zato smo iskali druge možnosti. Dolgoletno dobro sodelovanje s podjetjem Eventi&Co je pripeljalo do konkretne realizacije čezmejnega projekta, za katerega smo prepričani, da bo postal vsakoleten,« dodajajo na novogoriški zbornici. (km)
gorica - Tečaj v Feiglovi knjižnici
Novinarje povezala skrb za slovenščino
Udeleženci in voditeljica tečaja v čitalnici Feiglove knjižnice
V prostorih Feiglove knjižnice v Gorici se je včeraj zgodil dogodek, ki zasluži časopisno omembo, ker ni ravno praksa, da bi se novinarji slovenskih medijev v Italiji srečevali, in ker svoje srečevanje posvečajo skrbi za izboljšanje jezikovnih kompetenc. Knjižnica namreč gosti izpo-polnjevalni tečaj za novinarje in publiciste, ki ga v skladu z zakonskimi predpisi organizira Novinarska zbornica Furlanije Julijske krajine. Slovenski novinarji, včlanjeni v zbornico, so se samostojno angažirali in pripravili tečaj sodobnega slovenskega novinarskega jezika, ki ga bo enkrat mesečno do decembra - tako v Gorici kakor v Trstu - vodila strokovnjakinja no-
vodobnega jezikovnega izražanja in hkrati novinarka Ana Cukijati iz Nove Gorice.
Včerajšnjega prvega izobraževalnega srečanja so se udeležili novinarji in sodelavci Doma in Novega Matajurja iz videmske pokrajine, dalje s tržaškega sedeža RAI, Novega glasa iz Gorice ter Primorskega dnevnika iz Gorice in Trsta ter še nekateri svobodni novinarji. Dobrodošlico v imenu Narodne in študijske knjižnice je vsem izrekla Luisa Gergolet, ki je izpostavila potrebo po skrbi za slovenski jezik v okolju, kjer se večina izraža v drugem jeziku. Živahno soočanje med udeleženci in z voditeljico tečaja veliko obeta.
gorica - Zavod Galilei-Fermi-Pacassi
Delavcev ni na spregled, dijaki brez laboratorijev
Člani zavodskega sveta državnega višješolskega zavoda Galilei-Fermi-Pacassi iz Gorice so zaskrbljeni. Na zadnjem zasedanju, ki je potekalo 1. oktobra, so razpravljali o obnovi sedeža šole v Puccinijevi ulici, ki se še vedno ni začela.
Pred meseci je specializirano podjetje preverilo stabilnost stropov na vseh goriških višjih šolah. Ugotovilo je, da je v šestih stavbah neuporabnih kar 89 učilnic in 120 drugih prostorov. V najslabšem stanju je sedež šole Cossar-Da Vinci na Drevoredu Virgilio, ki so ga morali zapreti, kar 25 učilnic in laboratorijev pa je neuporabnih na zavodu Galilei. Vodstvo šole je upalo, da se bodo obnovitvena dela začela čim prej, do danes pa delavcev še ni bilo na spregled. »Ju-
lija se je delegacija srečala s predsednikom pokrajine in pristojno odbornico, ki sta zagotovila, da bodo dela opravljena v dogled-nem času. Pisali smo tudi predsednici dežele FJK Debori Serracchiani, odgovora pa nismo prejeli,« pišejo predstavniki zavodskega sveta, po katerih se je šola zaradi neuporabnosti številnih učilnic in laboratorijev morala odpovedati nekaterim dejavnostim, tri razrede smeri za okolje in prostor pa gostijo, kot je Primorski dnevnik že večkrat poročal, v pritličju slovenskega zavoda Ivana Cankarja. »Jasno je, da v teh pogojih ne bo mogoče delati še dolgo,« opozarjajo predstavniki šole in zahtevajo, naj pokrajina in dežela čim prej poskrbijo za sanacijo in vzpostavitev prejšnjega stanja.
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 11. oktobra 2014 1 5
/
goriška - Concordia et Pax
Spomnili se bodo na Bratuža in Obida
Združenje Concordia et Pax se v soboto, 18. oktobra, ponovno odpravlja na Pot spomina in sprave. Ob 15. uri se bodo podali v Podgoro, kjer se bodo na trgu pred cerkvijo spomnili Lojzeta Bratuž, ki je umrl februarja 1937, potem ko so ga fašisti zastrupili z motornim oljem 27. decembra 1936. Pred nekdanjim župniščem v Štma-vru pa se bodo ob 16. uri spomnili duhovnika iz Podsabotina Alojzija Obida. »Ko-
»Dan odprtih glav«
Izobraževalni konzorcij Slovik prireja »Dan odprtih glav« danes od 9. do 13. ure v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. V programu, ki je odprt javnosti, bodo podelitev diplom lanskim študentom in dijakom, ki so bili na enoletnem šolanju v Ljubljani, ter štiri kratka predavanja: »Kaj bo jutri všeč delodajalcem« (A. Stanič), »Nuvolak: čez-mejni portal za "podjetnike-začetnike"« (S. Laporšek), »Zakaj dobri govorniki še vedno razturajo« (A. Mirjanič) in »Kaj pomeni biti dobra ekipa« (A. Juričko).
»Ž« na svojem mestu
»Primorski dnevnik je 9. oktobra na goriški strani objavil fotografijo, s katere je bilo razvidno, da se je na jumbo plakatu, ki promovira koncertno sezono kulturnega društva Rodolfo Lipizer, pojavil velik tiskarski škrat oz. je izostala črka "ž" pri navedbi Kulturnega centra Lojze Bratuž. Organizator sezone je takoj seznanil center Bratuž z napako. Predsednik društva Lorenzo Qualli se je opravičil in obljubil, da bo v najkrajšem čašu napaka odpravljena. Že isti dan, ko je bila fotografija objavljena v dnevniku, je bila črka "ž" na svojem mestu,« je včeraj sporočila predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec.
Nova nagrobna plošča
Danes ob 10. uri bo na Sveti Gori ob 105. obletnici smrti Josipa Gabrijelčiča slovesnost ob blagoslovitvi nove nagrobne plošče. V mašnika je bil posvečen leta 1863, leta 1871 je postal predstojnik in profesor bogoslovja v goriškem semenišču, kjer je služboval do smrti leta 1909. (km)
Jeklen globus pri Mirnu
V	okviru praznika občine Miren-Ko-stanjevica bo danes ob 18. uri pod šotorom pred mirenskim medgeneracij-skim centrom prireditev »Z roko v roki«. Jutri ob 11.15 bo kulturni dogodek ob postavitvi kovinskega globusa pri Ka-lu za vasjo Lokvica; ta simbolizira spomin na tiste, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni.
Saksida samo še jutri
V	palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu bo samo še danes in jutri (10.-17. ura) na ogled razstava »Rudolf Saksida - Slikar pravljičar«.
S kolesom ob Soči
V	knjigarni Ubik v Gorici bosta danes ob 16. uri avtorja Mauro Daltin in Mau-rizio Mattiuzza predstavila knjigo »Ison-zo in bicicletta«.
Video zapis o prvi vojni
V	prostorih železniške postaje v Redi-pulji bodo danes med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro predvajali štiride-setminutni video o prvi svetovni vojni »Siamo pietre e ombra«, ki sta ga pripravili društvi Sentieri di Pace in Pro Loco iz Foljana-Redipulje.
munistični partizani so ga ubili v gozdu pri Podsabotinu v začetku leta 1944; trdili so, da sodeluje z domobranci in da je proti partizanom. O njem lahko povemo le, da je skrbel za svoje župljane in da ni nikakor vodil protipartizanske politike. Po njegovi smrti so bili ubiti še nekateri slovenski duhovniki, nedvomno gre za boleče dogodke krajevne polpretekle zgodovine,« pojasnjujejo iz združenja Concordia et Pax.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel.
0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
S Izleti
19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu.
VSAKOLETNA DRUŽABNOST OB KOSTANJU, ki jo prireja Slovensko planinsko društvo Gorica, bo v nedeljo, 12. oktobra, pri Štekarjevih na Valerišču v Števerjanu. Ob prazniku sta organizirana še pohodniški in kolesarski izlet z zbirališčem ob 9.45 pri športni hali v Podgori. Obvezni sta spremstvo za mladoletnike in čelada za kolesarje.
TRADICIONALNI POHOD NA TRSTELJ bo v nedeljo, 19. oktobra, z odhodom ob 9. uri iz Mohorinov pri Renčah. Skupno srečanje bo ob 11. uri pri Vojkovi koči na Trstelju. O Kraški četi in prvem padlem junaku Emilu Bizjaku bo spregovoril prof. Radivoj Pahor. Prijava najkasneje do 16. oktobra po tel. 00386-41619758 (Istvan Frančeškin), 00386-41847612 (Miran Pahor), 003863332077 (Območno ZB), 0038641207906 (Jože Rogelja), 0038631730980 (Ksenija Blažič).
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 2: 15.30 - 17.20 »One Direction: Where we are«; 19.45 - 22.00 »Amore, cucina e... curry«.
Dvorana 3: 15.00 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 16.45 - 21.30 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 18.50 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«.
Dvorana 2: 15.15 - 16.50 - 18.30 - 20.20 »One Direction: Where we are«; 22.15 »Annabelle«.
Dvorana 3: 15.30 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 17.20 - 19.45 - 22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.30 »Lucy«; 22.15 »Sin City - Una donna per cui uccidere«.
Lojze Bratuž
Dvorana 5: 16.00 »Fratelli unici«; 17.40 - 19.50 - 22.10 »Class Enemy - Razredni sovražnik«.
a Poslovni oglasi
PRODAM GORSKI KROMPIR
na Lokvah. Lahko pripeljem tudi na dom; 0,50 eur/kg.
00386-40-850533.
0 Mali oglasi
PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335-293409.
SCOOTER APRILIA 200, letnik junij 2013, 3600 prevoženih km, prodam za 2000 evrov; tel. 335-5387249.
V	MESTNEM JEDRU GORICE iščem majhno stanovanje oziroma sobo v dobrem stanju v najem za najmanj enoletno bivanje; tel. 333-6925572.
3 Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA-
TE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 11. oktobra, ob 20.30 »Il Crogiuolo« (Arthur Miller), nastopa gledališka skupina Al Castello iz Foligna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 11., 22. in 24. oktobra ob 20. uri trijezična predstava »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina / Il continente nascosto della memoria / Ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric); informacije in predpro-daja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Šolske vesti
V	DIJAŠKEM DOMU v Gorici so po velikem uspehu, ki ga je doživel muzikal »Briljantina« že začeli s pripravami na nov muzikal. Sodelujejo lahko vsi, ki jim je všeč ples, moderna glasba in gledališka dejavnost. Plesne vaje začnejo že naslednji teden in sicer ob torkih za učence 5. razreda in srednje šole, ob sredah za učence 3. in 4. razreda, ob četrtkih pa za učence 1. in 2. razreda; informacije in prijave v Dijaškem domu v popoldanskih urah, tudi po tel. 0481-533495.
SLOVIK organizira delavnice slovenskega jezika za učence 3. razredov nižjih srednjih šol in dijake prvih dveh razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Ob sredah od 22. oktobra dalje (13 srečanj) od 14.45 do 15.30 v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici; informacije in prijavnica na spletni strani www.slovik.org; prijave do 18. oktobra na naslovu info@slovik.org.
DRUŽBA ROGOS organizira v ponedeljek, 13., in torek, 14. 10., ob 16. uri dve srečanji, ki sta namenjeni učnemu osebju. Predstavili bodo ponudbo vodenih ogledov in delavnic za šolsko leto 20142015 v rezervatih Doberdobskega in Pre-losnega jezera ter izliva Soče. Prvo bo potekalo v prostorih sprejemnega centra na otoku Cona, drugo pa v sprejemnem centru Gradina; prijave po tel. 3202963942 ali na inforogos@gmail.com.
fl Razstave
ZADRUGA NAŠ KRAS in vinogradniško podjetje z Oslavja vabita v nedeljo, 12. oktobra, okoli 17. ure na finissage fotografske razstava »Vojna: sledi, spomini, podobe« člana Skupi-ne75 Marka Vogriča v Kraški hiši v Repnu. Razstava bo v nedeljo, 12. oktobra, odprta od 11. do 12.30 in od 15. do 17., ko bo vinogradniško podjetje predstavilo svoja vina.
V POKRAJINSKI MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave »Drugo življenje filma« Mojce Perše; na ogled bo do 24. oktobra; vstop prost.
POTUJOČA RAZSTAVA »NORA, DU BIST EIN ENGEL« bo na ogled v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici do 24. oktobra. Razstavo o igralki Nori Gregor je Kinoatelje postavil v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Un-verze v Novi Gorici. Ogled je brezplačen po urniku: vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
□ Obvestila
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prin-čič).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
KD SOVODNJE vabi člane na izredno skupno sejo glede poimenovanja Kulturnega doma v Sovodnjah v torek, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU: pilates - ponedeljek, 19.0020.00; jutranji pilates - četrtek, 9.0010.00; spinning - ponedeljek, 20.0021.00 in 21.00-22.00 ter sreda, 20.0021.00; zumba - torek in četrtek, 20.00-21.00; trebušni plesi - torek, 19.00-20.00 (od 14. oktobra dalje); Perfect Body Workout - ponedeljek, 18.00-19.00 in četrtek, 19.00-20.00; informacije in prijave: pilates, spinning, zumba, Perfect Body Workout po tel. 347-8800556 (Sara); jutranji pilates tel. 00386-40477967 (Damjana); trebušni plesi tel. 340-3814478 (Antonella).
KD SOVODNJE ob urejanju društvenega arhiva vabi vse člane, občane in prijatelje, ki hranijo doma članke, slike ali katerikoli drugi material v zvezi z delovanjem Kulturnega društva Sovodnje, sovodenjskim kulturnim domom ali o Jožefu Češčutu, bivšem županu in podpredsedniku društva, da stopijo v kontakt s predstavniki društva, da bi lahko ta material poslikali ali fotokopirali; informacije po tel. 349-3666161 (Erik).
LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara).
S3
Prireditve
ŠTMAVER-OSLAVJE in društvo Naš prapor Pevma-Oslavje-Štmaver vabita na slovesnost v gozdu Hrušca na Oslavju danes, 11. oktobra, ob 11. uri ob predstavitvi obnovljenega av-stroogrskega spomenika iz leta 1918. Nastopili bodo člani Tik-Tak teatra, pevski zbor Štmaver. Sledilo bo družabno srečanje v vinski kleti.
PETI »POHOD PO GREGORČIČEVI POTI« bo danes, 11. oktobra, ob 10. uri in ga organizirata društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče in društvo Gradiškovci. Od 9.30 dalje prijava udeležencev pri prvi spominski tabli ob spomeniku renškim zidarjem v Renčah, ob 10. uri začetek pohoda iz Renč mimo Oševljeka na Gradišče s povratkom skozi Arčone do Renč. Pohod se bo zaključil v Kulturni dvorani v Renčah. Ob slabem vremenu bo prireditev preložena.
POKRAJINSKI MUZEJI vabijo na »Dan družin v muzejih«: v nedeljo, 12. oktobra, na sedežu muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo od 10. do 13. in od 14. do 18. ure brezplačne didaktične delavnice v italijanskem in slovenskem jeziku za otroke od tretjega leta starosti, starši bodo imeli pravico do znižane vstopnine.
V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRA-NORUM ZA GORICO prireja niz srečanj z naslovom »Novecento inedito« na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: 14. oktobra ob 17.30 srečanje, posvečeno slovenskim antifašistkam; 28. oktobra ob 17.30 predstavitev knjige o anarhičnem gibanju v Tržiču.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na naravovarstveni predavanji, ki ju je pripravil v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave Območne enote Nova Gorica: v torek, 14. oktobra, ob 20. uri bo prof. geografije in etnolog Daniel Rojšek predaval na temo »Soča s pritoki, med povirji in izlivi«. V torek, 21. oktobra, ob 20. uri bo predavanje biologa Klavdija Baj-ca »Biotska raznovrstnost Vipavske doline«.
SKD SABOTIN vabi na tradicionalni 25. jesenski pohod na Sabotin v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 8. uri na mostu nad cesto za v Brda, odhod ob 8.30. V cerkvici Sv. Valentina bo maša ob 10. uri, po pohodu bo ob 11.30 v društvenih prostorih lutkovna prestava »Žabe« lutkovne supine Mi smo mi, Navihanci iz Celovca. Od 12.30 bodo delovali kioski z jedačo in pijačo, udeleženci pohoda bodo prejeli krožnik pašte. V sklopu pohoda bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturni večer, na katerem bo poleg glasbene točke domačega moškega zbora in zbora iz Benečije, tudi predstavitev zanimive knjige »Avtoštoparske zgodbe« Mirana Ipavca.
16. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30 na sedežu KD Sabotin v Štmavru lutkovna predstava »Žabe«, nastopa lutkovna skupina Mi smo mi - Navihanci SKD Celovec. V torek, 21. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici odprtje likovne razstave akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja; umetnika bo predstavil Jože Kopeinig, nastopili bodo Glasbeniki iz Šentprimoža. V sredo, 22. oktobra, ob 17. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol SCGV Emil Komel, Koroška glasbena šola, Glasbena matica. V nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu gledališka predstava »Bolje tič v roki kot tat na strehi«, nastopa gledališka skupina KPD Sele.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v petek, 24. oktobra, ob 20. uri v društvene prostore na odprtje razstave, ki jo je pripravil nevrokirurg Tomaž Vel-mar iz Maribora »Saniteta v prvi svetovni vojni«. V drugem delu večera bo David Erik Pipan predstavil svojo knjigo »Tako značko nosim jaz«. Večer bo povezoval raziskovalec preteklosti Vili Prinčič. Nastopila bosta tudi moški in ženki pevski zbor Jezero.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.00, Evelina Gan-dini vd. Borghese na glavnem pokopališču; 10.50, Giuseppina Forgione vd. Cotti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču; 11.00, Lorenzo Malaroda, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
1 6 Sobota, 11. oktobra
2014
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Za ukinitev pravila o golu v gosteh
NYON - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter se je zavzel za ukinitev pravila, ki v tekmah na izločanje omogoča napredovanje zaradi gola v gosteh. «Čas je, da spet razmislimo o tem sistemu,» je dejal predsednik Blatter. «Nogomet se je od leta 1960 zelo razvil, zato bi morali razmisliti o spremembi tega pravila«. Po sedanjem pravilniku v tekmovanjih, kjer o napredovanju odločata dve tekmi, lahko napreduje ekipa, ki je dosegla več golov v gosteh, pa čeprav je skupni izid po dveh dvobojih izenačen.
V Mostu na Soči sprejeli svetovna prvaka
MOST NA SOČI - Na Mostu na Soči so ob prihodu domov s svetovnega prvenstva v Deep Creeku v ZDA pozdravili svetovna prvaka v kanuju dvosedu na divjih vodah Sašo Taljata in Luko Božiča ter njunega trenerja Dejana Testena. Kajak klub Soške elektrarne pa je v nadaljevanju pozdravil tudi druge svoje člane, ki so v letošnji sezoni dosegli vidne rezultate. Med njimi je tudi več mladih članov, saj imajo v klubu kar 105 nadebudnih mladih tekmovalcev in tekmovalk vseh kategorij.
odbojka - V polfinalu ženskega svetovnega prvenstva
Kitajski zid
Italijanke so premagale Rusijo, drevi bodo igrale proti Kitajkam - Drugi pol finale je Brazilija-ZDA
Italija - Rusija 3:1 (25:12, 25:17, 12:25, 25:23)
Italija: Diouf 13, Chirichella 11, Centoni 8, Del Core 7, Bo-setti 7, Costagrande 6, Folie 4, Piccinini 4, Arrighetti 4, De Gen-naro, Ferretti, Lo Bianco.
Rusija: Košeleva 15, Gončarova 13, Gamova 11, Moroz 5, Fetisova 4, Malikh 4, Kosjanenko 2, Startseva 2, Podskalnaja 1, Ščerban, Kriučkova, Malova.
MILAN - Italiji je v zadnjem krogu finalnega dela svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva proti Rusiji zadoščala osvojitev zgolj enega seta: tako bi si »azzurre« matematično zagotovile prvo mesto v skupini H. Varovanke selektorja Bonitte so zmagale prvi set in nato osvojile še vse tri točke. Drevi bodo tako v polfinalu igrale proti drugouvrščeni ekipi iz skupine G, Ki-
tajski, ki je predvčerajšnjim s 3:2 premagala Dominikansko republiko. Tekma bo ob 20.45 po Rai 2. V skupini G je prvo mesto osvojila Brazilija, ki je včeraj premagala Dominikansko republiko 3:0 (25:19, 25:21, 25:17). Brazilke bodo danes ob 17.30 igrale proti Zda. Zmagovalki se bosta jutri pomerili v finalu ob 20.00.
Igrala je tudi v Sovodnjah
Ruski center, 20-letna Irina Fetisova (včeraj je dosegla 4 točke) je pred tremi leti nastopila tudi na mednarodnem turnirju za reprezentance U17 v Sovodnjah v organizaciji ŠZ Soča. Fetiso-va je bila takrat kapetanka »zbornaje komande«, ki se je uvrstila na 3. mesto, pred Italijo in za Brazilijo ter Nemčijo.
»Azzurra« Carolina Costagrande v napadu proti Rusiji
Za ljubitelje stav tudi Kras in Triestina v ligi D
RIM - Od danes bodo imeli ljubitelji stav še širši krog izbire. Stavili bodo lahko tudi na srečanja nogometne lige D, v kateri na Apeninskem polotoku igra 167 moštev, med katerimi sta tudi repenski Kras in Triestina.
Ena vstopnica, dve tekmi
TRST - Jutri bo v tržaški športni palači PalaRubini, kjer bo nocoj ob 20.30 Jadran gostil milansko Uranio, pestro. Ob 16.00 bodo košarkarice SGT Calligaris v ligi A1 gostile Orvieto. Ob 18.30 bo Pallacane-stro Trieste v okviru lige A2 Gold igral proti ekipi Basket Veroli. Z eno vstopnico si boste lahko ogledali obe srečanji. LIGA A - Z današnjo tekmo Cremona - Milano (20.30) se bo začela nova sezona v košarkarski ligi A.
Tržačani v Bocnu
BOCEN - V 4. krogu rokometne lige A bo tržaški Pallamano Trieste gostoval v Bocnu. Domača ekipa je še brez poraza (9 točk). Tekma se bo začela ob 19.00. GORIŠKI DERBI - V športni dvorani Balon v Novi Gorici bo nocoj ob 19.30 odbojkarski derbi 1. DOL GO Volley -Salonit Anhovo.
kolesarstvo
Luka Mezgec po Trstu prvi še v Pekingu
PEKING - Slovenski kolesar Luka Mezgec (na sliki FOTO-DAMJ@N na Velikem trgu v Trstu, kjer je Mezgec slavil zmago v zadnji etapi letošnjega Gira) je izvrstno začel dirko po Pekingu. Tekmovalec ekipe Giant Shimano je na 167 kilometrov dolgi preizkušnji med Chong Lijem in Zhangjiakoujem v ciljnem sprintu zanesljivo ugnal vse tekmece in dosegel etapno zmago. Drugi je bil Avstralec Caleb Ewan, tretji pa Američan Tyler Farrar. »Danes (včeraj) sem trpel, saj je bila trasa zelo razgibana, ob tem pa smo precej časa kolesarili na visoki nadmorski višini. Naša ekipa je bila vseeno močna in mi pomagala, ko je bilo hudo. Do zaključnih kilometrov etape me je pripeljala relativno svežega. Res je čudovito spet zmagati tukaj v Pekingu in upamo, da se bo tako nadaljevalo. Težko pa bo braniti majico skupno vodilnega,« je po etapi povedal Mezgec, ki je dosegel svojo šesto letošnjo zmago. Me-zgec je na tej dirki, zadnji svetovne serije v sezoni, eno etapno zmago slavil že lani, najboljši je bil v zadnji etapi. V skupni razvrstitvi ima Slovenec štiri sekunde prednosti pred Ewanom.
ŠE ENO SLOVO - Le dan po slovesu Luksemburžana Andyja Schlecka je svojo upokojitev dokončno potrdil še en odličen kolesar, David Millar. Škot je svoj umik iz profesionalnega športa že napovedal po lanski sezoni.
nogomet - V drugem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016
Azerbajdžan namučil Italijo
Vse tri zadetke (tudi avtogol) je zadel Chiellini - V ponedeljek še gostovanje na Malti - Hrvaška premagala Bolgarijo nogomet - Kampl (Slovenija)
»Vesel sem, ker sem lahko padel v kazenskem prostoru«
MARIBOR - Slovenska nogometna reprezentanca je v petek v Mariboru prišla do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016. Milivoje Novakovic je z enajstmetrovko porazil Švico in poskrbel za veliko dobre volje v slovenskem taboru, posebej po porazu na uvodni tekmi proti Estoniji, in za dvig samozavesti pred jutrišnjim obračunom v Litvi. Izbranci Srečka Katanca sicer spet niso pogosto prihajali do priložnosti, a tisto, ki so jo dobili, so unovčili. To se je zgodilo v 79. minuti. Rezervist Dejan Lazarevic je podal v kazenski prostor proti Novakovicu in Kevinu Kamplu, slednji pa je nato priboril strel z bele točke po prekršku Johana Djourouja.
«Seveda je,» je Kampl odločno odvrnil na vprašanje, ali je švicarski branilec res storil prekršek, in pojasnil: «Tudi Djourou ni nič protestiral. Od zadaj me je nabil v noge in da, bil sem kar vesel, da sem lahko padel. Drugače bi me 'Nova' lahko malo okrcal, ker sem mu žogo ukradel, saj bi lahko tudi on takrat dal gol. Ampak sem mu pa nastavil strel z bele točke in upam, da je tudi s tem zadovoljen.»
Vezist salzburškega Red Bulla se ni mogel izogniti niti vprašanju o tem, ali po dobri predstavi in dejstvu, da bo imela Slovenija v Litvi več žogo v posesti, že v začetni postavi pričakuje nekdanjega soigralca iz reprezentance do 21 let Lazarevica. «Seveda bi mu to želel. Je fe-nomenalen igralec. Včasih se mora še malce več boriti, včasih ga moraš še malo brcniti v ta zadnjo, ampak tudi zato sva prijatelja. Če bo nadaljeval s takimi igrami, je pred njim lepa kariera,» je povedal zelo dobro razpoloženi Kampl, ki je prav na dan zmage proti Švici praznoval 24. rojstni dan.
Če je Švica tekmo začela z desetega mesta na lestvici Mednarodne nogometne zveze, pa bo v nedeljo v Vilniusu pred Slovenijo, 53. s Fifine lestvice, «šele» 103. ekipa. A ta je pokazala, da zna biti podobno trd oreh kot Estonija. Litovci so včeraj Estonce doma premagali z 1:0. «Pro-ti Litvi bo čisto drugačna tekma, več bomo imeli žogo in takrat moramo z njo tudi narediti nekaj dobrega. Ne tako kot proti Estoniji, ko smo imeli žogo, ampak nismo našli prostora v napadu, nismo dobro igrali. Če bomo dobro opravili, bomo zmagali v Litvi in se vrnili s šestimi točkami, če pa ne, potem tudi zmaga proti Švici ne bo veliko vredna,» meni Kampl.
Italijanski napadalec Simone Zaza je na stadionu Barbera v Palermu pokazal solidne akrobatske sposobnosti
ansa
Italija - Azerbajdžan 2:1 (1:0)
Strelec: Chiellini v 44.; avtogol Chiellini v 76., Chiellini v 82..
Italija: Buffon, Ranocchia, Chiellini, Bonucci, Darmian (Aquilani), Marchisio, De Sciglio, Florenzi (Candreva), Pirlo (Giovinco), Zaza, Immobile.
Azerbajdžan: Agajev, Sadigov, Qirtimov (Nadirov), B. Husejnov, Al-lahverdiev, Nazarov, Amirquliyev (C. Husejnov), Abdullajev, Qarajev, Da-dašov (Ramaldanov), Alijev.
PALERMO - Italija je bila v drugem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 vseskozi boljša od reprezentance s kavkaškega območja. Kljub temu so se morali Contejevi varovanci pošteno potruditi, saj je uspelo Azerbajdžancem v drugem polčasu izenačiti - po podaji s kota je žogo nehote pospremil v mrežo Chiellini. Isti igralec je pred tem poskrbel za prvi gol Italije in nato še za drugega. Obakrat je branilec Juventusa žogo poslal v mrežo po strelu z glavo. Gostje, ki jih vodi 67-letni nemški strateg Berti Vogts, so se v glavnem branili in so malokrat zaposlili vratarja Buffona.
Play-off U21: Italija neodločeno na Slovaškem
Slovaška - Italija 1:1 (0:0)
Strelca: Belotti v 54. in Zrelak v 69. min.
Italija: Bardi, Zappacosta, Rugani, Bianchetti, Biraghi, Viviani, Ba-selli (Crisetig), Berardi, Bernardeschi (Molina), Battocchio, Belotti (Longo). Trener: Di Biagio.
ZLATE MORAVCE - Na prvi tekmi play-off kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2015 je italijanska izbrana vrsta do 21. leta starosti igrala neodločeno proti Slovaški. Italijani so imeli več priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Di Biagiovi varovanci so sicer povedli z Belottijem. Kmalu zatem je izenačil Zrelak. Povratna tekma, ki bo odločila o potniku za EP, bo v torek v Reggio Emilii.
Ostali izidi: Stbija - Španija 0:0, Ukrajina - Nemčija 0:3, Danska -Islandija 0:0, Anglija - Hrvaška 2:1, Francija - Švedska 2:0, Nizozemska -Portugalska 0:2.
Skupina A
Islandija 0:3, Nizozemska - Kazahstan 3:1, Turčija - Češka 1:2
Islandija Češka
Nizozemska Kazahstan Latvija
Turčija	2 0 0 2 1:5 0
PRIHODNJI KROG (v ponedeljek): Kazahstan - Češka, Islandija - Nizozemska, Latvija - Turčija
Izidi Latvija
2 2 0 0 6:0 6 2 2 0 0 4:2 6 2 1 0 1 4:3 3
2 0 11 1:3
201
1
0:3
Skupina B
Andora 6:0, Ciper - Izrael 1:2, Wales - BiH 0:0
Izidi Belgija
Wales
Ciper
Belgija
Izrael
BiH
Andora
10 00 00 00 11 02
2:1 2:1 6:0 2:1 1:2 1:8
PRIHODNJI KROG (v ponedeljek): Andora -Izrael, BiH - Belgija, Wales - Ciper
Skupina H Izidi Bolgarija
Hrvaška 0:1, Italija - Azerbajdžan 2:1, Malta Norveška 0:3
Italija Hrvaška Norveška Bolgarija Azerbajdžan Malta
2 2 0 0
4:1
6
2 2 0 0 3:0 6
3:2 3 2:2 3
2	10 1
2	10 1
2	0 0 2 2:4 0
2	0 0 2 0:5 0
PRIHODNJI KROG (v ponedeljek): Hrvaška -
Azerbajdžan, Malta	- Italija, Norveška -Bolgarija
/
ŠPORT
Nedelja, 12. oktobra 2014
17
košarka - Danes na Stadionu 1. maja v Trstu derbi v deželni ligi C Bor Radenska - Breg
Izkušnje ali visok ritem?
Danes bo ob 18.30 na Stadionu 1. maja enajsti zaporedni derbi med Borom Radensko in Bregom v deželni ligi C. Obe ekipi sta po prvem krogu še brez zmage, saj je Bor izgubil proti Fagagni, Bregu pa so odvzeli zmago proti Don Boscu zaradi formalno nepravilne registracije trenerja Krašov-ca (klub je sicer vložil priziv), tako da bo ravno derbi dosodil prvo zmago.
Napovedovanje zmagovalca na der-bijih je vedno težka naloga, saj je to tekma s posebnim nabojem. Tokrat sta o morebitnem favoritu razmišljala Ilija Bufon, kapetan Kontovela in Erik Piccini, igralec Sokola, ki sta obe ekipi - Bor in Breg - spoznala na pripravljalnih tekmah pred sezono.
»Mislim, da bo prevladal Breg s svojo izl<ušenostjo, saj na takih tekmah, kot je derbi, to največ šteje. Breg je nasploh bolj kompleten pod košem, Bor pa ne izstopa v višini, ima pa zelo dobre skakalce, med katerimi je najnevarnejši Basile,« razmišlja Bufon, ki še dodaja, da iz zunanjih položajev dela razliko Scocchi, pri Bregu pa bo v tej vlogi zagotovo Slavec. S Piccinijem pa se strinja-
nogomet - Danes
Juventina in Breg na domačem igrišču
Že danes popoldne bosta od ekip naših društev igrali Juventina (promocijska liga) in Breg (1. AL). Juventina, ki je v nedeljo prebila led v San Giorgiu di Nogaru (prva letošnja zmaga), bo danes ob 15.00 v Štan-drežu gostila Cormonese, ki je novinec v ligi. Trener Juventine Sepulcri bo letos prvič imel na razpolago skoraj vse nogometaše. »Vsi niso še v najboljši formi, na srečo pa niso več poškodovani,« je dejal športni vodja Vin-ti. V 1. AL bo Breg v domačem športnem centru Klabian gostil Muglio (7 točk). Brežani bodo skušali osvojiti celoten izkupiček. Muglia pa je za vsakogar trd oreh.
4 ekipe naših društev v letošnji sezoni še niso okusile grenkobe poraza. Vesna je slavila zmago v vseh petih krogih. Breg je trikrat zmagal in dvakrat igral neodločeno. Primorec je dosegel dve zmagi in tri »remije«. Medtem ko je Zarja štirikrat zmagala in enkrat končala tekmo z delitvijo točk. Po en poraz imajo Gaja, Primorje in Mladost.
□ Obvestila
ta, da se mlajša ekipa Bora odlikuje po borbenosti. »Ker so mladi so tudi hitri, skačejo in tečejo,« še dodaja Piccini. »Menim, da lahko Bor premaga Breg, vendar nujno mora vsiliti visok ritem. Če bo igra prepočasna, pa bo to voda na mlin za Breg,« napoveduje Piccini in še opozarja, da mora Bor za zmago resda igrati hitro, ampak pametno.
Pri Bregu še vedno ne bo Streleta, ker še nima urejene dokumentacije, prav tako ne bo Marca Grimaldija, poškodovanega Pi-gata in Gorija, na razpolago pa bo tokrat tudi Christian Slavec. Bor Radenska pa bo nastopil v popolni postavi, saj se bo Mednu in drugim pridružil še Doz. (vs)
Danes Sokol v Lignanu
Nabrežinski Sokol bo danes odigral prvi krog lige D. V Lignanu se bo ob 19. uri pomeril proti Monfalconeju, Kontovel pa bo igral proti Albi jutri ob 16. uri prav tako v Lignanu. Vse tekme bo možno spremljati na spletni povezavi www.fvgsportchannel.com.
Bor Radenska in Breg sta se letos že pomerila v finalu turnirja Tavčar na stadionu 1. maja v Trstu. Zmagali so borovci (67:63)
fotodamj@n
Domači šport Danes
Sobota, 11. oktobra 2014 KOŠARKA
LIGA B - 20.30 v Trstu, PalaRubini: Jadran Franco
-	Urania Milano
DEŽELNA LIGA C - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Breg
LIGA D - 19.00 v Lignanu: Sokol - Monfalcone NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Cormonese
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Muglia DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Repnu: Kras Repen
-	Montebelluna
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Virtus Corno
HOKEJ NA ROLERJIH
LIGA A1 - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet ZKB Kwins - Monleale
ODBOJKA
MEMORIAL VELJAK (v v organizaciji Sloge Tabor)
-	V Repnu: 11.00 Sloga Tabor Televita - OK Šempeter; 13.00 OK Šempeter - Ferro Alluminio; 15.00 - Sloga Tabor Televita - Ferro Alluminio
Jutri
nogomet - V državni ligi D in deželni elitni ligi
Vesna v Carlinu za primat
V ligi D Kras za prvo zmago pri Bellunu - Pri Vesni pod vprašajem nastop Kosmača in Colje
Najslabši začetek
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v četrtek, 6. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 13., 20. in 27. novembra. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449.
ŠD SOKOL sporoča da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 v šolski telovadnici v Sesljanu začel tečaj zumbe. Za informacije kličite številko (3474347604, Giancarlo). AŠK KRAS organizira vadbene ure za starejše občane/občanke v telovadnici v Zgoniku ob torkih in petkih od 8.30 do 9.30. Vadba bo potekala pod vodstvom prof. Martine Milič. 19. POHOD »Na Krasu je krasno« bo jutri, v nedeljo, 12. oktobra, z zbirališčem od 9.00 do 9.45 v Praprotu.
ŠD KONTOVEL sporoča, da se je začel tečaj body mind tehnike v telovadnici na Kontovelu. Srečanja bodo ob torkih in petkih od 20. do 21. ure. Za dodatne informacije 3384563202 (Katja).
v ospredju
Na Rouni derbi
Primorje-Zarja
Nogometna nedelja, ki bo minila v senci jadralne regate Barcolane, bo v nižjih deželnih ligah bržkone najbolj zanimiva na proseški Rouni, kjer bo pro-seško-bazovski obračun. Domače Primorje bo v okviru 6. kroga 2. AL gostilo Zarjo, ki je v uvodnem delu prvenstva bolj učinkovita. »Predvsem imajo boljšo ekipo. Zarja je med favoriti. Vseeno pa bomo skušali iztrgati vsaj točko,« je napovedal predsednik Primorja Roberto Zuppin. Športni vodja Zarje Robert Kalc je zelo previden: »Derbi je posebna tekma. V poštev bo tokrat prišlo več faktorjev.« Pri Primorju ne bo diskvalificirane-ga Nota, pri Zarji pa poškodovanega Malusaja. Mladost bo jutri gostovala na Tržaškem. Pri Domju bodo igrali proti Roia-neseju, ki ima 7 točk na lestvici.
V	1. amaterski ligi bodo So-vodnje na domači zelenici gostile Domio, ki je - kot je opozoril predsednik Zdravko Cu-strin - vedno solidna in neugodna ekipa. »Že nekaj let so izjemno učinkoviti. Želim si, da bi lahko izkoristile naše večje izkušnje na travnati površini,« so Custrinove želje. Belo-modri bodo igrali brez Del Canta. Trener Fabio Sambo še ne ve, ali bi lahko jutri računal na Visintina in Deriča. Oba sta lažje poškodovana. Primorec bo na domačem igrišču gostil Aquileio. Varovanci trenerja Biloslava računajo na osvojitev novih treh točk.
V	3. amaterski ligi bo Gaja igrala v gosteh v Rudi, ki ima na lestvici eno točko. Moštvi bosta igrali brez trenerjev, saj sta oba Fabrizio Melissano (Gaja) in Cristian Terpin (Ruda) diskvalificirana.
V državni ligi D čaka Kras (in trenerja Predraga Arčabo) popravni test. Po nerodnem domačem porazu proti Mon-tebelluni bodo rdeče-beli jutri gostovali v kraju Boscherai pri Pedaveni (pri Bellu-nu). Domača ekipa Union Ripa La Fena-dora je v petih krogih zbrala pet točk na lestvici. V zadnjem krogu so z 1:0 izgubili proti Altovicentinu. Pred tem pa so z 2:1 premagali Legnago. »Union Ripa je premagljiva ekipa. Kot so vsa ostala moštva v naši skupini. Recept je enostaven: vseh devetdeset minut (in dodatek) moramo igrati zbrano in 110 odstotno,« je povedal tajnik Krasa Paolo Sarazin. Nogometaši Krasa so pred jutrišnjim gostovanjem trenirali tudi včeraj. V četrtek so v Dolini igrali prijateljsko tekmo z mladinci. Saša Ranič je zaradi gripe izpustil sredin in četrtkov trening. Včeraj je treniral in jutri bo na razpolago. Patrika Bordona ni bilo ves teden, saj se zaradi vročine ni počutil najbolje. Tudi Tonči Žlogar še ni stoodstoten: trener Arčaba ga ni vključil v zbor igralcev, ki bodo odpotovali na gostovanje. Težavo z lažjo poškodbo ima tudi vratar Budicin, ki pa bo bržkone stisnil zobe. Zaradi poškodbe ne bo Simeo-nija in Božiča. Sodil bo Didu iz Jesija.
Triestina bo jutri na tržaškem Roc-cu gostila Altovicentino.
Big-match oziroma glavna tekma 5. kroga v raznih deželnih prvenstvih bo v Carlinu, kjer bo domači Cjarlins Muza-ne gostil Vesno. Obe ekipi sta doslej zmagali na vseh tekmah (15 točk). Trener gostiteljev Gianluca Birtig je za spletno stran friuligol.it izrazil željo, da želi napredovati
v	ligo D. Športni vodja Vesne Paolo Soa-
vi	je malo za šalo in malo zares odgovoril: »To mu bomo preprečili«. V Carlinu se obeta hud boj. Pri Vesni (ta teden so trenirali štirikrat) še ne vedo, ali bosta lahko igrala Kosmač in mladi Colja (oba sta lažje poškodovana). V Carlinu bo sodil Pordenončan Sfira. Tržiški Ufm bo gostoval pri Torreju. (jng)
Krasa v ligi D
Kras je v ligi D igral že v sezonah 201011 in 2012-13. Obakrat, čeprav je na koncu sezone izpadel v elitni ligo, je prvenstvo začel bolje kot letos. V prvi sezoni so rdeče-beli, takrat jih je vodil trener Alessandro Musolino, v petih krogih zbrali 7 točk. Premagali so Este v gosteh in Pordenone. Neodločeno so igrali proti Torviscosi. V uvodnem delu sezone (prvih pet tekem) 2012-13 so pod taktirko Sergeja Alejnikova dosegli šest točk. Premagali so Union Quinto in Sanvitese. Letošnji začetek sezone (3 točke, še brez zmage) ni najboljši. Ali bo morda boljši konec (beri obstanek v ligi D)?
Nedelja, 12. oktobra 2014 NOGOMET
LIGA D - 15.00 v kraju Boscherai-Pedavena: Union Ripa la Fenadora - Kras Repen ELITNA LIGA - 15.00 v Carlinu: Cjarlins Muzane -Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec
-	Aquileia; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v 15.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Zarja; 15.00 pri Domju: Roianese - Mladost
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Rudi: Ruda - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Alabarda
NAJMLAJŠI - 9.00 pri Domju: Fani Olimpia - Kras Repen
KOŠARKA
LIGA D - 16.00 v Lignanu: Kontovel - Alba NAMIZNI TENIS
ŽENSKA LIGA A2 - V Asoli: 10.00 Asola - Kras; 12.30 Kras - Tramin B; 14.30 Kras - Zeus ŽENSKA LIGA B - V Zgoniku: 12.30 Kras - Gemona; 14.30 Sistiana - Kras
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 13. oktobra 2014 KOŠARKA
UNDER 19 ELITE - 19.30 pri Briščikih: Jadran ZKB
-	Fogliano
primorski_sport face book 4
odbojka - Danes v telovadnici v Repnu
Memorial Veljak kot predpremiera
AŠD Sloga Tabor bo danes v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) priredilo 7. Memorial Sergio Veljak. Turnir je posvečen najboljšemu tržaškemu odbojkar-ju doslej, ki je svojo tekmovalno pot začel pri ŠZ Bor. Med študijem v Firencah je igral za legendarni Ruini in s klubom osvojil državni naslov ter pravico do nastopanja v evropskem pokalu prvakov. Bil je tudi stalni član italijanske državne reprezentance, s katero je odigral 36 tekem. Po vrnitvi v Trst se je vrnil k Boru kot igralec in trener, treniral je tudi žensko ekipo Sokola in mladinke Gaje.
Tudi letošnji Memorial bo potekal v obliki troboja, na katerem bosta po-
Danes v živo po našem spletu
vse tekme
www.primorski. eu
naših članskih ekip

TUDI NA iPadu in iPhonu
Dobiš nas tudi t^^itterj u
primorski_sport
leg Sloge Tabor Televita nastopila še slovenski drugoligaš Šempeter ter tržaški C ligaš Ferro Alluminio. Šempeter iz Savinjske doline bo letos nastopal v drugi slovenski ligi. Na sezono se pri klubu zelo resno pripravljajo in ekipa sodi v ožji krog favoritov za napredovanje. Tudi Ferro Alluminio si od prvenstva obeta veliko. Kljub odhodu Nikole Ivanoviča, ki je prestopil k Slogi Tabor Televita, je ekipa zelo kakovostna, saj so jo okrepili nekateri igralci tržiškega Fincantierija.
Za Slogo Tabor Televita bo to zadnji uradni preprvenstveni test in za trenerja Gregorja Jerončiča pomemben pokazatelj stopnje forme in pripravljenosti njegovih igralcev. Čez en teden bo namreč na sporedu prvi krog lige B2, v kateri se bo Sloga Tabor v uvodni tekmi pomerila v gosteh z goriško Olympio.
Skratka, obeta se nam zanimiv in kakovosten turnir, ki bo prav gotovo zadovoljil vse ljubitelje odbojke.
Spored, telovadnica v Repnu: 11.00 Sloga Tabor Televita - OK Šempeter; 13.00 OK Šempeter - Ferro Al-luminio; 15.00 Sloga Tabor Televita -Ferro Alluminio.
18
Sobota, 11. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
ljubljanska opera - V novo sezono z delom Christopha Willibalda Glucka
Zgodba Orfeja in Evridike v očeh Jerneja Lorencija
»Skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti« - s temi besedami Oscarja Wildeja je zaznamovana nova sezona Opere Ljubljana, ki začenja novo poglavje svoje zgodovine s programom, ki ga je podpisal umetniški vodja Rok Rappl. Tanka meja med ljubeznijo in smrtjo bo povezala tragične ljubezni (Tristan in Izolda, Carmen, Saloma, Labodje jezero, noviteta Milka Lazarja po Svetlani Makarovič) in štartna točka je verjetno najbolj znameniti, antični mit na to temo, se pravi zgodba o Orfeju, ki se poda celo v onostranstvo, da bi iztrgal smrti ljubljeno Evri-diko. Kljub temu, da gre za obče znano mojstrovino Christopha Willibalda Glu-cka, katerega tristoletnica rojstva letos poteka, je bila izbira te opere za začetek sezone spodbudno in pohvalno drzno iz več razlogov. Prvič, ker tako pevci kot orke-straši in slovenska publika zagotovo nimajo za seboj trdne tradicije na področju baročne in klasicistične opere (Orfeja so v Ljubljani zadnjič uprizorili leta 1967), drugič, ker za razliko od uveljavljene navade »en travesti« poje v vlogi Orfeja baritonist, tretjič, ker so se ustvarjalci odločili za črtanje srečnega konca, kar ni novost, a predstavlja jasno vsebinsko opredelitev, nenazadnje, ker je bila režija zaupana Jerneju Lorenciju, priznanemu gledališkemu ustvarjalcu, katerega mračni slog ima na prvi pogled zelo malo skupnega s klasicistično milino te reformirane opere. Lorenci je tudi prvič režiral opero, kar predstavlja
po eni strani prednost prodorne svežine in objektivnosti zunanjega, neobremenjenega pogleda, po drugi pa nevarnost spodrsljajev zaradi manj solidnega poznanja zakonov te kompleksne umetniške zvrsti.
Postavitev zgodbe v meščanski salon je tvegana, ker težko prenaša transcendentne poteze mitološke snovi, saj se mora hoja Orfeja v podzemski svet odvijati na brezciljni tekalni stezi, za ustvarjanje pekla v dnevni sobi te subtilno pokvarjene družbe pa je bilo potrebno dodati »prilogo« z uprizoritvijo posilstva in zakonskega umora. Prikaz površnosti in hipo-
krizije čustveno sterilnih prebivalcev salona, kjer je tolažilni Amor preprosta kur-tizanka, pa omogoča izstopanje Orfeja v podobi pasivnega, čistega sanjača, ki ves čas sedi na klavirskem stolu, večno oka-menel pred spominom mrtve Evridike, na katero bo čakal do smrti, brez nerealističnega, srečnega konca. Idej je veliko, včasih preveč, na primer ko zastor posnema »da capo« z odpiranjem in zapiranjem, kar pa ogroža smisel postopnega razvoja in bistveno vpliva na doživljanje glasbene celote, medtem ko dolgotrajna uporaba tekalne steze ustvarja nezanemarljive in-
terference z osnovnimi zahtevami pevskega izvajanja. Ko pa se na koncu predstave potegne črto, zamisel pokaže svojo veljavo zanimivega pogleda, ki mora postati ciničen, če želi biti tudi sodoben. Ljubljanski Orfej je bil kos vsem izzivom, saj je glavno vlogo prevzel zanesljiv Jože Vi-dic, ki je z vokalno solidnostjo in inter-pretativno tankočutnostjo prepričal tudi tiste poslušalce, za katere mora imeti Or-fej nujno ženski glas, a je hkrati pokazal tudi svojo profesionalnost z uspešnim usklajevanjem »športnega« podviga in pevske izvedbe. Urška Arlič Gololičič je igralsko in pevsko prepričljiva v živahni vlogi Amorja, v vlogi Evridike pa poje Martina Zadro. Posebno lepe zborovske točke te opere je z mehkim zvokom, muzi-kalično ovrednotil hišni zbor. Tako zbor kot solisti so se izkazali tudi po manj vidni, a zelo pomembni lastnosti, in sicer z dobro izgovarjavo italijanščine libreta Ra-niera de' Calzabigija. Uprizoritev Orfeja, ki bo na sporedu do 18. oktobra, je tudi priložnost za spoznanje dirigenta Jarosla-va Kyzlinka, ki je komaj prevzel vlogo stalnega šefa dirigenta. Njegovi hitri tempi niso ovrednotili vseh ekspresivnih detajlov fraziranja in so zahtevali podvojeno pozornost od orkestra, ki se je v ustrezno zre-ducirani in torej še bolj izpostavljeni zasedbi trudil predvsem, da bi našel pot do prave zvočnosti bolj redko (vsaj v tem prostoru) izvajanega repertoarja.
Rossana Paliaga
Poklon Radu Simonitiju ob 100-letnici rojstva
V Goriških Brdih bodo v nedeljo slovesno obeležili 100. obletnico rojstva skladatelja in dirigenta Rada Simoni-tija. Spominu na rojaka in velikega slovenskega glasbenika se bodo poklonili z odprtjem razstave Podobe Brd mi zapojo v avli Gradu Dobrovo ob 16.30, odkritjem spominske plošče na rojstni hiši v Fojani ob 17.30 in osrednjo prireditvijo v dvorani Vinske kleti Goriška Brda ob 19. uri. Slavnostna govornika bosta Mitja Bervar in Vasko Simoniti. Sledil bo kulturni program. (km)
Pedenjped v Srečkinem sobotnem abonmaju
Danes s pričetkom ob 10. se začenja gledališka sezona za male obiskovalce Kosovelovega doma Sežana. Začenjajo se sobote v družbi škratke Srečke, ki male obiskovalce privede v pravljično gledališko vzdušje, pa tudi uvaja v animirane filme sinhronizirane v slovenščini, ki si jih otroci lahko ogledajo bodisi v sobotah, bodisi v drugih dneh določenih po mesečnem koledarju. Sezono otvarja gledališka velika uspešnica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Pedenjped, to je avtorski projekt igralca Primoža Forteja po otroških pesmicah Nika Grafenauerja. Mali gledalci se bodo zabavali s pesmicami in dogodivščinami ustvarjalno porednega Pedenjpeda, ki se bo preizkusil v prirejanju slikarske razstave, v igranju brez posluha, v boju proti ogledalu in bo medtem pojedel veliko sladkarij. V Pe-denjpedovem vsakdanu ni elektronskih naprav, saj je deček, ki še verjame v ustvarjalnost in domišljijo. Režijo in igro je pospisal priznani igralec Primož Forte, ob njem sodeluje Marko Škabar. Sceno je podpisal Peter Furlan.
noviteta - Pri MK izšle kolumne Jurija Paljka
Kaj sploh počnem tukaj: odgovori odslej tudi v knjigi
TOMIZZEV DUH
Zlobec, steček stiha
Jurij Paljk in njegova najnovejša knjiga
arhiv
»Saj vem, življenje je težko, včasih neznosno, vem, da smo danes zavezanci tiskani knjigi neke vrste dinozavri, ki se zbirajo ob večernem zatonu neke dobe, vem tudi, da branje ni za vsakogar, a vseeno: nekaj le je, nekaj je in zato se splača pisati. In se nenehno spraševati: Kaj sploh počnem tukaj?«
Tako zaključuje Jurij Paljk uvodno misel v knjigi, ki je pravkar izšla pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Naslov Kaj sploh počnem tukaj nosi po kolumnah, ki jih Paljk že kakih pet let objavlja na straneh tednika Novi glas; doslej se jih je zbralo preko sto osemdeset, Aleš Berger pa je v knjižni izbor vključil štiriinštirideset zapisov. Knjigo bodo prvič predstavili javnosti v sredo, 15. oktobra, ob 11. uri v ljubljanski knjigarni Konzorcij.
Jurij Paljk je že dobrih deset let odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas. Je torej novinar, a tudi (ali morda predvsem) pisec poezije in proze. Njegova pesniška duša prodira tudi v novinarske članke, predvsem v tiste, ki jih objavlja v rubriki Kaj sploh počnem tukaj. V njih se Paljk sprašuje o smislu bivanja v današnji družbi, odpira etična, moralna, verska vprašanja, ki pa so velikokrat povezana z
Milan Rakovac
aktualnimi problemi Slovencev v Italiji - že zaradi tega je knjižni izbor razveseljiva novica, saj bo bralcem v osrednji Sloveniji, katerim večkrat očitamo, da niso seznanjeni z manjšinskim življenjem, približal delček našega vsakdana. Tako se na primer v knjigi pojavi tudi solidarnostni maraton za (zdaj že nekdanjo) Tržaško knjigarno.
V Velikih Zabljah rojeni novinar v svoje spise vpleta tudi zelo vsakdanje stvari, od nogometa do Facebooka, srčno rad pa piše o svoji veliki ljubezni - knjigah. »Paljk se brati z branjem kot malokdo na Slovenskem in o avtorjih in delih, ki so mu ljubi, nadrobno poroča, kot da bi moralo intenzivno srečanje s tujo literaturo odzveneti še v njegovem pisanju, kot da bralsko doživetje ne bi bilo popolno, če ga ne bi delil še z drugimi,« je zapisal urednik Aleš Berger. (pd)
»Slovenska literata Jaša (post-humno) in Ciril Zlobec sta bila na sarajevskih Dnevih poezije nagrajena s priznanjem steček. Nagrado v Bosni in Hercegovini od leta 1999 podeljujejo posameznikom, ki so se izkazali s humanitarnim angažmajem v času zadnje balkanske vojne. Nagrada steček, sicer kiparska replika kamnitega nagrobnega spomenika, srednjeveške ostaline na bosansko-hercegovskih tleh, je oblika oddolžitve sedanje države književnikom iz drugih dežel, ki so v času vojne stali ob strani obleganemu Sarajevu.«, poročajo agencije. "Kar pa se mene tiče, sem bil s še dvema slovenskima akademikoma član takoj po bosanski vojni ustanovljene mednarodne Lige humanistov, ki je imela sedež v Sarajevu. Seveda se me tam dobro spominjajo tudi kot zadnjega predsednika zveze jugoslovanskih pisateljev leta 1985/1986, ko sem nasprotoval tedaj že očitnemu poskusu Srbije, da bi si podredila ostala kulturna središča," se ne tako davnega časa spominja akademik Zlobec.
Naključje je hotelo, da sem istega večera, ko je dragi Ciril prejemal eno najpomembnejših nagrad v južnoslo-vanskem prostoru, tudi sam imel nastop v Sarajevu. Nisem mu mogel osebno čestitati, naj bo torej ta skromen zapis za voščilo. Dva Slovenca, oče in sin, nagrajena s stečkom, svojevrstnim simbolom bosanske unikatnosti in samobitnosti! Na teh straneh sem že pisal o Čirotu, kot ga kličejo prijatelji. Pred petnajstimi leti nas je podprl, ko smo v Umagu z Nelido Milani, Uldericom Bernardijem in štvilnimi Istrani na no-
ge postavljali Forum Tomizza. Ciril Zlobec, akademik, partizan, humanist pa je predvsem velik pesnik. Na tej strani Kolpe imamo prevedenih trinajst knjig njegove poezije, odziv na njegov pesniški credo ne jenja. Ob tem zanj, za Slovenijo, za Bosno in Hercegovino pomembnem trenutku je najbolje, da skupaj preberemo njegovo pesem Slovenski sonet: »Vsi smo krivi. A kdo naj nas obsodi?/ Vsi smo že podali svojo iz-javo,/ vsi smo že drug drugega zasliša-li,/ končajmo, bratje krivci, preiskavo./ Oslepljeni Polifemi smo,/ maščevalno krivca zasledujemo/ in drug drugemu se posmehujemo/ z njih kratko pametjo: NIHČE!/ In modri Odisej je res NIHČE./ S to psovko šel je, kot berač na zimo,/ sam in plah, prodajat se v tu-jino./ Brez strahu vrnimo se v votlino./ In brez upanja. Le vhod pustimo/ odprt. Zaradi zraka.«
Spominjam se svojih pesniških začetkov in vpliva Pesmi šririh. Znamenita četverica (Janez Menart, Kajetan Kovič, Tone Pavček in Ciril Zlobec) je kot paradigmatična fronta sijajnih pesnikov, bivših borcev za svobodo, pomembno zaznamovala slovensko pa tudi jugoslovansko povojno obdobje. Zlobec o fenomenu slovenskega odnosa do poezije v intervjuju 2012 pove takole: "Založbe so hotele Pesmi štirih takoj ponatisniti, ampak smo rekli ne. Spet nas bodo žrli! Najprej se moramo še individualno utrditi ... Tako smo po 35 letih pristali na to, da izdajo zbirko Pesmi štirih. Ko je izšla, smo bili več kot presenečeni, ker je bila sprejeta z veliko pozornostjo. Nove izdaje so si sledile
vsakih pet let, zdajšnja je že osma. Mi štirje smo se našli na poseben način. Glavni organizator združevanja in iskanja sorodnih duš je bil Menart in on je nekako, kot je sam rekel, vohal, kdo da je pravi pesnik... 'Ugotovil' je, da smo mi štirje pravi pesniki, pa Dane Zajc tudi, čeprav se je on pozneje odmaknil od nas ... Skupina v organizaciji Društva pisateljev je šla v določeno pokrajino in tam nastopala cel teden, dopoldne po šolah, zvečer pa še za široko publiko ... Zelo velikokrat je z nami nastopal Lojze Ko-vačič, od starejših pa Miško Kranjec ali France Bevk, tudi zato, ker je imel on določeno tehnično prednost. Njemu so slovenski izseljenci poklonili avto. Takrat bi avtomobile v Ljubljani skoraj lahko preštel na prste ene roke. Bevk ni bil takšne vrste človek, ki bi užival v tem, da ima avto, in ga je takoj prepustil slovenski vladi z dogovorom, da je na razpolago Društvu pisateljev vsakič, ko gredo na svoja branja po Sloveniji"...
Morda je ob zasluženi nagradi primeren poklon Cirilu Zlobcu lahko verz iz pesmi Beseda o človeku (Slovo o čovjeku) velikega bosanskega pesnika Mehmedalije Maka Dizdarja, navdihnjene prav s stečkom, tukaj v izvrstnem prevodu Ines Cergol:
»Ustvarjen v telesu in zaprt v ko-ži/ Sanjaš da nebo se vrača in pa pro-ži/ Zaprt v možgane zasužnjen v srce/ V tile temni jami večno sanjaš sonce/ Zasužnjen v meso zdrobljen v te kosti/ Ta prostor do neba/ Kako se premosti?«
Ciril Zlobec je živ steček slovenske poezije in duha, silen, vzravnan in neminljiv.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 11. oktobra 2014
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Iz naših arhivov: dok.: Fa-biani - Plečnik, sledi Čezmejna Tv - Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
RAI4
12.35 Film: The Great Challenge (akc.) 14.05 19.35 Rai Player 14.15 Film: Paris Express (akc.) 15.55 Aktualno: Wonderland 2014 16.25 17.15 Serija: Continuum 17.10 Novice 18.05 Nad.: Brothers & Sisters 19.40 Serija: Charlie's Angels 21.10 Serija: Ghost Whisperer 22.50 Film: ID: A (triler) 0.35 Film: Blind (triler)
RAIS
23.20 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.15 18.05 Rai Player 14.20 Film: Piume di struzzo (kom.) 16.25 Film: Famiglia in fuga (kom., '93, i. P. Swayze, H. Berry) 18.00 Novice 18.10 Film: Un biglietto in due (kom., i. S. Martin) 19.50 Film: Someone Else (kom.) 21.15 Film: John Rabe (dram., '08) 23.40 Film: Il kentuckiano (vestern)
RAI PREMIUM
12.15 18.30 Rai Player 12.20 Nad.: Notte prima degli esami 14.10 Serija: Racconta-mi 15.50 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.55 Nad.: Artemisia Sanchez 17.35 0.45 Novice 17.40 Nad.: Potere e passione 18.35 Serija: Un caso di co-scienza 19.25 Nad.: Le cose che restano 20.20 Autoritratti 21.15 Nad.: Sissi 22.55 Nad.: L'ispettore Coliandro
RETE4
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.50 Linea Verde Orizzonti 11.45 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Ballando con le stelle 0.15 Talk show: S'e fatta notte
7.00 Serija: Lassie 7.50 Serija: Zorro 8.15 Serija: Buona fortuna Charlie! 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento 9.55 16.45 Vreme 10.00 Dok.: Armi letali 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Fattore A.L.F.A. 16.00 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.50 Pit Lane 17.05 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije, kvalifikacije 18.05 Serija: Arctic Air 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.40 Serija: King & Maxwell 23.25 Rai Player 23.45 Rubrike
7.05 Nad.: Ai confini dell'Arizona 7.50 Video frammenti 8.20 Film: I magliari 10.15 Nad.: Ponderosa 11.00 12.25, 14.45, 17.25 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 13.40 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.55 Tv Talk 16.30 Slang 17.30 Mini ritratti 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della sco-perta 0.00 Storie maledette
10.15 Film: Finalmente domenica (kom.) 12.10 Petruska presenta 12.15 Koncert 13.55 Petruska 14.30 20.35 Rai Player 14.401 meccanismi della natura 15.35 Il popolo dei cieli 16.30 5 buoni motivi 16.50 Gledališče: Dal matrimonio al divorzio 18.20 Novice 18.30 Opera: Don Chisciot-te 20.50 Storie dell'arte 21.15 Gledališče: Momenti di trascurabile felicita 22.50 Roma - La nuova drammaturgia
LAEFFE
7.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinie-ri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e og-gi in Tv 17.00 Serija: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore
11.20 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 14.10 Serija: Bourdain - Cucine segrete 16.00 Film: Gigantic 17.50 Serija: Lavori al limite 20.00 Dalla A a LaEffe 20.20 Serija: Rac-conti dalle citta di mare 22.10 Film: Il sar-to di Panama 0.10 Serija: Big History
CIELO
10.20 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, kvalifikacije 11.20 Studio MotoGP 11.45 19.15 Serija: Fratelli in affari 12.45 14.00 Serija: MasterChef Italia 13.45 Novice 15.00 Serija: MasterChef Spagna 17.15 X Factor 2014, avdicije 20.00 Serija: Affari di famiglia 21.30 Film: Quel gran pezzo dell'Ubalda tutta nuda e tutta calda (erot., It., '72) 23.15 Love for Sale
DMAX
21.30 Film: Fire Down Below - L'inferno sepolto (triler, '97, i. S. Seagal) 23.40 Film: Murder at 1600 - Delitto alla Casa Bianca (triler, '97, i. D. Lane)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.40 Film: La lampada dei desideri 15.30 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Tu si que vales
_ITALIA1_
6.45 Serija: Supercar
8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Il miste-ro della casa stregata 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.30 Film: Princess - Alla ricerca del vero amore 19.00 Film: Animals United 20.55 Kratki film: Buon Natale Madagascar 21.25 Film: Madagascar (anim.) 23.05 Šport
_IRS_
12.10 Film: Pat Garret e Billy Kid (vestern) 14.10 Film: Casa dolce casa 16.00 Adesso cinema! 16.25 Film: La trappola mortale (det., '66) 18.35 Film: The Peacemaker (tri-ler, '97, i. G. Clooney, N. Kidman) 21.00 Film: Fantozzi - Il ritorno (kom.) 23.30 Film: Bello come un arcangelo (kom., It., '74)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 Otto e mezzo, pon. 11.35 Mode & Modi 12.15 La7 Doc 14.00 Kronika 14.40 Atlantide 15.40 Film: Giu-stizia a Oak Hill (vestern) 17.40 Film: Il piu bel gioco della mia vita (dram., i. S. La-Beouf) 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Jesse Stone - Nel mezzo del nulla (dram.) 22.50 Film: Jesse Stone - Operazione Mosca (dram.)
_LA7D_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.20 I menu di Be-nedetta 10.00 13.05, 19.00 Cuochi e fiam-me 14.05 Dottori in prima linea 18.20 Talk show: Le invasioni barbariche 20.05 Talent show: Chef per un giorno 21.10 Film: Will (dram.) 23.10 Crozza nel Paese delle Me-raviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi magici 11.00 Roto-calco Adnkronos 11.15 Ring 13.20 17.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.20 Barcolana Trieste, Barcolana Night Jotun Cup 20.00 Tg Confartigianato 21.00 Qui studio a voi sta-dio 23.30 Trieste in diretta
12.20 Affari a tutti i costi 13.15 20.20 Banco dei pugni 14.05 Nudi e crudi 15.00 Turt-leman 15.50 Texas Tarzan 16.45 A mani nude nella palude 17.40 Acquari in fami-glia 18.35 I ristoranti piu pazzi del mondo 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Brothers in Army 22.00 River Monsters 22.50 Sakara Back to Brazil 23.40 Affari a quattro ruote
SLOVENIJA1
7.00 Otroški program: OP! 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Infodrom 10.20 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 10.55 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 11.30 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile 12.25 Avtomobilnost 13.00 17.00, 18.55, 23.20 Poročila, šport in vreme 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Na poti 16.20 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Kronštadt - krvavo srce ruske revolucije 18.30 Ozare 18.40 Risanka 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.45 Film: Popolni čut (zf, '11, i. E. McGregor, E. Green) 23.45 Nad.: Ura
SLOVENIJA2
7.45 Tarča 9.40 Slovenci v Italiji 10.15 Kaj govoriš? 10.35 Osmi dan 11.10 Opus 11.40 Polnočni klub 12.55 18.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije, prenos kvalifikacij 14.05 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Slovenija - Švica, pon. 15.50 Film: Odhajanja 18.00 19.55 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Poljska - Nemčija, prenos 22.35 Aritmija 23.05 Aritmični koncert 23.55 Odd.: Bleščica 0.25 Na lepše
KOPER
14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Dok.: K2 16.00 Gio 16.35 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Avtomobilizem 20.35 Izola Music Festival 22.15 Il giardino dei sogni 23.00 Poletni festival 2014
TV PRIMORKA
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.3011.30, 14.30 Videostrani 16.10 Nami-bija 17.30 ŠKL 18.00 Gledališka predstava: Tramvaj poželenje 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Med prijatelji, 7. del 21.00 Gledališka predstava: Razbojniki iz Karde-momme 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
POP TV
7.05 Risanke in otroške serije 10.55 Film: Njena mladost 13.00 Nad.: Dallas 13.50 Nad.: Dive in hčere iz Dallasa 14.20 Slovenija ima talent 16.00 Film: Primite ga 17.45 Serija: Vrtičkanje 18.20 Serija: Go-razdova slaščičarna 18.55 Vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.15 Film: Potomci
VREDNO OGLEDA
Sobota, 11. oktobra Italia 1,ob21.25
Madagaskar
ZDA 2005
Režija: Eric Darnell in Tom McGrath
Zebra Martin, žirafa Melman, povodni konj Gloria in lev Alex, so štirje veliki prijatelji in sosedi v ne-wyorškem Central Parku. Alex je absolutni protagonist skupinice, saj je tudi osrednja atrakcija zoološkega vrta. Na dan pred rojstnim dnem sanja, da bi pobegnil iz kletke in se podal mestu naproti. Prijatelji ga skušajo prepričati, da tega ne sme storiti, a ponoči trmasti lev skrito pobegne iz kletke in se poda edinstveni pustolovščini naproti. Ko je ostalim članom skupine jasno, da je Alex storil točno to kar je napovedoval in ni prisluhnil njihovim nasvetom, tudi sami sledijo prijateljevim stopinjam, ker ga želijo čimprej spet privesti domov. Dogodki pa se drugače obrnejo in Martin, Melman, Gloria in Alex odločijo, da se bodo raje podali v smeri Madagaskarja. Ob prijetni zvočni kulisi izstopata v filmu pomen svobode in prijateljstva.
KANAL A
6.00 9.00 Risanke 6.25 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, kvalifikacije 9.20 Serija: Veliki pokovci 9.45 Serija: Vlomilci 10.25 Nad.: Merlinove pustolovščine 11.20 Tv prodaja 11.40 Serija: Zakladi s podstrešja 12.35 Serija: Sanjska upokojitev 13.00 Film: Rudniki kralja Salomona 14.40 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 15.10 Serija: Ljudje prihodnosti 16.05 Film: Bogato srce 17.45 Pazi, kamera! 18.30 Serija: Tv dober dan 19.30 Serija: Nepraktični ša-ljivci 20.00 Film: Beethoven 5 (kom.) 21.35 Film: 21 polnih
PLANET TV
23.20 Film: Zravsal sem Ernesta He-mingwaya (dram., '93)
10.40 Serija: Ramsay rešuje hotele 11.35 Serija: Stroga ljubezen 12.30 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.25 Nan.: Žena kot trofeja 13.55 Nan.: Gospod Selfridge 14.50 Odd.: Bognedaj, da bi crknu televizor 15.50 Film: Čarli in tovarna čokolade (druž., '05, r. T. Burton, i. J. Depp) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Nan.: Castle 21.00 Kmetija - Nov začetek 22.05 Film: L.A. zaupno (krim., '97)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.20 Music box; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbena srečanja; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Igor Pison - Moj beg; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Tor-klja; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
11 Nedelja, 12. oktobra 2014
VREME, ZANIMIVOSTI	/
£ Sonce vzide ob 7.16 in zatone g ob 18.28
Dolžina dneva 11.12
Luna vzide ob 20.31 in zatone ob 11.33
1970 - Popoldne je bilo marsikje ponovno zelo toplo za sredino _ oktobra. V Tolminu in na Slapu pri Vipavi se o je živo srebro povzpelo na 27,0 °C, v Ilirski Bi-< strici so izmerili 26,2 °C, v Ljubljani 24,9 °C, v Babnem Polju 24,0 °C in v Ratečah 22,0 °C.
Danes: ob 4.29 najnižje -30 cm, ob 10.40 najvišje 48 cm, ob 17.21 najnižje -51 cm, ob 23.30 najvišje 26 cm.
Jutri: ob 4.58 najnižje -21 cm, ob 11.05 najvišje 41 cm, ob 17.56 najnižje -43 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje C.
500 m...........18
1000 m...........15
1500 m...........12
2000 m............9
2500 m............7
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 4; v gorah 5.
Catherine Zeta-Jones v filmu Dad's Army
LOS ANGELES - Britanska televizijska nanizanka Dad's Army bo zaživela na velikem platnu. V filmu bo ob britanskih igralcih, med drugim bosta v njem zaigrala Michael Gambon in Blake Harrison, v vlogi novinarke nastopila oskarjevka Catherine Zeta-Jones. Režijo bo prevzel Oliver Parker, scenarij pa bo napisal Hamish McColl, piše britanski časnik The Guardian.Televizijska nanizanka Dad's Army pripoveduje o življenju britanskih vojakov v času druge svetovne vojne. Zasnovala sta jo Jimmy Perry in David Croft, pod okriljem televizijske mreže BBC pa so jo na malih zaslonih predvajali med letoma 1968 in 1997. Nanizanka obsega devet sezon in vsega skupaj 80 epizod, po njenih scenarijih so posneli tudi radijsko različico, film in predstavo. Tokrat bo Dad's Army zaživela v novi preobleki.
Evroskeptična stranka Ukip dobila prvega poslanca v Westminstru
LONDON - Evroskeptična Stranka za neodvisnost Velike Britanije (Ukip) je na četrtkovih nadomestnih volitvah za sedež v britanskem parlamentu dobila prvega poslanca v Westminstru. Poslanec Douglas Carswell je iz vladajoče Konservativne stranke v vrste Ukipa prestopil avgusta, na nadomestnih volitvah v okrožju Clac-ton pa ga je podprlo 60 odstotkov volivcev. »Ne obstaja nič, česar ne bi mogli doseči,« je v govoru po razglasitvi izida volitev poudaril Carswell. 43-letni politik bo tako ohranil sedež v parlamentu kot predstavnik okrožja ob jugovzhodni obali Anglije, le da bo po novem zastopal barve vse uspešnejšega Ukipa.
nobelova nagrada za mir
Nagrajena muslimanka in hindujec
OSLO - Nobelova nagrada za mir gre letos v roke Pakistanki Malali Ju-safzaj in Indijcu Kailashiju Satyarthiju, je sporočil odbor za Nobelove nagrade v Oslu. Oba bosta prestižno nagrado prejela za boj proti zatiranju otrok in mladine ter za pravico otrok do izobrazbe. Letošnja nagrada gre tako v roke hindujcu in muslimanki, Indijcu in Pakistanki, ki se skupaj borita za izobraževanje in proti ekstremizmu.
Satyarthi je pokazal velik osebni pogum in na miren način vodil številne proteste v različnih oblikah ter demonstracije, ki so opozarjali na veliko izkoriščanje otrok na račun finančnega dobička. Hkrati je prispeval k razvoju pomembnih mednarodnih konvencij za pravice otrok, so ob razglasitvi letošnjih dobitnikov poudarili v Oslu.
Malala se je kljub mladosti že nekaj let borila za pravico deklet do izobrazbe in s svojim primerom pokazala, da lahko že otroci in mladi prispevajo svoj delež k izboljšanju lastnega položaja. In to je počela v najbolj nevarnih okoliščinah, so še sporočili v Oslu.
60-letni Satyarthi je v odzivu dejal, da je nagrada »priznanje za naš boj za pravice otrok«. 17-letna Malala pa je v odzivu dejala, da je ponosna, da je prva Pakistanka in najstnica, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir. Kot je še dejala, je bila presenečena nad novico. Dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir so razglasil med njenim poukom, ko je imela uro kemije.
Napovedala je, da nameravata oba letošnja nagrajenca premierja svojih držav, Indije in Pakistana, povabiti, da se udeležita decembrske slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade. Sa-
Malala Jusavzaj
tyarthi je pred tem Malalo že pozval k skupnemu delovanju.
Malalin oče Zijaudin Jusafzaj je menil, da bo nagrada »okrepila Mala-lin pogum in še povečala njena prizadevanja v dobrobit izobrazbe deklet«.
Tako v Indiji kot Pakistanu so ob objavi novice izražali ponos na svoja državljana. Pakistanski premier Navaz Šarif in dejal, da je Malala ponos države. Izpostavil je tudi, da je Malala prva Pakistanka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir.
Indijski premier Narendra Modi je dejal, da je »ponosen celoten narod. Kailash Satyarthi je svoje življenju posvetil stvari, ki je izredno pomembna za celotno človeštvo,« je dejal Modi, ki je
ansa Kailash Satyarthi
kot deček delal v čajnici svojega očeta.
Indijski predsednik Pranab Mukh-herjee pa je dejal, da je letošnja Nobelova nagrada za mir »priznanje pomembnemu prispevku, ki ga pri reševanju zapletenih socialnih težav, kot je otroško delo, igra indijska civilna družba«. Čestitke nagrajencema so včeraj deževale iz vsega sveta.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je je nagrajenca označil »kot dva izmed največjih borcev za otroke«. Unesco je novico o letošnjima nagrajencema označil kot »veličastno sporočilo«. Čestitke sta med drugim izrekla predsednik Evropskega sveta Herman Van Romuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V Vatika-
ansa
nu pa so izrazili upanje, da bo podelitev nagrade borcema za pravice otrok dejansko kaj spremenila.
Malala se je rodila 12. julija 1997 v Mingori, največjem mestu pakistanske regije Svat. Pakistanski talibani so v tej regiji dekletom prepovedali obiskovanje šol. Svoj prvi javni govor na to temo je imela septembra 2008, januarja 2009 pa je začela za BBC Urdu pod psevdonimom pisati blog, s katerim je zaslovela. Ko je bila razkrita njena identiteta, so začele prihajati grožnje.
Oktobra 2012 so jo talibani ustrelili, ko se je z avtobusom vračala iz šole. Ustreljeno v glavo in vrat so jo prepeljali v Veliko Britanijo, kjer so ji rešili življenje in kjer s svojo družino sedaj
še vedno prebiva. Večkrat je dejala, da se želi vrniti v rodni Pakistan.
Že pred Nobelovo nagrado za mir je Malala prejela številna odlikovanja in postala prava mednarodna zvezda. Med drugim je lani dobila nagrado Evropskega parlamenta za svobodo misli Saharov. Oktobra lani je tudi izšla njena avtobiografija z naslovom Jaz Mala-la, ki je prevedena tudi v slovenščino.
Indijski zagovornik pravic otrok Sa-tyarthi se je rodil 11. januarja 1954. Bitko proti otroškem delu je v Indiji začel biti že v 90. letih minulega stoletja. Je vodja organizacija Bachpan Bachao Ando-lan, ki je je doslej uspelo, da je več kot 80.000 otrok rešila različnih oblik suženjstva in jih uspešno pomagala pri rein-tegraciji, rehabilitaciji in izobraževanju. Razvil je tudi sistem, sprva znan kot Rug-mark, sedaj pa kot Goodweave, ki podjetjem v južni Aziji podeljuje certifikate, če njihova proizvodnja poteka brez otroškega dela, z logotipom certifikata pa lahko nato tudi opremijo svoje izdelke.
Zaslužen je tudi za nastanek in sprejem številnih domačih in tujih konvencij in pogodb, ki se nanašajo na pravice otrok. Satyatrhi živi v New Del-hiju, skupaj z družino, ki šteje ženo, hčerko, sina, snaho ter kolege in številne otroke, ki sta jih rešila sam in njegova organizacija, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
Nobelovo nagrado za mir, ki jo spremlja denarna nagrada v vrednosti osem milijonov švedskih kron (okoli 847.000 evrov), bodo podelili 10. decembra v Oslu, na dan obletnice smrti ustanovitelja nagrade in izumitelja dinamita Nobela. Lanska Nobelova nagrada za mir je šla Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW).