YU ISSN 0040-1978
leto XL, št. 21
Ptuj, 4. junija 1987
CENA 150 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Večeri kabelske televizije (stran 2)
Turizem je naša priložnost (stran 3)
V vrtu (stran 4)
Mladi dopisniki (stran 7)
Mali oglasi (stran 9)
Iztrgati
pozabi
Prizadevni člani Prosvetnega
društva Ivana Cankarja iz Toma-
ža pri Ormožu so nadvse uspe-
šno organizirali in izvedli četrto
srečanje likovnikov. Udeležba je
bila letos skromnejša kot sicer;
če pa sklepamo po delih, ki so
nastala v dveh delovnih dnevih,
lahko govorimo o izredno uspeš-
nem srečanju.
Tomaž pri Ormožu z okolico
je namreč neizčrpen vir motivov,
ki so zanimivi za slehernega sli-
karja, ne glede na tehniko in stil
slikanja. Lahko bi rekli, da se
motivi kar vsiljujejo: značilna
slovenskogoriška pokrajina, pri-
jazni ljudje in prelepe, stoletja
stare domačije, ki jih je treba iz-
trgati pozabi.
Žal nove navade in način ži-
vljenja, predvsem pa težka agro-
mehanizacija grobo spreminjajo
idiliko neponovljive narave. Za-
to je treba hiteti. In ko bomo obi-
skovali likovne razstave, kjer bo-
mo še lahko videli prijazne, a iz
našega življenja izrinjene doma-
čije, ki je vsaka zase pisala mno-
go življenjskih zgodb, bomo
morda šele spoznali svojo zmoto.
Otvoritev razstave del, nasta-
lih na tem srečanju, bo 11. junija
ob 19.30 uri v Osnovni šoli Vinka
Megle v Tomažu pri Ormožu.
Organizatorjem, lepim vtisom
in ne nazadnje kulinaričnim do-
brotam gre pripisati, da smo si
rekli: Naslednje leto nasvidenje!
M. Menoni
Grad bo letos obnovljen
Zaščitna in obnovitvena dela na ptujskem graj-
skem kompleksu potekajo že nekaj let, lansko in le-
tošnje leto pa bo gotovo z velikimi črkami zapisano
v povojno zgodovino obnavljanja te nepremične kul-
turne dediščine v starem mestu ob Dravi.
Po tem, ko so v lanskem letu v celoti obnovili
ostrešje, sta letos na vrsti še stavba, v kateri je graj-
ska restavracija, in stolp, sedaj pa tečejo dela na
Karlovem portalu. Streha je že obnovljena, pa tudi
pročelje dobiva novo, lepšo podobo. Hkrati nadalju-
jejo z obnavljanjem osrednje grajske stavbe, obzidja
in grajske žitnice.
Velik del sredstev bo prispevala republiška kul-
turna skupnost — blizu 120 milijonov dinarjev, 63
milijonov pa bo delež ptujske kulturne skupnosti.
mš
Ptujska kulturna
srečanja?
Danes bi Zveza kulturnih or-
ganizacij občine Ptuj, ki je orga-
nizatorica Ptujskih kulturnih sre-
čanj, že morala vedeti, kakšen bo
program te tradicionalne priredi-
tve. Letos naj bi organizirali že
petnajsta srečanja, kar je lep ju-
bilej. Žal organizatdrica še danes
ne ve, katere prireditve bodo obi-
skovalci videli, kdaj se bodo sre-
čanja pričela in kateri soorgani-
zatorji bodo sodelovali, da o po-
kroviteljih sploh ne govorimo.
Draginja, inflacija in novi
obračunski zakon so storili svoje.
Za vsebinsko pestra srečanja ni
dovolj denarja, za kakovostne
prireditve tudi ne, srečanj, ki bi
bila pod ravnijo dosedanjih, pa
nima smisla organizirati.
Odbor za prireditve pri ZKO
Ptuj, ki bdi nad programom, si-
cer ni črnogled. Meni namreč, da
bi morali najti dovolj denarja, da
bi morali najti dovolj sopokrovi-
teljev in predvsem kakovostnih,
in vendar ne predragih izvajal-
cev, ki bodo sodelovali v Ptuj-
skih kulturnih srečanjih. Zveza
kulturnih organizacij ima na vo-
ljo okrog tri milijone dinarjev za
gledališke in koncertne priredi-
tve. Ptujski Pokrajinski muzej
naj bi organiziral dve razstavi,
vendar še danes ne vedo, ali bo-
do to lahko storili. Tudi Ljudska
in študijska knjižnica je v svoj
delovni program uvrstila dve raz-
stavi in literarni večer v okviru
srečanj, pa zaenkrat ni denarja.
Danes lahko z gotovostjo rečemo
le, da bosta v okviru srečanj Pulj
po Pulju in festival domače zaba-
vne glasbe.
Denarne težave so torej krep-
ko načele eno od tradicionalnih
kulturnih prireditev v ptujski ob-
čini, ki ji je kultura nasploh veli-
ko breme. Leta in leta tarnamo o
bogati kulturni dediščini, pred-
vsem nepremični, ki neusmiljeno
prazni skromno kulturno blagaj-
no, zadnja leta pa denarne teža-
ve ogrožajo tudi tako imenovano
živo kulturo — profesionalno in
ljubiteljsko.
Brez dvoma bi se lahko katera
od ptujskih organizacij združe-
nega dela zgledovala po mari-
borskem Zlatorogu, ki je gmotno
podprl Borštnikovo srečanje, in
omogočila Ptujska kulturna sre-
čanja.
Jasno je, da enkratne denarne
injekcije, pa naj bodo še tako
močne, ne bodo rešile ptujskih
kulturnih problemov, bodo pa
jih vsaj delno omilile.
N. Dobljekar
Sklepi zaradi
sklepov
v tednu, ko je bila v slovenski
skupščini problemska konferen-
ca Socialistične zveze o ekologiji,
energiji in varčevanju, so delega-
ti ptujskih občinskih zborov
obravnavali in sprejeli program
aktivnosti za zmanjševanje ones-
naženosti. Obravnavali so ga
proti koncu dnevnega reda in
sprejeli brez pomislekov. Ali se
bo na osnovi tega programa ra-
zen nekaj vročih besed zgodilo
tudi kaj zares odločilnega, pa je
mogoče ugibati iz več zornih ko-
tov.
Tisti, ki bi morali pri tem naj-
več narediti, so veliki ptujski
onesnaževalci — TGA, Perutni-
na, Kmetijski kombinat in Agis;
tisti, ki bi jih morali k temu prisi-
liti, pa so prav gotovo inšpektor-
ji. Njim program tudi nalaga naj-
več dela.
Nihče pa ni razpravljal, ali so
inšpekcijske službe kadrovsko
dovolj močne in tehnično ustre-
zno opremljene, da bi svojim na-
logam lahko bile kos. Če hoče
nekdo nekoga prisiliti, da spre-
meni svoj odnos do okolja, mora
imeti znanje, dokaze in moč. Sla-
bo opremljene inšpekcije brez
možnosti za natančne in pravo-
časne ukrepe pa takšne prav go-
tovo niso. Morda bi morali v
ptujski občini premisliti, ali bo-
doinšpekcije kar naenkrat lahko
svojo nalogo uresničile. Če ob-
stajajo že leta in leta in so jim
njihove naloge že dolgo jasne, pa
jih ne morejo uresničiti, ker ima-
jo vezane roke, potem je nekaj
narobe. Nekomu naročati, da
mora storiti nekaj, česar ni spo-
soben, je, milo rečeno, prelaga-
nje izboljševanja okolja, podtal-
nice in zraka v neskončnost in ta-
ko je pravzaprav že vseskozi.
Morda bi kazalo, da bi ptujski
delegati v slovenski skupščini
podprli pobudo o neodvisni eko-
loški službi v Sloveniji, ki bi bila
nepristranska do občin, dobro
opremljena in mobilna. Kajti
vsaj zaenkrat v občini ni še nihče
nakazal možnosti za posodobitev
in kadrovsko okrepitev inšpekcij.
Kot kaže, so podobno ugotovili
tudi v drugih občinah, saj je zle-
pljenost vladajočih in tistih, ki bi
morali pogumneje ukrepati, pre-
segla vse razumne meje. Najbolj
pa trpijo ljudje, življenje v vodah
in gozdovih ter tisti, ki se šele ro-
jevajo.
Kdor dvomi v črnogledost raz-
mišljanj o okolju v ptujski obči-
ni, naj se poda do Studenčnice
pri Pinčarjevem mlinu in se na
lastne oči prepriča, da nekaterim
prav zares ni do ukrepov. Koli-
kor manj resnih posegov — toli-
ko več čudovitih programov!
.— UVODNIK-^
Pozdravljen, brat!
»Svoje brate, izgnane Slovence, smo sprejeli v prvem vojnem
letu kakor svojce. Kako naj bi jih drugače?« pravi Miloš Aleksijevič
iz Arandjelovca, človek, ki ga je vojna usoda združila z družino uči-
telja Cirila Hočevarja iz Maribora.
Kako naj bi tudi ravnali drugače, ko smo vedeli, da mi in oni
preživljamo isto usodo ... Morda je bilo potrebno, da smo mi tam
v Šumadiji prav takrat, ko je bilo najtežje, ko smo spet umirali in
padali kot že tolikokrat, povedali in dokazali, da smo ljudje. Če-
prav je sovražnik hotel drugače. Morda je prav namerno skupaj z
domačimi izdajalci izbral Arandjelovac, srce Šumadije, za prvo
mesto v Srbiji,kamor so nastanili slovenske izseljence. Tja je pri-
spelo okrog 200 ljudi, žensk in otrok iz Maribora, Celja, Ptuja, Or-
moža in Ljutomera. Arandjelovčani so jih sprejeli z odprtimi srci
kot svoje brate, saj niso mogli drugače. (Odlomek iz knjige Odprta
srca, kije izšla leta 1974 in je kronika ljudske solidarnosti.)
Pred trinajstimi leti sem prvič stopila na Vlak bratstva in enot-
nosti. Priznam — z mešanimi občutki. Nisem potovala k neznan-
cem, bratske vezi sem negovala že od leta 1971, ko sem prvič poto-
vala v pobrateni Arandjelovac. »Ti češ biti moja!« tako me je ogo-
vorila postavna Šumadinka Rada ob prihodu; in res sem postala
njena — Ptujčanka, kije nenadoma postala središče v skromni de-
lavski družini, v kateri je bilo vsega dovolj, največ pa ljubezni. Ne-
posredno, brez političnih parol in spontano se je pričelo MOJE
BRATSTVO. Vprašali boste, kaj je to. Mnogo ne morem povedati;
ob takih doživetjih ostane človek brez besed, a v srcu je toplo. Bese-
da je preskromna, da bi z njo opisali veličastnost trenutka, ko se
objemata resnični brat in sestra. Takrat padejo še zadnje ovire —
tako pogoste v današnjem času, ko si vsi grenimo minljivost z na-
pihnjenimi in večkrat nepremišljenimi besedami in mislimi o dru-
gačnosti — o razlikah, ki nas lahko le združujejo.
Prvi Vlak je imel 570 gostov. V Srbijo je odpeljal iz Maribora
14. septembra 1961. Od takrat vozi neprekinjeno. Tudi tovariš Tito
ga je imel rad. Vedel je, da je tako druženje, spleteno v najtežjih
obdobjih naše zgodovine, nezlomljivo. Danes ima Vlak bratstva in
enotnosti 1800 potnikov, tretjina je mladih, ki nadaljujejo to, kar
so zgradili njihovi starši.
Postala sem redna »spremljevalka« Vlaka in dogodkov ob
njem. Res ga je potrebno doživeti... Za nekatere prenapeteže bi
moral voziti vsak dan.
Domovi 25 ptujskih družin živijo v pričakovanju jutrišnjega
dne. Hitijo z zadnjimi pripravami, da bi prijateljem kar se da ugo-
dili. Pozdravimo jih še mi, čeprav ne bodo prišli v naše domove . . .
Sklenila bom s Titovimi besedami: »... Enotnost in bratstvo v
naši deželi sta poglavitna dejavnika naše krepitve zunaj in znotraj
države, poglavitni opornik v boju proti vsem nasprotnikom, ki bi
poskušali uničiti to našo enotnost.
Zagotavljam vam, tovariši in tovarišice, da sta enotnost in
bratstvo najmočnejši vzvod našega nadaljnjega razvoja, najmo-
čnejše orožje, in zato ga moramo varovati kot zenico očesa. Ne gle-
de na to, da smo to povedali že tisočkrat, moram to ponoviti še ti-
sočkrat, tako da bo, od najmlajše generacije do najstarejših, prodr-
lo v jedro naše biti, da bo preželo našo sedanjost in prihodnost...«
Majda Goznik
Velik uspeh Ptujčanov
v Titovem Velenju
Pisali smo že o letošnji uspešni sezoni v ptujskem gledališču, saj
sta se otroška in mladinska skupina uvrstili na republiški srečanji.
Pionirji so bili na Jesenicah, člani Teatra III pa na sklepni prireditvi
odraslih gledaliških skupin v Titovem Velenju.
Slednje je bilo minuli četrtek, petek in soboto in kot kaže doslej z
najuspešnejšim nastopom Ptujčanov. Predstave Človek v šipi Petra
Božiča v režiji Branke Bezeljak-Glazer je bila po ocenah strokovnja-
kov med najboljšimi na srečanju. To potrjujejo tudi trije nadaljnji na-
stopi, saj je bilo ptujsko gledališče izbrano za festival bratstva v Pri-
zrenu. Tam gostijo mlade gledališčnike, stare do 25 let in srečanje ni-
ma tekmovalnega značaja. Gre v bistvu za pregled gledališke ustvar-
jalnosti mladih amaterjev Jugoslavije.
Po sklepu strokovne žirije pa bo ptujska skupina zastopala slo-
venske amaterje na tednu Slovenske drame v Kranju, ki bo prav tako
v jeseni. Največje priznanje Ptujčanom pa je vabilo avstrijskega selek-
torja mednarodnega festivala mladih gledaliških skupin, da sodeluje-
jo na 30. srečanju v Avstriji; to bo v Gornji Radgoni od 4. do 5. julija.
Prvo srečanje odraslih gledaliških skupin je bilo pred 30 leti v
Titovem Velenju in tudi za jubilejno prireditev so se odlično pripravi-
mš
TEDEN SOLIDARNOSTI
Od 1. do 8. junija tudi v Jugoslaviji poteka te-
den solidarnosti; v ptujski občini smo v četrtek,
28. maja, opravili zbiralno akcijo oblačil in drugih
uporabnih predmetov.
Na območju ptujskih krajevnih skupnosti, KS
heroja Lacka—Rogoznica in Cirkovc je bilo zbra-
nih 3000 kilogramov oblačil; ta so takoj poslali v
krajevne skupnosti Stoperce, Leskovec, Juršinci in
Cirkulane. Oblačila, ki jih te dni občani še prina-
šajo, pa bodo dobile ogrožene družine na območ-
ju Trnovski vasi.
V letošnji akciji so sodelovale delovne organiza-
cije z desetimi kamioni, mladi člani Rdečega križa
iz osnovnih šol in dva mladinca iz SSC.
Danes, 4. junija, pa je dan krvodajalcev; letos je
posvečen tistim, ki so že več kot 100-krat darovali
kri.
Poleg tega pa poteka ves teden zbiranje solidar-
nostnih sredstev s prodajo doplačilnih poštnih
znamk, doplačilnih vozovnic za notranji promet
in doplačilnih vstopnic za kulturne, zabavne in
športne prireditve.	mš
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
4. junij 1987 - TEDNII(
Delegati sprašujejo
Na seji zoora krajevnih skupnosti, kije bila 27. maja, je bilo — kol
na vseh sejah tega zbora — živahno tudi pri delegatskih vprašanjih. Ta
kažejo, da delegati znajo prisluhniti utripu življenja v svojem okolju in
ljudem, ki se v krajevnih skupnostih obračajo nanje.
ceste v prf:jSnje stanje
Več delegacij (Polenšak, Dor-
nava, Gorišnica, Markovci) je
opozorilo, da izvajalci meliora-
cijskih del, raziskovalnih in dru-
gih gradbenih del na terenu mo-
čno poškodujejo krajevne ceste,
ki so jih krajevne skupnosti s sa-
moprispevki in prispevki po po-
godbah s težavo uredile, pone-
kod asfaltirale, ponekod le gra-
mozirale. Ko pa izvajalce del
opozarjajo na to, da je cesto tre-
ba potem popraviti in vzpostaviti
prejšnje stanje, navadno naletijo
na gluha ušesa.
Na zboru krajevnih skupnosti
so se dogovorili, da bo Izvršni
svet SO Ptuj v vseh prizadetih
krajevnih skupnostih sklical se-
stanke z izvajalci del na tistih ob-
močjih in predstavniki KS, da se
dogovorijo glede popravila cest
po končanih delih. Izvršni svet
bo vztrajal pri tem, da se ceste
povsod uredijo tako, kot so bile
prej. To je sicer določeno že v
predpisih, žal pa izvajalci to do-
ločilo radi obidejo.
lastnik zemljišča ovira
Avtobusna postajališča ob
Maribc -ski cesti na območju KS
Ivana Spolenaka so že nekaj let
problem. Leta 1983 so avtobusna
postajališča gradili iz republiških
virov za ceste, vendar v tej KS
dela niso bila opravljena, ker se
je lastnik zemljišča pritožil na
sklep o pripravljalnih delih. Pri-
tožba je bila potem zavrnjena;
krajani so pričakovali, da bo te-
daj gradnja stekla. Denar so za-
gotovili iz več virov, tudi v KS.
Pristojne službe SO Ptuj so apri-
la letos izdale sklep o razlastitvi,
a se je lastnik zemljišča znova
pritožil. Pritožbeni postopek lah-
ko spet traja nekaj let. Krajani so
zaradi takšnega stanja upraviče-
no nezadovoljni. Med drugim
zahtevajo, da se pristojni organi
občinske skupščine odločno zav-
zamejo za takojšnjo rešitev tega
problema, da bo gradnja tega av-
tobusnega postajališča lahko po-
tekala sočasno z ostalimi še nez-
grajenimi postajališči.
vodovodni material ob
trasi in po dvoriščih
Delegacija KS Trnovska vas je
poročala, da je na njihovem ob-
močju lansko leto potekala grad-
nja vodovodnega omrežja, in si-
cer en km primarnega in 400 m
sekundarnega voda in hišnih pri-
ključkov. Vendar KGP Ptuj z de-
li v lanskem letu ni končala, če-
prav je bila vezana s pogodbo, in
tudi doslej z deli še niso začeli.
Posebno prizadeti se čutijo kra-
jani, ki so plačali svoje deleže že
v lanskem letu, a so še vedno
brez vode. Prav tako ljudi moti,
da je razni vodovodni material
že od jeseni raztresen ob trasi ali
pa leži po kmečkih dvoriščih.
Prav tako niso opazili, da bi bil
kdo ob novem letu opravil popis
zalog. Zato jih zanima, kdaj bo
KGP z deli nadaljevala in kak-
šne so bile ovire, da gradnja vo-
dovoda na njihovem območju ni
bila končana že v lanskem letu.
Opozorili so tudi na razne mot-
nje pri dobavi vode na tistem de-
lu omrežja, ki je bil končan že la-
»hočemo pisni odgo-
vor«
Čeprav je bila v 18. štev. Ted-
nika na prvi strani objavljena iz-
črpna informacija o geoloških
raziskavah v ptujski občini, sta
kar dve delegaciji (Spuhlja in
Juršinci) postavili vprašanje v
zvezi z geološkimi raziskavami
pri Gabrniku v KS Juršinci, ki so
jih že kar spremenili v gradnjo
skladišča zemeljskega plina.
Opozorili so tudi na razne govo-
rice, ki se širijo med ljudmi, po-
dobno kot se je to dogajalo lan-
sko jesen v KS Žetale, kjer so v
Kočicah začeli s podobnimi razi-
skavami zemeljskih tal. Kljub in-
formaciji v sredstvih javnega ob-
veščanja in osebni obrazložitvi
pomena teh raziskav, je v dele-
gatskem vprašanju KS Spuhlja
zapisano: »Hočemo pisni odgo-
vor, v katerem naj bo naveden
tudi podpisnik tega projekta za
SO F*tuj, da bomo lahko zahteva-
li tudi osebno odgovornost.«
pobuda krajanov
Krajani KS Borisa Ziherla so
bili že nekajkrat priče težavam
pri pristajanju helikopterja
zdravstvene službe in prenosu
bolnika od ptujske bolnišnice do
pristajališča. Zato so dali pobu-
do, da se čimprej ustrezno uredi
igrišče pri Ljudskem vrtu, kjer bi
lahko pristajal helikopter, če bi
bilo treba bolnika hitro prepelja-
ti. Uredili pa naj bi tudi dovozno
pot, da bi lahko bolnika pripelja-
li in ga ne bi bilo treba nositi. v
skladu s tem je delegacija predla-
gala, da naj komite za urbani-
zem, gradbene in komunalne za-
deve občine Ptuj preuči možno-
sti uresničitve te pobude.
grmovje ob javnih po-
teh
Enega od delegatov v zboru
krajevnih skupnosti je zanimalo,
kdo je dolžan odstranjevati gr-
movje in drugo podrast, ki mar-
sikje zarašča javne poti in s tem
ovira njihovo uporabo.
Odgovor je bil, da je to zapisa-
no v ustreznem odloku, za izva-
janje določil odloka pa skrbi ce-
stno-komunalni inšpektor. Na
take primere ga je treba opozori-
ti, če jih sam ne ugotovi.
FF
Največja trgovina s pohištvom v Jugoslaviji
Po dvajsetih letih je Lesnini
končno uspelo zgraditi največji
prodajni center, in to v Hočah
pri Mariboru. Najbrž je prav, da
so z gradnjo, pa naj bodo vzroki
v pomanjkanju denarja ali kje
drugje, odlašali tako dolgo. Da-
nes stoji v Hočah eden najsodob-
nejših centrov s 4907 kv. metri
razstavno-prodajne površine in
2032 kv. metri skladiščne površi-
ne. Ko so gradnjo načrtovali, naj
bi za projekt odšteli 1,2 milijardi
dinarjev; ko so jo končali, so iz-
računi pokazali, da je investicija
zahtevala 3,5 milijarde dinarjev.
Denar je zagotovila Lesnina,
sovlagatelj pa je sozd Sipad, ki je
prispeval četrtino denarja. Nekaj
je bilo tudi posojila izvajalca del
— Stavbarja iz Maribora.
V tem sodobnem centru, ki je
na evropski ravni, je moč kupiti
skorajda vse, kar potrebujemo za
dom — od žebljičkov in pohištva
do montažne hiše. Ponudba ob-
sega tudi dekorativne predmete,
kristal, porcelan, posodo, hladil-
nike, pralne stroje, televizijske in
radijske sprejemnike, ponujajo
tudi razne programe za prosti
čas, blago iz konsignacijske pro-
daje in tako dalje. Imajo tudi
svetovalno službo, ki kupcu po-
maga pri izbiri pohištva oziroma
svetuje, kako naj stanovanje
opremi čimbolj praktično.
Jože Berglez, direktor vseh
Lesnininih prodajaln na mari-
borskem območju, je povedal:
»Ne gre zgolj za razstavni in pro-
dajni center. To bo tudi izobraže-
valni center za naše prodajalce.
Lesnina vlaga v svoje delavce
ogromno denarja. Potovali smo
po svetu in z odprtimi očmi opa-
zovali ponudbo v velikih trgov-
skih centrih ter se mnogo naučili.
Vse izkušnje bomo s pridom
uporabili v našem centru. Sem
bodo prihajali prodajalci in se
učili, kako ustreči željam kupcev
— gre za kulturno in strokovno
prodajo na podlagi znanja. Od-
skočiti želimo od poprečne sivi-
ne, vplivati na stanovanjsko kul-
turo. Raziskave so pokazale, da
na primer Jugoslovan nameni za
pohištvo le četrtino denarja, ki
ga nameni Nemec. Prepričani
smo, da trajne potrošne dobrine
zaslužijo pozornost trgovca in
kupca, zato smo zgradili ta so-
dobni center, ki bo zagotovo pri-
tegnil tudi mnogo kupcev iz tuji-
ne. Ne zaradi nizkih cen, pač p^
zaradi kakovostne ponudbe.«
V centru ponujajo izdelke 3oo
proizvajalcev iz vse Jugoslavije
pravijo pa, da bodo prodajali
to, kar trg zahteva oziroma, kar
je moč prodati zaradi kakovosti
Blago dostavljajo na dom, na že^
Ijo kupca pohištvo tudi montira-
jo. Med nakupom se lahko kupcj
okrepčajo v prijetno urejenem
bistroju, otroci pa igrajo v vrtcu
z video igrami. Lesninin center v
Hočah potrebuje le še avtobusno
povezavo z Mariborom, čeprav
trgovci pravijo, da kupec, ki ni-
ma »lastnega avtomobila in tele-
vizije«, za ponudbo te vrste ni
zanimiv, ker si ne more privoščiti
nakupa. Kakorkoli že: dejstvo je,
da je prodajni center v Hočah že
prve dni obiskalo ogromno kup.
cev in radovednežev. Kako so bi-
li zadovoljni s ponudbo in po-
strežbo, ne vemo, zagotovo pa
lahko rečemo, da je center velika
pridobitev za severovzhodno
Slovenijo. Posebej še, ker načrtu-
jejo razširitev, saj so tržne razi-
skave pokazale, da je naložba
umestna.
Nevenka Dobljekar
DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
V LENARTU IN SLOVENSKI BISTRICI
V zadnji številki našega glasila
Tednik smo poročali o rezultatih
sedmega občinsko-regijskega de-
lovnega tekmovanja kovinarjev v
Mariboru, Ormožu in Ptuju, to-
krat pa poročamo še o doseženih
uvstitvah v Lenartu in Slovenski
Bistrici.
Na tekmovanju v Lenartu so
se v posameznih poklicih uvrstili
na prva tri mesta:
—	elektroobločni varilci: 1. me-
sto — Janez Skledar, TGA Boris
Kidrič Kidričevo, TOZD Vzdrže-
vanje Kidričevo; 2. mesto —
Zvonko Kovačič, IMPOL Slo-
venska Bistrica, TOZD Vzdrže-
vanje Slovenska Bistrica; 3. me-
sto — Vlado Kaučič, TVT Boris
Kidrič Maribor, TOZD Tovarna
bojierjev Lenart
—	varilci mag: 1. mesto — Stan-
ko Polič, TVT Boris Kidrič Mari-
bor, TOZD Tovarna bojierjev
Lenart; 2. mesto — Franc Škro-
bar, TVT Boris Kidrič Maribor,
TOZD Tovarna bojierjev Lenart;
3. mesto — Anton Kamenik, IM-
POL Slovenska Bistrica, TOZD
Montal Slovenska Bistrica
—	plamenski varilci: 1. mesto —
Anton Železnikar, Unior, TOZD
Orodje Lenart; 2. mesto —
Franc Fridau, JMI KLEMOS,
TOZD TJK Lenart; 3. mesto —
Stanko Leskovar, IMPOL Slo-
venska Bistrica, TOZD Vzdrže-
vanje Slovenska Bistrica
—	obratni elektrikarji: I. mesto
—	Andrej Brodnjak, Impol Slo-
venska Bistrica; 2. mesto — Vik-
tor Kapi, Klemos Lenart; 3. me-
sto — Vekoslav Mar, Agis Ptuj
Na tekmovanju v Slovenski
Bistrici pa so najboljše delovne
rezultate v posameznih poklicih
dosegli:
—	varilec reo: 1. mesto — Zvon-
ko Kovačič, Impol, TOZD Vzdr-
ževanje Slovenska Bistrica; 2.
mesto — Emerik Sobotič, Mon-
ter Poljčane; 3. mesto — Vili
Keršič, IMPOL, TOZD Montal
Slovenska Bistrica
—	varilec mag: 1. mesto — An-
ton Kamenik, Impol, TOZD
Montal Slovenska Bistrica; 2.
mesto — Ladislav Lorber, Mon-
ter Poljčane; 3. mesto — Vili
Drozg, Monter Poljčane
—	plamenski varilec: I. mesto —
Stanko Leskovar; 2. mesto —
Silvo Godec; 3. mesto — Anton
Sledič, Impol, TOZD Vzdrževa-
nje Slovenska Bistrica
—	obratni elektrikar: I. mesto ^
Andrej Brodnjak, EMI Poljčane;
2. mesto — Franc Košar in 3.
mesto — Andrej Košir, Impol,
TOZD Vzdrževanje Slovenska
Bistrica
—	kovinostrugar: 1. mesto —
Danilo Kranjčič, Impol, TOZD
Stiskalnica Slovenska Bistrica; 2.
mesto — Jože Blažič, Impol,
TOZD Montal Slovenska Bistri-
ca; 3. mesto — Kondrad Korič,
Emi Poljčane
—	strojni kovač: 1. mesto — Mi-
lan Dobnikar; 2. mesto — Mar-
jan Radič in 3. mesto — Franc
Kovačič, Impol, TOZD Vzdrže-
vanje Slovenska Bistrica
—	strojni ključavničar: 1. mesto
—	Danilo Soršak, Impol, TOZD
Montal Slovenska Bistrica; 2.
mesto — Srečko Jelen in 3. me-
sto — Marjan Pernat, Impol,
TOZD Vzdrževanje Slovenska
Bistrica
Organizatorja tekmovanja sta
bila občinska sveta Zveze sindi-
katov Slovenije Lenart in Sloven-
ska Bistrica. Ob zaključku tek-
movanja sta najbolje uvrščenim
podelila občinska in regijska pri-
znanja.
Najbolje uvrščenim iskreno
čestita tudi naše uredništvo, zma-
govalcem na regijskem tekmova-
nju pa želimo čimboljše uvrstitve
na republiškem tekmovanju ko-
vinarjev, ki bo v juniju v Kranju.
FB
Ustanovili SIS in izvolili vodstvo
Od 34 vabljenih se je ustanovne seje skupščine
samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne pre-
skrbe udeležilo 28 delegatov. Po uvodnih formal-
nostih so delegati soglasno izvolili vodstvo intere-
sne skupnosti: predsednik skupščine je Franc Vra-
ber iz Mesokombinata Perutnina Ptuj, podpred-
sednik pa Janez Vrečer, ki je tudi član republiške
interesne skupnosti, od koder pričakuje ptujsko
kmetijstvo tudi v prihodnje precejšnja sredstva.
Odbor za samoupravni nadzor vodi Nada Repič iz
tozda Gumama, odbor za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito Martin Tomše iz Agisa, od-
bor za preskrbo Franc Sedič iz KS Hajdina ter od-
bor za blagovne rezerve Franc Zadravec iz Mipa.
Največ dela bodo imeli gotovo člani odbora za po-
speševanje družbenoorganizirane tržne proizvod-
nje hrane. V njem so predstavniki kmetijskih de-
lovnih organizacij in drugih organizacij združene-
ga dela ter kmetijske zemljiške skupnosti, vodi pa
ga Janko Mlakar iz tozda Kletarstvo Slovenske go-
rice—Haloze.
JB
Imenovali medzborovsko komisijo
Zbori Skupščine občine F*tuj so na sejah 26. in
27. maja obravnavali problematiko na področju
urejanja kmetijskih zemljišč in vzdrževanju hidro-
melioracijskih sistemov na območju občine Ptuj.
Informacijo o tem je skrbno pripravil komite za
kmetijstvo občine Ptuj. Poleg splošnih podatkov
in ugotovitev je v informaciji opisano vzdrževanje
hidromelioracijskih sistemov in problemi ob ko-
masacijah ali zložbah kmetijskih zemljišč. Nave-
deni so tudi zasebni pritožniki in opisani postop-
ki, ki so večinoma še v teku, kar vse zavlačuje ko-
masacijo. Ob koncu so predlagani še konkretni
ukrepi na tem področju.
Informacijo je dopolnila tudi komisija za druž-
beno nadzorstvo pri SO Ptuj. Strnila jih je v deve-
tih točkah. O gradivu so razpravljali še odbori po-
sameznih zborov občinske skupščine in delegaci-
jam posredovali svoja stališča, mnenja in predlo-
ge-
Tako so imeli delegati vseh treh zborov SO Ptuj
dovolj podlage za razpravo. V njej so povedali še
ugotovitve iz svojega delovnega in bivalnega oko-
lja. Zlasti delegati v zboru krajevnih skupnosti so
opozorili na vrsto povsem konkretnih in argumen-
tiranih slabosti pri izvajanju melioracij in zložb.
Spričo različnih stališč in predlogov, ki so jih
delegati posredovali v kritični in polemični razpra-
vi, je vsak zbor imenoval po dva člana v medzbo-
rovsko komisijo za pripravo skupnih stališč in
ukrepov za odpravljanje težav na področju ureja-
nja in ukrepov za odpravljanje težav na področju
urejanja kmetijskih zemljišč in vzdrževanju hidro-
melioracijskih sistemov. Ta bo pripravila predlog
stališč in ukrepov na podlagi za sejo pripravljene-
ga gradiva in razprav ter ga predložila zborom v
potrditev na sejah, ki bodo v prvi polovici julija.
FF
Brigadirsko poletje se je pričelo
čeprav je do koledarskega poletja še dobrih šti-
rinajst dni, se je brigadirsko poletje pričelo prav-
zaprav že sredi maja. Od 15. do 17. maja so se sre-
čali brigadirji, udeleženci druge večje povojne ak-
cije Šamac—Sarajevo (1947). V okviru republiške
konference ZSMS se je tega srečanja udeležilo tu-
di 600 veteranov iz Slovenije, precej pa jih je bilo
tudi iz ptujske občine.
Od ponedeljka, 18. maja, do sobote, 23. maja,
so v Sloveniji delovali trije mladinski delovni ta-
bori, ki so jih pripravili v sodelovanju med RK
ZSMS in Višjo šolo za socialne delavce v Ljublja-
ni. Tabori so potekali v Izoli, Josipdolu in Dorna-
vi pri Ptuju. Tako so v Dornavi mladi raziskovalci
obiskovali prejemnike socialne pomoči, tudi sami
so ponekod nudili pomoč na domu, poleg tega pa
so organizirali prireditve v samem taboru (doseda-
njem brigadirskem domu) in v bližnji okolici. Vse-
kakor se tabori kot nova oblika mladinskega pro-
stovoljnega dela kažejo dvakrat koristni. Najprej
za tiste, ki jim pomoč nudijo, drugič pa tudi za vse
tiste, ki si nabirajo pomembne izkušnje za poznej-
še profesionalno delo.
Že v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da
bomo na območju ptujske občine kljub velikim te-
žavam letos vendarle organizirali zvezno mladin-
sko delovno akcijo Slovenske gorice. Vendar njen
sedež ne bo več v Dornavi, ampak v Ptuju, po vsej
verjetnosti v domu učencev, ki naj bi ustrezal no-
vim zahtevam Zvezne konference ZSMJ po višjem
standardu brigadirjev.
Mladi iz ptujske občine pa se bodo v letošnjem
poletju udeležili druge izmene zvezne mladinske
delovne akcije Jasenovac '87, in sicer od 2. do 29.
avgusta. Za to brigado je potrebno vsaj 50 mladin-
cev. Poleg tega pa bodo štirje brigadirji iz Ptuja
sodelovali tudi v brigadi Bratstvo in enotnost, ki
bo sodelovala v drugi izmeni zvezne akcije Jadran
'87 v Zadru sredi julija. Občinska konferenca mla-
dih v Ptuju vabi vse, ki so že bili brigadirji ali pa
to šele želijo postati, da se oglasijo na Trgu mla-
dinskih delovnih bjigad, kjer bodo lahko dobili še
vse ostale informacije in prijavnice.	-OM
Zbor se bo sestal
še pred počitnicami
Na zasedanju zbora združene-
ga dela skupščine občine Ptuj, ki
je bilo v sredo, 27. maja, so se
med drugim dogovorili, da v ju-
niju rednega zasedanja ne bo,
pač pa se bodo zbori sestali zad-
njič pred poletnimi počitnicami
7. in 8. julija.
Sicer pa tudi na tokratnem za-
sedanju v razpravah ni bilo čutiti
prisotnosti delegatov; oglašali so
se le predstavniki posameznih
pripravljavcev gradiv, ki so neka-
tere dokumente pojasnjevali ali
dopolnjevali. Tako je predstav-
nik milice dejal, da imamo v ob-
čini zaskrbljujoče stanje v pro-
metu in da so ceste letos zahteva-
le že osem smrtnih žrtev, lani v
tem času le dve. Več bo potrebno
storiti za boljše psihofizično sta-
nje voznikov in tehnično brez-
hibnost vozil, če že za ceste ni-
mamo denarja. Javni tožilec v
Ptuju je opozoril na tri poglavit-
na področja, ki jih obravnavajo
— to so prometna varnost in pre-
krški, odnos do družbenega pre-
moženja in nezakonite vselitve v
prazna stanovanja. Iz ptujske
enote Temeljnega sodišča Mari-
bor so opozorili na nevzdržno
stanje v zemljiški knjigi.
Tako lahko o skupno dvajsetih
točkah dnevnega reda zapišemo
le to, saj ob koncu tudi vprašanj
in predlogov delegatov ni bilo,
dnevnega reda pa ne kaže pona-
vljati.	njj
Večeri kabelske
televizije
Danes in jutri si lahko v avli Srednješolskega centra še ogledate
televizijske programe in lokalni spored prek antenskega sistema ka-
belske televizije. Od torka namreč tam potekajo večeri kabelske tele-
vizije. Od 18.30 do 20. ure pa bo jutri zvečer (petek) mogoče dobiti tu-
di še strokovne informacije o ustreznosti posameznih televizijskih
sprejemnikov in o nadaljnji širitvi kabelskega omrežja v ptujski obči-
ni.
d. 1.
Sprejemno anteno so delavci EIrada že postavili — sedaj pa bodo polo-
žili osnovne vode in pripeljali signal do vtičnic.
TEDNIK - 4. junij 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Topla dobrodošlica
za srbske goste
Domovi 25 ptujskih družin, ki
bodo sprejele udeležence letoš-
njega Vlaka bratstva in enotno-
sti, so že nekaj dni v pričakova-
nju. »Lepo jih bomo sprejeli,«
pravijo. Se tako lepa dobrodošli-
ca in vse, kar sodi zraven, pa ni
enakovredna zahvala za tisto,
kar so jim Srbi nudili med vojno.
Ob prihodu v Ptuj bodo udele-
žence Vlaka bratstva in enotnosti
pozdravili tudi številni Ptujčani.
Slovesen sprejem bo jutri, 5. ju-
nija, ob 16. uri in 30 minut na Tr-
gu mladinskih delovnih brigad.
Ob tej priložnosti bo zaigrala
godba na pihala, nastopili pa bo-
do tudi člani folklorne skupine
OŠ Franca Osojnika.
Naslednji dan, v soboto, si bo-
do srbski gostje ogledali muzej-
ske zbirke v ptujskem gradu, se
udeležili sprejema v Mesokombi-
natu Perutnina in si ogledali spo-
minsko sobo narodnega heroja
Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptu-
ju. Popoldne bodo na družab-
nem srečanju pri osnovni šoli
Bratov Strafela v Markovcih. V
nedeljo, 7. junija, bodo gostje
ves dan s svojimi gostitelji.
Obisk bodo sklenili v ponede-
ljek, 8. junija, ko si bodo ogleda-
li vinske kleti temeljne organiza-
cije Slovenske gorice Haloze,
pred odhodom pa jih bo sprejel
tudi predsednik SO Ptuj Gorazd
Žmavc.
Letošnji udeleženci Vlaka so iz
Trstenika, Kraljeva, Požege, Kni-
ča. Gornjega Milanovca, Kosje-
riča, Kragujevca, Arandelovca in
Kruševca. V Ptuj bo prišla tudi
tričlanska uradna delegacija iz
pobratene občine Arandelovac
in učenka, ki je napisala najbolj-
ši spis o Vlaku.
V počastitev udeležencev Vla-
ka bratstva in enotnosti bodo v
delavskem domu Franca Kram-
bergerja odprli razstavo likovnih
del slikarja Lojzeta Kirbiša z
Majskega Vrha v Halozah. Avtor
je bil med vojno izgnan v Srbijo
in je ob vsakem prihodu Vlaka v
Slovenijo gostite^j potnikov iz
Brezne v občini Gornji Milano-
vac. Razstavo si bodo gostje iz
Srbije, njihovi gostitelji in Ptuj-
čani ogledali v soboto, 6. junija.
MG
Tako je bilo na Trgu mladinskih delovnih brigad ob zadnjem sprejemu
udeležencev Vlaka
Udeleženec Vlaka se pozdravlja s ptujskimi mladinkami. Tradicija vla-
ka se vse bolj prenaša na mladi rod. Letos je na vlaku dobra tretjina
mladih.
Solza ni bilo mogoče zadržati...
Turizem je naša priložnost
To so med drugim povedali na
svetu skupnosti podravskih ob-
čin, ki je prejšnji petek zasedal v
enem naših najlepših lokalov v
motelu Podlehnik. Od ugotovi-
tve, večkrat ponovljene, pa ne
bomo mnogo pridobili, če ne bo-
mo imeli zdravih programov in
primernih kadrov za razvoj turiz-
ma.
Ptuj je v Podravskem prostoru
izjema — v strokovnih krogih za-
trjujejo, da ima najboljše pogoje
za razvoj turizma. V prvih treh
mesecih letos je imel 15.108 noči-
tev, lani v enakem obdobju le se-
dem tisoč. »Uspešen« je le zara-
di prenočevanja delavcev, ki de-
lajo na modernizaciji v Kidriče-
vem, >kakovostnih< gostov pa ni-
ma. Še malo, pa bo izgubil vse,
kar je nekoč prisegalo nanj: za
agencije ni primeren partner, saj
ne more prenočiti niti enega av-
tobusa gostov. V ostali ponudbi,
čeprav je je veliko, pa šepa. Do-
ber poznavalec razmer bo pove-
dal, da turistom ne znamo ponu-
diti tistega, kar imamo in kar bi
se dalo z malo denarja, več zna-
nja in nepotrebnega jamranja
dobro prodati. Turizem ni go-
stinstvo, je le del turistične po-
nudbe; potrebno se je od njega
odlepiti in ugotoviti, kaj moramo
ponuditi gostom, da bodo prišli
k nam: manjka strategija razvoja
celotnega gospodarskega prosto-
ra v Podravju, od katerega bo tu-
di turizem dobil svoj delež.
V podravskih občinah se turiz-
ma lotevajo različno. Največ
imajo od njega v Mariboru, Ptuj
je na drugem mestu. Zanimiv je
Lenart, ki pa je zaenkrat brez tu-
rističnih postelj in razvija le izle-
tniški turizem. Ormož je edini z
dovolj posteljami, nima pa druge
ponudbe.
Da bo potrebno v tem okolju
za turizem nekaj odločnega stori-
ti, kaže tudi podatek, da je Po-
dravje imelo v prvih treh mese-
cih letos le še 10 odstotkov tujih
gostov. Število tujih gostov upa-
da že od leta 1978. Turistični
promet se znižuje in to kljub te-
mu, da Podravje razpolaga z
2600 posteljami ter ima veliko
danosti. Lani je imelo Podravje
400 tisoč nočitev.
V ptujski občini se turistični
načrti v glavnem sučejo okrog
hotela. Denarja zanj pa ni. Do-
bro je povedal Metod Mikuž iz
spomeniškega varstva Maribor:
imamo veliko danosti, ki jih sicer
varujemo z zakoni in predpisi,
ne pa tudi fizično. Spomeniško
varstvo pripravlja program izra-
be gradov v Podravju, zakaj jih
ne bi izrabili v turistične name-
ne?
Matija Gjerkeš, sekretar med-
občinskega sveta ZKS za Podra-
vje, je med drugim spomnil na
kmečki turizem, ki ga družbeni
del gostinstva nima preveč rad, a
bi ga morali razvijati kot njegovo
dopolnilno ponudbo. To nalogo
smo v preteklosti zaupali Kmetij-
ski zadrugi, ki pa svojih nalog ne
izpolnjuje. Povedal je tudi, da bo
nujno, da družbene gostinske or-
ganizacije prenehajo vzdrževati
slabe gostinske lokale: prevzeli
naj bi jih zasebni gostinci.
Janez Jerman, delegat SO Ro-
tovž, je menil, da bo potrebno
več narediti za vinsko cesto. Po-
gled čez mejo pove, da so kraji
ob vinski cesti najbolj bogati kra-
ji; zakaj ne bi bilo tako tudi pri
nas? Cesta je dolga 250 km in za-
njo je potrebno nekaj storiti v
kakovostnem pogledu.
Na koncu razprave, v kateri so
sodelovali tudi predstavniki re-
publiškega komiteja za gostin-
stvo, splošnega združenja za go-
stinstvo in turizem, Kreditne
banke Maribor in drugi, so so-
glašali z ustanovitvijo konzorci-
ja, saj kot posamezniki za razvoj
turizma ne bodo mogli veliko na-
rediti.
Svet skupnosti pozdravskih
občin se je seznanil tudi s poroči-
lom o uresničevanju srednjero-
čnega načrta Ljubljanske banke
— Kreditne banke Maribor in
njenimi vlaganji v manj razvita
območja.	MG
Srečanje nekdanjih
internirank
v zloglasnem ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbriick
so bile predvsem politične zapornice, med njimi tudi Slovenke, ki so
na njegova tla stopile prvič 10. septembra 1941. leta. Prek 2000 so jih
odpeljali iz Slovenije in mnoge med njimi se niso nikoli vrnile.
Leta 1942 so se v Ravensbrucku srečale tudi Marica Frece, Cirila
Curk, Danila Gril, Vida Kosi in Ptujčanka — danes 88-letna Nežka
Krambergerjeva, žena prvoborca Franca Krambergerja in nosilka
partizanske spomenice. Marica, Cirila, Danila in Vida so imele takrat
okrog 20 let, Nežka pa že prek štirideset.
V okviru RO ZZB NOB deluje komisija za žensko taborišče Ra-
vensbruck, Marica Frece pa je bila osem let celo članica mednarodne-
ga komiteja za to taborišče in v njem predstavnica Jugoslavije.
Nekdanje taboriščnice so se srečale v soboto pri Nežki Kramber-
gerjevi po 42 letih in se ob tem kratkem obisku spomnile strahot, ki so
jih skupno preživele. Pri življenju jih je ohranjala vera v boljše čase in
veliko tovarištvo, ki je v trpljenju in žalosti nerazdružljivo in tako
ostane tudi v poznejših letih.
»Vsega, kar smo doživele, ni moč povedati niti izbrisati iz spomi-
na, pa čeprav je minilo že skoraj pol stoletja,« so dejale v pogovoru in
si obljubile, da se bodo še srečale.	mš
Vida Kosi, Danila Gril, Cirila Curk in Marica Frece na obisku pri Než-
ki Krambergerjevi. Foto: mš
Na Švabovem
v prejšnji številki smo zapisali, da so v Hrastovcu pri Zavrču
odprli prenovljeno zgradbo na Svabovem, v kateri se bodo ukvarjali s
turizmom na kmečki način. Domačini pravijo, da ni lepšega razgleda,
kot je s Švabovega. Temu je res tako!
Na Švabovo lahko pridemo po novi asfaltirani cesti iz Zavrča ali z Bor-
la, lahko pa tudi po Haloški planinski poti. Okolica je prava vinograd-
niško-sadjarska.,
v prenovljeni zgradbi je vse tako, kot je bilo leta in leta nazaj, tudi pre-
ša, pred njo pa lesene klopi za oddih na svežem zraku.
Razgled s Švabovega je res čudovit, na vse štiri strani. Takšen je pogled
na razgibane Haloze jugozahodno od Švabovega.	Tekst in foto:
I. kotar
4 - SESTAVKI iN KOMENTARJI
4. junij 1987 - TEDNIH
15. srečanje pobratenih
šol Jugoslavije v plesu,
glasbi in pesmi
Mladi osnovnošolci iz jugoslovanskih republik in obeh pokrajin
so v podlehniški dvorani zaplesali in zapeli in tako številnemu občin-
stvu predstavili značilnosti svoje ožje domovine v želji, da bi prijatelj-
stvo med mladimi ostalo ne samo parola na papirju, temveč resnična
želja in hotenje po druženju vsako leto v drugem kraju, v drugi šoli in
republiki.
Zapis: mš
Kako skrbimo za letni
oddih delavcev
Pri Občinskem svetu Zveze sindikatov v Ptuju v svetu za delovne
in življenjske pogoje delavcev ugotavljajo, da je na anketna vpraša-
nja, kako je organiziran letni oddih delavcev, odgovorilo 50 organiza-
cij združenega dela in TOZD s skupno 14.729 zaposlenimi. V večini
primerov za to skrbi ustrezna komisija, sicer pa OO ZSŠ ali strokovni
delavec, v dvanajstih pa nihče. Največ oddihov je v letnem času, v
dvajsetih delovnih okoljih imajo tudi zimski dopust, organiziran v
lastnih ali najetih zmogljivostih. Iz štirinajstih kolektivov pa so odgo-
vorili, da nimajo organiziranega oddiha.
V OZD in TOZD imamo v ptujski občini 1219 ležišč, lani pa je
skupno letovalo 2247 delavcev ali 15,25 odstotka zaposlenih. Za za-
dovoljitev potreb bi morali imeti še 1123 ležišč, saj nekateri pridejo
na vrsto le Vsakih pet let. Večina razmišlja o nakupu stanovanjskih
enot in prikolic, le v štirih delovnih okoljih bodo najemali prostor za
letovanje prek turistične agencije. Za enoten razvoj delavskega turiz-
ma v ptujski občini je 32 OZD, za organiziranje ustrezne počitniške
skupnosti pa 37.
Iz dobljenih podatkov v ptujski občini ugotavljamo, da ta vpra-
šanja prepočasi rešujemo, zlasti sedaj, ko bo to edini možni način od-
diha delavcev, in ob dejstvu, da lahko v sedanjih počitniških zmoglji-
vostih letuje le 16 odstotkov zaposlenih.
Zato menijo, da bomo morali problematiki letovanja delavcev
nameniti več pozornosti in pripraviti ustrezne predloge za samoupra-
vne organe, ki se bodo o tem dokončno odločali. V prihodnje bi mor-
da kazalo združevati tudi del regresa za nakup potrebnih prostorov
ali prikolic, sicer bo stanje iz leta v leto slabše.
mš
V vrtu
Ob koncu maja in v začetku junija
je vegetacija v vrtu na višku. Vrtičkar-
ju v tem času niti za trenutek ne
zmanjka dela. Rastlinje skrbno negu-
jemo: okopavamo, plevemo in uniču-
jemo plevel. Skrbimo za zdravje dre-
ves in ostalega rastlinja, dognojujemo
in s tem uravnavamo enakomerno
rast in razvoj posevkov in cvetlic ter
redno kosimo travišča. Med številni-
mi opravili se nekoliko pobliže sezna-
nimo le z nekaterimi:
V OKRASNEM VRTU je čas, da
pospravimo čebulice prvih pomlad-
nih cvetlic: zvončkov, noric, žafrana,
narcis, tulipanov, hijacint in carskih
tulipanov. Ce se nam čebulice niso
preveč razmnožile, jih pustimo v zem-
lji, sicer pa jih izkopljemo. Narcis,
noric, zvončkov in žafrana ne izko-
pljemo, moramo pa izkopati hijacinte
in čebulice carskih tulipanov, ker se
sicer v zemlji v nekaj letih izrodijo.
Cvetne peclje s semenom smo morali
že takoj po cvetenju odstraniti, da se
je ustvarjena organska hrana lahko
usmerila v krepitev čebulice, listi pa
so svojo vlogo usvajanja končali, čim
so začeli zoreti in razkrajati listno ze-
lenilo, zato jih lahko brez škode od-
stranimo. Izkopane čebulice pred
hrambo dobro posušimo v senci,
shranimo pa v hladnem, suhem in
zračnem temnem prostoru.
Forsitija, ki nas je kot prva grmo-
vna trajnica s svojim živo rumenim
cvetenjem spomladi tako razveselje-
vala, bo takšna tudi v prihodnjem le-
tu, če jo bomo sedaj z rezjo pomladili
tako, da bomo grm temeljito razredči-
li in ohranili le nekaj najbolj zdravih
in lepo razvitih vej, te pa prikrajšali
na 20 do 30 cm dolge štrclje, iz kate-
rih bodo do konca leta zrasli do 1,5 m
dolgi poganjki. Forsitija ne cveti na
starem lesu, temveč samo na enolet-
V ZELENJAVNEM VRTU opravi-
mo sedaj tako imenovano drugo setev
vrtnin:
Rdeča pesa sorte bikor naj raste v
humozni peščeno-ilovnati zemlji, kjer
voda ne ostaja. Sejemo jo v trakove v
dve vrsti v razdalji 15 do 20 cm in v
presledkih 40 do 60 cm, glede na ka-
kovost zemljišča pa 2 do 4 cm globo-
ko.
Kumare so doslej — posejane v
hladno zemljo — slabo kalile, uspe-
šno kalijo šele pri temperaturi zemlje
od 15 do 17° C. Za dobro rast potre-
bujejo čimveč toplote, veliko vlage v
zemlji in zraku, ves dan osončeno,
zlasti pa pred vetrom dobro zaščiteno
lego. Kumare uspevajo le na humozni
peščeno-ilovnati zemlji blago kisle re-
akcije, sledijo pa naj detelji, pesi ali
fižolu; nikakor pa ne smejo biti prej
kot po štirih letih na istem mestu. Set-
vena razdalja je 150 x 30 cm. V
kupčke sejemo po 3 do 4 semena.
Korenček sejemo v 30 cm globoko
obdelano zemljo, obilno pognojeno s
hlevskim gnojem, da se bodo razvili
lepo oblikovani dolgi koreni. Na me-
ter posejemo 50 do 70 semen, da bo
med koreni razdalja 3 do 4 cm. Globi-
na setve je 1 do 2 cm.
Zelje sadimo kot sadike v dobro
pripravljeno zemljo v oblačnem vre-
menu ali po dežju na medvrstno raz-
daljo 65 cm.
V	SADNEM VRTU končujemo z
dognojevanjem, da bo hrana pravoča-
sno na voljo sadni rastlini avgusta v
fazi oblikovanja cvetnih nastavkov za
rodnost v naslednjem letu ter se bo v
jeseni pravočasno končala vegetacija
in bo les dobro dozorel. Sicer pa tudi
pri sadnem drevju negujemo tla pod
drevesnimi krošnjami in uničujemo
plevel. Okopavamo plitvo, da prepre-
čujemo izhlapevanje vlage, in če je le
mogoče, drevesne kolobarje zastira-
mo s travo.
V	času najbujnejše vegetacije skrbi-
mo, da bomo rastline obvarovali pred
boleznimi in škodljivci; zato škropi-
mo:
— višnje in češnje proti listini pega-
vosti in luknjičavosti z delanom ali
kaptanom, proti češnjevi muhi (ta
povzroča črvivost plodov) pa z basu-
dinom ali a*.telicom. Pazite na karen
co!
—	breskve in marelice proti luknji,
čavosti z delanom, proti listnim ušen,
s primorom in proti breskovi plesni ?
bayletonom.
—	jablane in hruške, če so se poja.
vile uši in rdeči pajek, poškropimo $
folimatom, proti plesni uporabljamo
žveplene pripravke (bayleton ali ka.
rathane), plesnive poganjke pa pred
škropljenjem porežemo in sežgemo
ali zakopljemo. Ce škropimo zoper
škrlup, potem ga redno uničujemo j
fungicidi, kot so dithane, antracol
enovit, baycor idr.
—	lešnike, če imajo dober nasta-
vek, poškropimo proti zaleganju leš.
nikarja s lebaycidom, basudinom ajj
gausathionom, proti moniliji pa z dit-
hanom; mlajše grme rada napade ple-
sen in jo preprečujemo s karathanom.
Sivo plesen na jagodah dobro pre-
prečimo z euparenom, ki, če ga pra-
vočasno uporabimo, uspešno prepre-
čuje tudi gnilobo plodov. Varstvo
proti jagodovi pršici, listnim ušem in
nematodam pa bomo pričeli šele po
obiranju jagod, ker bi zaradi uporabe
sitemikov plodovi bili neužitni.
Miran GLUŠIČ, ing. agr.
ZA VZDRZEVANJE MELIORACIJ
TUDI REPUBLIŠKI SKLAD
Delegati zbora krajevnih skupnosti so v razpra-
vi o problematiki vzdrževanja hidromelioracijskih
sistemov na območju ptujske občine v celoti spre-
jeli predlog odbora za družbenopolitični sistem,
družbenoekonomske odnose in razvoj pri zboru
KS, da je treba za vzdrževanje pridobiti del sred-
stev tudi iz republiškega sklada.
Zaradi tega so dali pobudo skupinam delegatov
za zbore Skupščine SR Slovenije, naj v republiški
skupščini sprožijo ustrezni postopek, da se iz re-
publiškega sklada za hidromelioracije namenja
del sredstev tudi za vzdrževanje melioriranih povr-
šin, ker sredstva, ki jih v ta namen zberemo na na-
šem območju, ne zadoščajo. Ce melioriranih povr-
šin ne bi redno vzdrževali, bi nastala večja škoda,
ki bi marsikje izničila v melioracijo vložena sred-
stva, zato je predlog tudi širše družbeno uteme-
ljen.	ff
Sedemdeset let od majniške deklaracije
in njen odmev na ptujskem območju
(1. nadaljevanje)
2. Ptujsko območje na prelomu stoletja
Dejali smo že, da so zagnali ptujski Nemci
ob deklaracijskem gibanju glasen hrup. Nji-
hovih ostrih nastopov pred sedmimi desetle-
tji pa ni mogoče razumeti brez iskanja vzro-
kov v preteklosti. Zato se bom najprej nekoli-
ko dlje pomudila pri obdobju, ko so bili naši
kraji pod udarom nemškega imperializma in
se nato znašli v vrtincu imperialističnih nas-
protij prve svetovne vojne.
Šestdeseta leta preteklega stoletja so z iz-
gradnjo železnic odprla pota ekspanziji nem-
šk^a kapitala na jug. Izpostavljeni Koroška
in Štajerska sta se znašli pod nemškim gospo-
darskim in političnim pritiskom. Prodor
nemškega kapitala je seveda spremljal val
brezobzirnega potujčevanja — germanizaci-
je. Tuja konkurenca je uničevala domačo
proizvodnjo, majhni slovenski proizvajalci se
niso mogli upreti nemški ekonomski premo-
či; socialno razslojevanje je mnoge spravljalo
v odvisnost od nemškega delodajalca. Pojav
narodnega odpadništva — nemškutarstva je
bil zato pri nas le logična posledica nastalega
položaja. Mesta, kot so IHuj, Maribor in Ce-
lje, so postala močne nemške postojanke,
medtem ko na podeželju Nemci niso bili ta-
ko uspešni.
Po programu Siidmarke so se naseljevali
Nemci v strateško pomembnih slovenskih-
krajih in tako smo na prelomu v 20. stoletje
imeli tudi v Ptuju nekaj priseljenih nemških
trgovcev in obrtnikov ter lastnikov manjših
industrijskih obratov. Tu je že bila tudi nem-
ška »Sparkasse«, ki je z močjo nemškega ka-
pitala marsikoga prisilila, da se je pri prešte-
vanju prebivalstva opredelil za nemško govo-
rečega pripadnika ali pa je nasploh zavrgel
svojo narodno pripadnost in postal strupen
sovražnik slovenskega življa. Taki so bili pri
nas npr. Ornigi, Sellinscheggi, Schosteritschi,
Slawitschi, Straschilli, Artenjaki, Murschetzi,
Prelogi... in še bi jih mogli našteti.
V sosednjem Ormožu so, denimo, nemške
prišleke predstavljali zdravnik, lekarnar, od-
vetnik, sodniki, učitelji šulferajnske šole, ne-
kaj trgovcev in obrtnikov, a v nemškutarsko
plast so se uvrstili žandarji, dacarji, fmancar-
ji ipd.
Razpon med mestnimi naselji kot nemški-
mi nacionalnimi otoki in agrarnim sloven-
skim podeželjem se je poglabljal. Drastično
je prodirala v zavest misel o vzvišenosti nem-
škega meščana nad slovenskim človekom; v
ptujskem »Štajercu« je to dejstvo dobro čuti-
ti.
In kaj je tisto, kar je ptujsko mesto spremi-
njalo v izrazito nemškutarsko gnezdo? Vzro-
ke iščimo že v šestdesetih letih 19. stol., ko so
Nemci v odgovor na program Zedinjene Slo-
venije izpostavili pomen štajercijanske pro-
vincialne miselnosti. Josef Ornig, ponemčeni
Slovenec in ptujski župan od 1894 do 1918,
je imel štajercijansko skupnost za izhod iz
gospodarske krize, ki je pestila ljudi na pre-
lomu stoletja. Stajercijanstvo je uporabljalo
različne načine pridobivanja ljudi, v mestu
povsem odkrito, prefmjeno pa na podeželju.
Tragična je ugotovitev, da je prispevala k ra-
znarodovanju okolice svoj delež tudi žgana
pijača — rozolija — izdelek ptujske Hutterje-
ve veležganjarne. Metilalkohol je zastrupljal
ljudi, uživanje šmarnice po bolezni vinske tr-
te v začetku tega stoletja je zapuščalo posle-
dice. Nemci so z gospodarskimi grožnjami
strahovali podeželje. Propadlo je marsikatero
slovensko posestvo. Nemci so posestva z lah-
koto kupovali, saj so prejemali od svojih de-
narnih zavodov ugodna posojila.
Omenjeni Josef Omig, ki je bil od leta
1896 tudi poslanec štajerskega deželnega
zbora in ki je sicer znatno prispeval h gospo-
darskemu dvigu Ptuja, se je v prizadevanju,
da bi zavrl slovensko narodno zavest, lotil
propagandnega dela na podeželju. Kmete je
vzpodbujal k sodelovanju z nemškimi obrtni-
ki in trgovci po mestih, češ da se le tako lah-
ko rešijo kriznih težav. V začetku tega stole-
tja, ko je namreč trtna uš ogrozila vinograd-
niška področja Haloz in Slovenskih goric, so
ljudje doživljali pravo katastrofo. Po Ornigo-
vi zaslugi je tako tukajšnje podeželje prihaja-
lo v odvisnost od nemških meščanskih mo-
gotcev. Ptuj kot krajevno središče je postal za
Ornigovega županovanja otok, na katerem je
zagospodarilo nemštvo; dejansko je bil ena
»najmočnejših nemških trdnjav na sloven-
skem Štajerskem«.' Med ptujskim mestom in
slovenskim podeželjem je na začetku stoletja
zazijal globok prepad.
V mestu prebivajoči nemški trgovci in obr-
tniki, uradniki in sploh občinska uprava so
bili seveda poglavitna opora raznarodovalne
politike. K sistematičnemu potujčevanju so
ogromen delež prispevale šulferajnske šole z
dijaškimi domovi in gotovo tudi nemški de-
narni zavodi. Svoje poslanstvo so opravljala
številna nemška društva, organizirane so bile
različne prireditve, manifestacije in zborova-
nja. Ton temu gibanju je dajal »Štajerc«,
»najstarejši protislovenski list«, ki mu je bila
naloga germanizirati slovenske »vindišarje«.'
Bil je to poceni list, revnejši so ga dobivali
zastonj, nemški delodajalci pa so med svojo
delovno silo s prisilo pridobivali naročnike.
Iz ekonomskih razlogov, političnih strankar-
skih nasprotij, nacionalne mlačnosti je mogel
»Štajerc« imeti svoje bralce.
Germanizacijo je torej nujno povezovati z
vrsto okoliščin, pri čemer je bistveno, da je
bilo strateško pomembno slovensko območje
v napoto nemškemu kapitalu. Izhajajoč iz te-
ga dejstva je zato potrebno narodnostno po-
dobo ptujskega območja spremljati skozi
prizmo obstoječih družbenoekonomskih raz-
mer.
Navedimo nekaj podatkov o avstrijskem
preštevanju prebivalstva leta 1900 in 1910.
Ob ljudskem štetju leta 1900 so v Ptuju med
Nemci našteli le 28 % rojenih domačinov,
ostali so bili priseljenci, in to iz nemških kra-
jev le 8,8 %, iz slovenskih pa kar 63,1 %. Toda
hkrati se je za nemški občevalni jezik — me-
rilo preštevanja je bil pogovorni jezik —
opredelilo kar 84,2 %.'
Med opredeljenimi »Nemci« je bilo naj-
več zemljiških lastnikov, obrtnikov, trgovcev,
uradnikov in svobodnih poklicev. Po zad-
njem avstrijskem štetju leta 1910 so našteli v
političnem okraju Ptuj, ki je zajemal tri sod-
ne okraje (ormoški, ptujski, rogaški), 82011
prebivalcev, od katerih se je za nemški jezik
opredelilo 3178 (3,8 %) in kar 76943 (93,8 %)
za slovenski jezik (opredelitve za druge jezi-
ke tukaj ne nakazujem).
Medtem ko je podeželje ohranilo slovenski
značaj, je mesto F*tuj opozarjalo na nemško
postojanko. V mestu je živelo 4631 prebival-
cev, od teh je bilo nemško govorečih 3672
(79,2 %) in le 608 (13,1 %) se jih je izreklo za
slovenski pogovorni jezik. Za primerjavo do-
dajmo, da je v Ormožu od 1049 prebivalcev
bilo naštetih po občevalnem jeziku 687
(65,4 %) Nemcev in 248 (23,6 %) Slovencev,
kar pomeni, da je mestece kazalo nemško po-
dobo, obdano s slovenskim okoljem."
Povsem drugačne podatke nam ponuja ju-
goslovanska statistika ob prvem ljudskem
štetju leta 1921, ko je bil kriterij preste> nja
narodni jezik. Jasno je bilo namreč, da so
prejšnja štetja prikrivala bistvo in da je bila
germanizacija le površinska, pri čemer tudi
ne moremo mimo dejstva, da je prišlo zaradi
družbeno-ekonomskih razmer do nemškutar-
stva; pojava seveda ni mogoče posploševati.
Še neicaj velja povedati. Vzporedno z nem-
škimi raznarodovalnimi prizadevanji so v
obrambo slovenstva na prelomu stoletja na-
stopila narodno-obrambna društva, kot so bi-
la čitalnici v Ptuju in Ormožu, slovensko pev-
sko društvo v Ptuju, gasilsko društvo na Har-
deku, CMD — kot obrambne organizacije
proti šulferajnskim prizadevanjem ter sokol-
ska društva. V obrambo slovenskega življa so
stopile tudi slovenske posojilnice, da bi na-
mreč reševale kmeta pred nemškim oderu-
škim kapitalom in nudile pomoč slovenskim
obrtnikom ter trgovcem. Zal je bila pomoč
teh posojilnic premalo učinkovita.
Slovenska narodnoobrambna prizadevanja
so logično naletela na nemškutarsko gonjo.
Ptujski septembrski dogodki 1. 1908 so doka-
zovali ostrino narodnostnih nasprotij ter za-
sidranost nemštva v samem Ptuju. »Svoji k
svojim!« je potem klicalo CMD. Bojkotirati
je bilo potrebno nemške obrtnike in trgovce
po nemškutarskih mestih, toda zaradi nedo-
slednosti, strankarskih nasprotij in nemške
gospodarske premoči bojkota ni bilo mogoče
docela izpeljati.
Zavedajoč se tega, je ptujski »Štajerc« pi-
sal, da »prvaki« kličejo na bojkot, ter se
spraševal, kam bi prišli, če Nemci ne bi hote-
li odkupiti štajerskega vina, sadja ali domače
živine, in zato agitatorje svari, naj se »nikar
ne igrajo z ognjem«. Kmete list opozarja
pred lažmi in jih poziva, naj bodo Štajerci.'
Strupeno je »Štajerc« odvračal ljudi od slo-
venskih »štacun«, »prvaških« posojilnic, ki
da so »brezvestno« ustanovljene in zato ljud-
stvo ne more imeti vanje zaupanja. Zato pa je
poveličeval nemški narod kot »najbogatejše-
ga«, njegovo »utrjeno« gospodarstvo ter na-
glašal, da je vsa industrija na Štajerskem v
nemških rokah, da vedno več Slovencev služi
kruh pri Nemcih in da narodnjak torej mora
kupovati pri Nemcu. Znova se »Štajerc«
obrača na kmete in jih poziva, naj bodo mir-
ni, naj dojamejo geslo »Svoji k svojim!« Ge-
slo, ki zanje velja, je, da je potrebno kupovati
tam, kjer je ceneje in bolje.'"
V takem vzdušju je ptujsko območje zade-
la vojna vihra.
(se nadaljuje)
OPOMBE:
5	Bogo Teply: Narodnostno življenje pri Le-
nartu v Slovenskih goricah pred prvo svetovno
vojno. Svet med Muro in Dravo, Maribor, Zalo-
žba Obzorja 1968, str. 493.
6	Kakor pod op. 5.
7	Anton Melik: Štajerska s Prekmurjem in
Mežiško dolino. Ljubljana 1957, str. 335.
8	Specialni krajevni repertorij avstrijskih de-
žel za Štajersko IV., izdelan na podlagi poda-
tkov ljudskega štetja z dne 31. dec. 1910, Dunaj
1918, str. 119-132.
9	Štajerc 1908/IX. (20. 9.), štev. 38.
10	Štajerc 1908/1X. (27. 9.), štev. 39.
f EDNIK - 4. junij 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
26. SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA
VARAŽDIN - MESTO KULTURE, GLASBE,
CVETJA, BAROKA
V četrtek, 28. maja, so se v Va-
raždinu srečali delavci, zaposleni
v kulturnih ustanovah Varaždina
in Ptuja. Varaždinčani so 40 go-
stov iz Ljudske in študijske knjiž-
nice, Zgodovinskega arhiva, Ra-
dio-Tednika, Pokrajinskega mu-
zeja in Zavoda za spomeniško
varstvo že tradicionalno iskreno
sprejeli.
Srečanje nosilcev kulture je bi-
lo pripravljeno prvič, čeprav so v
vseh dosedanjih srečanjih brat-
stva in prijateljstva kar 60 odsto-
tkov prireditev organizirali kul-
turniki; doslej so se srečevali ob
različnih manifestacijah, poslej
bodo razvijali tudi stike med so-
rodnimi ustanovami obeh brat-
skil" občin, je v pozdravnerrf go-
vori poudaril Josip Pokorni, iz-
vršr sekretar občinskega sveta
Zve . sindikatov Varaždin. Go-
stitelje — mesto Varždin — je
predstavil tajnik SIS za kulturo
Marjan Kraš. Poudaril je sorod-
nost Ptuja in Varaždina, saj se v
obeh mestih v precejšnji meri
ubadajo z obnavljanjem starega
jedra. V Varaždinu namenjajo
obnovi dve milijardi, delo pa na-
meravajo končati do leta 1990. S
kulturo se amatersko ukvarja več
kot 3000 ljudi, pa tudi več pokli-
cnih ustanov ( gledališče August
Cesarec, mestni muzej, zgodo-
vinski arhiv, knjižnica, delavska
univerza . . .).
Gostje so si ogledali stavbo
gledališča in koncertno dvorano
z najboljšo akustiko v Evropi,
nato pa se razkropili po varaž^
dinskih kulturnih ustanovah in
spoznavali delo hrvatskih kole-
gov.
Ob 10. uri je OSS Varaždin
pripravil sprejem ob predaji
odličja svobode z zlatim znakom
najvišjega priznanja Zveze
kulturnih organizacij Slovenije
~ delavskemu kulturno-umetni-
škemu društvu Svoboda tovarne
VIS v Varaždinu.
Popoldne so Ptujčani obiskali
Varaždinsko industrijo svile,
konfekcije in dežnikov VIS. V
njej so se seznanili s proizvodnjo
in kulturnim življenjem. Nekoli-
ko so bili presenečeni, ko so jih
gostitelji seznanili s povprečnim
osebnim dohodkom (je namreč
zelo nizek), nato pa ogorčeni, ko
so videli, v kakšnih nemogočih
razmerah delajo zlasti v tkalni-
cah.
Ob koncu srečanja — sklenili
so ga na Varaždinskem bregu —
so vsi, ki so se udeležili študij-
skega izleta v Varaždinu, ugota-
vljali, da so navezali dobre stike
z varaždinskimi kulturniki. Pova-
bili so jih v Ptuj, da jim tu pred-
stavijo naše dosežke in težave.jš
Delavsko KUD Svoboda tovarne VIS je prejelo najvišje priznanje Zveze
kulturnih organizacij Slovenije — odličje z zlatim znakom. (Posnetek:
-OM)
Novi izvozni uspehi
Zgrožena babica iz Novega mesta nam je poslala navodilo za
»typewriter Collegiate 1000«, ki ga proizvajalec Mehanotehnika iz
Izole prilaga otroškemu pisalnemu stroju. V Mehanotehniki so očitno
zelo trdno prepričani, da pri nas že cicibani čebljajo v angleščini, zato
se jim navodila ni zdelo vredno »prevesti« v slovenščino. Kaj si o tem
mislijo tržni inšpektorji, nam je uganka, saj zakon celo za uvoženo
blago zahteva priložena uporabnostna navodila v slovenskem in dru-
gih jugoslovanskih jezikih.
A to je šele prvi, manj žalostni del zgodbe. »Izvozno usmerjeni«
otroški pisalni stroj izolske Mehanotehnike ima tako rekoč vse funk-
cije, ki jih premorejo zaresni pisalni stroji: kar »56 characters« (za
neuke: 56 znakov), velike in male črke, celo dolarski znak ter črke q,
w, X in y. Samo eno pomanjkljivost ima: znakov za črke č, ž in š (ter
seveda tudi č in d) ni nikjer. Mehanotehnika seje s tem svojim dosež-
kom uvrstila med najvidnejše glasnike tehnološke revolucije, ob bok
teletekstu ljubljanske televizije in številnim proizvajalcem računalni-
kov in računalniških programov. Vendar je izolski dosežek v po-
membni razsežnosti daleč pred vsemi drugimi: v Izoli so se prvi
spomnili, da je treba z ukinjanjem znakov za črke slovenske pisave
začeti že v šolskih klopeh ali še prej, pač po pregovoru, da bo Janez
znal, kar se Janezek nauči. Danes marsikateri odrasli Slovenec ali Slo-
venka nerga nad računalniškimi jezikovnimi iznajdbami in novotari-
jami in tovrstnim proizvajalcem s svojimi kapricami onemogoča dose-
gati višjo produktivnost, ker morajo namesto za ustvarjalno delo izgu-
bljati čas s spreminjanjem ali prilagajanjem tipkovnic in programov;
Mehanotehnikino usmerjeno izobraževanje strojepisja in slovenščine
pa bo prav gotovo pripomoglo k temu, da slovenska izvozno usmerje-
na proizvodnja v bližnji prihodnosti takih težav ne bo imela več. Mla-
dina bo od najbolj rosnih let vzgojena v duhu »računalniške tehnolo-
gije« in slovenskega računalniškega novoreka. Če že ne tržni inšpek-
torji, bo morda Mehanotehniko za ustvarjalni prispevek k iskanju po-
ti iz jezikovne zaostalosti in gospodarske krize nagradila Gospodar-
ska zbornica Slovenije.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana,- Komenskega 7.
VZGOJNOVARSTVEN ZAVOD ORMOŽ
Ciciban se igra in telovadi
v ponedeljek, 25. maja, na dan mladosti, je bilo v Mestni grabi v
Ormožu zelo živahno. Tam so se zbrali vsi otroci iz VVZ Ormož in
enot Huma, Runča in Ivanjkovec. Svojim staršem in ostalim občanom
so predstavili telesno vzgojo.
To je eno izmed pomembnih področij v predšolskem obdobju,
saj so dobro vodene telesne aktivnosti pomemben razvojni dejavnik
za celovit in harmoničen razvoj predšolskega otroka. Z uspešnim
uresničevanjem smotrov telesne vzgoje postavljamo temelje zdravi te-
lesni konstituciji, razvijamo motorične sposobnosti in spretnosti. Nji-
hovo uresničevanje je povezano z mnogimi drugimi področji, ki vpli-
vajo v razvoju otroka na celovitost in večstranskost. Telesna vzgoja
namreč predstavlja neizčrpen vir možnosti za oblikovanje otrokove
osebnosti in njegovih pozitivnih karakternih lastnosti. Metode dela
niso izkoriščene dovolj, vedno znova moramo iskati tudi nove oblike
dela.
Tudi tisti dan smo izbrali novo obliko: predstavili smo, kako lah-
ko z otroki različnih starosti hkrati in v kratkem času ob danih mož-
nostih uresničujemo smotre telesne vzgoje. Za tako obliko vadbe je
bilo potrebno veliko priprav, zato bi se radi zahvalili vsem, ki so nam
pri tem pomagali.
Menimo, da smo odšli iz Mestne grabe zadovoljni vsi: otroci,
vzgojitelji, starši in verjetno tudi ostali prisotni.
Otroci so popoldan preživeli pestro, zabavno in predvsem kori-
stno.	Ljuba Fišer
Koncert v viteški dvorani
Mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Dušana
Kvedra iz Ptuja bo imel v četrtek, 4. junija, sklepni koncert. Ljubitelje
zborovskega petja vabijo tega dne ob 20. uri v viteško dvorano na gra-
du, kjer se bodo predstavili skupaj z godalnim orkestrom glasbene šo-
le Karola Pahorja. V zboru, ki ga uspešno vodi Darja Koter, je 55
pevk in pevcev, v godalnem orkestru glasbene šole pa igra 16 učencev
in učiteljev. Letos so pevci tega zbora in glasbeniki prvič naštudirali
skupni program, predstavili pa se bodo z domačimi in tujimi narodni-
mi in umetnimi pesmimi; med drugim bodo obiskovalci slišali Hayd-
novo Otroško simfonijo.
Mešani mladinski pevski zbor pa se pripravlja tudi na gostovanje
med Slovenci v Italiji. V petek, 12. junija, bodo odpotovali na tridne-
vno gostovanje, ki so ga organizirali skupaj z Mešanim pevskim zbo-
rom Primorec—Tabor iz Opčin pri Trstu. Zamejskim Slovencem v
Italiji se bodo mladi pevci predstavili na celovečernem koncertu in
dveh manjših nastopih.	N. D.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(6)
Albina Lugariča je v petdese-
tih letih zanimala figura v zapr-
tem prostoru. Posvečal se ji je z
velikim zanimanjem za študij
človeške postave, hkrati pa je zo-
rel njegov čut za tihožitje.
Upodobljence na teh slikah bi
lahko razvrstili v več skupin.
Najprej so to umetniku najbližji
ljudje, ki jih je naslikal v trenut-
ku počitka ali pri delu (več upodobitev sestre — Pri šivanju ipd.). V
njih je še sled akademizma, sčasoma pa se nevtralno in nedoločljivo
ozadje polni s predmeti: slikami na stenah, knjigami, sadjem, cvet-
jem. Ti predmeti se na Lugaričevih slikah pojavljajo vse pogosteje in
dobivajo vse večjo težo, ki naraste do vrhunca v šestdesetih letih.
Tudi precej avtoportretov je nastalo v petdesetih letih. Slikar je
samega sebe upodabljal pri delu za slikarskim stojalom in obdan s
predmeti iz svojega ateljeja. Neredko mu dela družbo ženska figura.
V tretjo skupino teh slik lahko uvrstimo upodobitve kmečkih že-
na iz Lugaričevega okolja. Te figure so naslikane bolj stilizirano, s ši-
rokimi zamahi čopiča, barvne ploskve pa obrobljajo temne konture.
Med vrsto teh slik izstopajo dve Perici (1957 in 1959) in Mati z otroki
(1958). Ženski liki so naslikani v polni telesnosti, ki izžareva energijo
z delom in skrbmi vedno obremenjene žene. Rumenorjev kolorit daje
slikam toplino, v tihožitje razporejeni predmeti pa nežnost kmečke
matere. Tudi Lukarice, ki jih ljubitelji Lugaričeve umetnosti poznajo
v mnogih variantah, so začele nastajati v petdesetih letih.
Marjeta Ciglenečki
Albin Lugarič: Perica, olje — lesonit, 1959 (85 x 71 cm, sign. d. zg.
LA 59). Slika je umetnikova last. Foto Ivan Leskovšek.
Koncert v Gorišnici
Dan mladosti so gorišniški šolarji proslavili na najlepši način —
s pesmijo.
Pred hvaležnim občinstvom, ki je napolnilo dvorano, so se pred-
stavili mladinski in otroški pevski zbor ter nonet pod vodstvom priza-
devne zborovodkinje Slavice Cvitanič. Nastop so popestrili člani in-
strumentalnega krožka, ritmične skupine in učenci, ki obiskujejo glas-
beno šolo.
Uspelemu koncertu ob rob velja zapisati, da sta mladinski in
otroški zbor uspešno sodelovala že na reviji pevskih zborov v Ptuju, 4.
junija pa bodo mladi pevci zastopali ptujsko občino na reviji mladin-
skih zborov pobratenih občin SR Slovenije in Hrvatske v Lendavi,
kar je za prizadevne pevce in njihovo učiteljico lepo priznanje.
V. Viher
PTUJ IN OKOLICA
V PESMI IN POVESTI
Sliko predmarčnega Ptuja v
dobi bidermajerja oživlja pred
nami Franc Matzak, s psevdoni-
mom Kurt Hilderbrand, in sicer
v romanu »NValdmiiller prekine
svoje potovanje«. To je filistrska
meščanska doba v letih 1815 do
1848, ki jo je prikazala za Ptuj že
obravnavana Ana VVittula v dveh
svojih romanih. Matzak se je ro-
dil leta 1896 v Arnfelsu na Šta-
jerskem in je poznan kot pripo-
vednik ter dramatik. Nastopil je
tudi kot gledališki igralec v Ma-
riboru, Ljubljani, Trstu in dru-
god. Njegovo zanimivo delo o
predmarčnem Ptuju je izšlo v
Gradcu leta 1944. Ferdinand
NValdmiiller, naslovna oseba tega
romana, je bil slikar in profesor
na dunajski akademiji. Živel je
od 1793 do 1865. Njegove ume-
tnine kažejo dobrega opazovalca
narave, znani so zlasti njegovi
motivi iz Dunajskega gozda. Po-
srečene so tudi njegove slike
meščanskih krogov iz predmar-
čne dobe.
Slikar Ferdinand je že v Mari-
boru spremenil smer svojega po-
tovanja ter kot »samotni jezdec«
prijahal v Ptuj, kraj svojih mla-
dostnih doživetij. Ustavil se je
pri mestnem stolpu, v katerega
so bili že takrat vzidani rimski
spomeniki, ki so jih posvetili Ju-
pitru in Serapisu veterani in be-
neficiarji (cestni stražarji). Sera-
pis je bilo rimsko ime za egiptov-
skega boga Ozirisa, ki je bil spr-
va sončni bog, pozneje pa vladar
umrlih. Vsi ti posvetitelji so »uži-
vali v z vinom blagoslovljenem
provincialnem mestu svoj vedri
življenjski večer«.
Pred leti je slikar spoznal v
ptujskem gledališču konteso
Amelijo s Turnišča, in to na neki
dobrodelni prireditvi v korist In-
validskemu društvu v Ptuju. Na
tem koncertu je nastopala kot
pevka njegova takratna žena Ka-
tarina. Toda usoda je hotela, da
sta se kasneje z ženo ločila. Ame-
lijina slika pa je takrat vodila
umetnikovo roko pri njegovih
ustvarjalnih delih. Danes pa jo je
zopet srečal pred gledališčem kot
zrelo, dražestno žensko ... Pova-
bila ga je na Turnišče (»Tur-
nau«), čemur se je slikar rad odz-
val. In kočija je drdrala po Cer-
kveni ulici (danes Murkova),
preko Florijanskega trga, Mino-
ritskega trga, kjer so pred cerkvi-
jo že odcvetele akacije ... Voz
je pustil za seboj okrogli
obrambni stolp ob Dravi, pri mi-
tnici na mostu pa gosposkemu
vozilu ni bilo treba ničesar plača-
ti. Tam na Lesnem trgu (danes
Hrvatski trg) pa so splavarji
odlagali les iz pohorskih goz-
dov . ..
Dospeli so do turniške grašči-
ne, pred katero je pozdravljal vo-
domet. Tloris gradu z obema z
arkadami okrašenima kriloma je
imel obliko črke H. Če zasleduje-
mo zgodovino te graščine, vidi-
mo, da je Turnišče sprva spadalo
ptujskim gospodom kot kastela-
nom salzburških nadškofov, in
sicer do leta 1438, ko je ta ptuj-
ska plemiška rodbina izumrla v
moškem kolenu. V letu 1489 so
gospodarili na Turnišču Madža-
ri, do leta 1592 pa je bil grad v
posesti družine Szekely, ki so
imeli svojo postojanko tudi v Or-
možu. Sredi 17. stoletja srečamo
na Turnišču kot gospodarja Her-
bersteina. Ime graščine ne izvira
od kakega rodu »Thurn«, tem-
več verjetno od starega stolpa ali
pa ima -morda svoje ime po ka-
kih rimskih ostankih. Herberstei-
nom je sledila še dolga vrsta last-
nikov. V času našega romana je
bil tu grof Schonfeld, in to od
1826 do 1851. Ta je bil kupil tur-
niško posest od verskega sklada,
kamor je spadalo posestvo po
razpustitvi cistercijanskega sa-
mostana iz Neuberga za Zg. Šta-
jerskem. Ti redovniki so bili tu
gospodarji v letih 1769 do 1787.
Slikar, kakor tudi oba turniška
gosta zdravnik Carus in botanik
Unger se niso mogli dovolj naču-
diti lepi legi gradu, kajti »Ptuj-
sko polje leži kot pisana prepro-
ga, obdana na jugu od haloških
gričev, katerih pobočja nosijo
njive, vinograde in gozdove. Ob
robu vinogradov se dvigujejo do-
mači kostanji s širokimi krošnja-
mi. Med trsi pa te pozdravlja
zdaj tu zdaj tam breskev ali ma-
relica z rožnatimi ali pa rumeni-
mi, žametno mehkimi lici.« Prav
v ozadju pa te pozdravljata ploš-
čata kopa Donačke gore in Ma-
celj. Kakor daleč sega oko, je ta
dežela okrog Ptuja »en sam ro-
doviten vrt«.
Vso omenjeno turniško drušči-
no srečamo nekega dne na Roko-
vem hribčku, kjer je slikar Ferdi-
nand Waldmuller slikal Ptuj in
med slikanjem zaspal ter sanjal.
da je bila cerkvica posvečena
Mithri, on sam pa je prisostvoval
bogoslužju Mithrovega občestva.
Amelija je pristopila k slikarju in
se poglobila v njegov akvarel, ki
je prikazoval Ruj s številnimi
strehami in stolpi ter kot krono v
ozadju - grad. Kljub svetlobi,
ki se je razlivala po sliki, je bilo
opaziti gotovo natančnost v kon-
turah. Vse je bilo izdelano z neko
posebno ljubeznijo in resničnost-
jo.
Zdravnik Carus pa je imel po-
sebno srečo in odkril relief per-
zijskega božanstva svetlobe Mit-
hra. Kakor je znano, je bil tu v
bližini rimski svetiščni okoliš, saj
so arheologi odkrili na spodnji
hajdinski terasi dva mitreja, na
gor. Bregu pa tretji mitrej. Ta
kult so bržkone v 2. stoletju n. e.
uvedli v Poetovioni carinski suž-
nji-uslužbenci. To verstvo, ki je
doma z Orienta, je učilo, da so iz
trupla bivola, ki gaje zaklal Mit-
hra, nastale rastline in vsa živa
bitja, med njimi tudi človek.
(nadaljevanje prihodnjič)
6 - iZ NAŠIH KRAJEV
4. junij 1987 - TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Od prazgodovine
do zgodnjega srednjega veka
— Brane Lamut —
Prelomnica v življenju mesta je nastala z odhodom legije XIII. Gemine na
bojni pohod s cesarjem Trajanom proti Dačanom. Po uspešni pridobitvi nove
bogate province je cesar premestil legijo na donavsko mejo, zaslužne veterane
te in še nekaterih legij pa nastanil v Poetovioni. Za dolgoletno službo so dobili
odpravnino v denarju ali pa v zemlji, o čemer nam pričajo napisi na nagrobnih
spomenikih. Naselbini je dal cesar status kolonije, ki se je po njem imenovala
odslej: Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Napisna plošča, najdena na Vičavi, pa
nam govori o postavitvi javne zgradbe za njegovega vladanja. Nekateri menijo,
da gre za terme. Po delitvi province je bilo mesto uvrščeno v Panonijo Superior.
Pod novim statusom je mesto skokovito napredovalo. Cesar Hadrijan je dal
zgraditi ali popraviti most preko Drave (kot nam priča fragment ohranjenega
kamnitega napisa), miren razvoj pa je trajal še za njegovega naslednika Antoni-
na Pija. Antična naselbina se je razprostirala vse od Zg. Hajdine pa do Rogoz-
nice, v ozkem pasu ob glavni cesti in je dosegla v času največjega razcveta po
nekaterih izračunih več kot 30.000 prebivalcev. Vodilna družina v 2. stoletju so
bili gotovo Valerijci, ki so bili praviloma člani mestnega sveta — dekurioni in
sodniki oz. »župani« (duumviri iure dicundo). Med epigrafskimi spomeniki te
družine je v mestu gotovo najbolj poznan nagrobnik Marka Valerija, po eni od
reliefnih scen imenovan Orfejev spomenik, ki je največji antični nagrobnik v
Panoniji. Kasneje so ga v srednjem veku uporabljali kot sramotilni steber-pran-
ger, ki je stal pred mestno hišo, danes pa predstavlja enega od emblemov mesta
ob Dravi. Najuspešnejši iz rodbine Valerijcev pa je bil Mark Valerij Maksimi-
Ijan, ki je po dolgoletnem službovanju v različnih krajih imperija v letih 161 do
183 postal leta 1984 rimski konzul. To pa so bila nemima leta vpadov german-
skih pleme.i Kvadov in Markomanov, ki jih je zavračal cesar Mark Avrel ob po-
moči socesarja in vojaškega poveljnika Lucija Vera. Stabilizacija razmer je na-
stopila šele z njunim naslednikom Komodom, ponoven razcvet pa je doživela
provinca z naslednjo dinastijo Severov, ki je podpirala regionalne interese. O
podpori uradništva cesarju priča tudi napis Septimiju Severu, ki ga je dal za
zdravje in zmago cesarja postaviti namestnik pisarja province iz zaobljube. V 2.
stoletju je mesto doživelo velik napredek. Poleg obrtnega centra, ki je deloval
na vzhodu mesta še iz časa 1. stoletja in se je sedaj še povečal, je dajala zagon
razvoju naselbine tudi trgovina. Vrsta bogatih grobov nam s svojimi pridatki
dokumentira razvoj Poetovione v 2. stoletju. Mesto na je imelo tudi postajo ilir-
ske caj "ne, katere cona je segala vse od Reatije do Črnega morja. Trije zakupni-
ki carine, ki so nam izpričani iz napisov, so na postaji zaposlili uradnike, izo-
bražene sužnje, ki so bili pripadniki mitraične vere, kot nam pričajo napisi na
kamnitih posvetilnih kamnih iz L in II. mitreja s Sp. Hajdine. Časovna oprede-
litev spomenikov nam pove, da je bila Poetovio sredi 2. stoletja eden najstarej-
ših krajev z mitrejem v tem delu imperija in je postala sčasoma eden štirih cen-
trov, od koder se je v Panoniji ta religija širila. Najbolj poznana svetišča mitra-
izma pri nas so še Modrič na Pohorju, Ruše, Pohanca, Rožanec v Beli krajini
itd. V predmestni četrti na današnji Sp. Hajdini je bil najden tudi posvetilni na-
pis Vulkanu, na katerem je izpričano ime za to mestno četrt v času antike: Vicus
F »rtun^e, kar je tudi edinstven primer, da po imenu poznamo eno od mestnih
čttrti n;i področju današnje Slovenije. Poleg naštetih je bilo v tej mestni četrti še
v< č dru ;ih templjev in posvetilnih kamnov dovoljenih religij. Tako predvideva
B. Saria na Sp. Hajdini svetišče egiptovskih božanstev, izpričano je svetišče Nu-
trices Augusta; itd. Na začetku mesta je morda stala poleg carinskih uradov s
skladišči tudi i oštna postaja. V ozkem pasu ob cesti proti vzhodu se je od Vicus
Fortunae razj rostirala stanovanjska četrt z vrsto razkošno urejenih vil in hiš,
med katerimi ao bile nekatere okrašene z mozaiki in freskami. V okviru te Četrti
na današnjem zg. Bregu je sredi 3. stoletja nastal t.i. III. mitrej, ki so ga postavi-
li in večino rapisov v njem posvetili vojaki legij XIII. Gemine in V. Makedon-
ske, ki sta v nemirnih časih 3. stol. prišli na Ptuj pod poveljstvom Flavija Agra,
ki je imel vidno vlogo v vojaško-političnih dogodkih 3. stol. Preko mostu, ki je
stal za več kot eno širino današnje struge bolj proti JZ, se je prišlo na glavni
Poetovionski trg (na prostoru današnjega Muzejskega trga). Tu so se vrstile
upravne zgradbe in javni spomeniki, tu je verjetno stala statua vojščaka oz. ce-
sarja, najdena v strugi Drave, IV. mitrej itd. Ob Dravi navzgor predvidevajo na
današnji Vičavi vrsto privatnih pa tudi javnih zgradb (Trajanov gradbeni napis).
Med grajskim in panoramskim gričem je vodila cesta dalje proti vzhodu, proti
že omenjeni obrtniški četrti, kjer je izpričana vrsta lončarskih, opekarskih, livar-
skih, klesarskih in drugih obrtnih delavnic. Od več kot 50 izkopanih peči je na
terenu danes rekonstruirana le ena. Ta predel mesta je dobival vodo tako iz
vodnjakov kot tudi iz vodovoda, ki je bil speljan od Vurberka po slemenu proti
JV do Panorame, kjer so ga odkrili ob nedavnih izkopavanjih.
Nadaljevanje prihodnjič
Na levi: »Orfejev spomenik«, rimski nagrobnik Marka Valerija, člana
mestnega sveta, mestnega sodnika in »župana« iz 2. stoletja n.š., je do-
bil sedanje ime po osrednji reliefni sceni nad napisom. V srednjem veku
so ga uporabljali kot sramotilni steber-»pranger«, ki je stal pred nekda-
njim magistratom, danes pa predstavlja enega od emblemov mesta ob
Dravi. Večkrat so ga prerisovali, ena od izvirnih upodobitev je bila upo-
rabljena za ilustracijo v vodniku Reispa, Pettau Steirmarks alteste
Stadt, Graz 1858.
Na desni: Pomnik Marku Petroniju, stotniku legije VIII Auguste, z re-
liefno upodobitvijo rimskega obrambnega orožja, Videm pri Ptuju, 1.
pol. 1. stol. n. št., PMP, RL.
BRATSKE VEZI MED DRUŠTVI
Krajevni skupnosti Stojnci in Klendunik iz
občine Ivanec že več let gojita različne oblike
sodelovanja.
Konec maja so pripravili srečanje v Stojn-
cih, in sicer so tekmovali gasilska društva v
svojih disciplinah, v nogometu, šahu, strelja-
nju in namiznem tenisu. Rezultati tekmovanj
niso pomembni, saj je bil osnovni namen sre-
čanja prijateljsko druženje. Prisotne je po-
zdravil Mirko Janžekovič in v svojem govoru
zlasti orisal pomen srečanja pobratenih ob-
čin in krajevnih skupnosti.
V kulturnem programu so nastopili člani
novoustanovljene folklorne skupine iz Stojn-
cev, ki so pripravili lep nastop.
Na koncu so zmagovalcem vseh tekmovanj
podelili priznanja — kurente, klopotce in pu-
tarje.	Konrad Zoreč
Predsednik GD Stojnci izroča priznanje predsedniku GD Klendunik
Nastop folklorne skupine iz Stojncev
Koncert pihalnega orkestra PD Podlehnik
v nedeljo, 24. maja, sem se udeležil kon-
certa pihalnega orkestra PD Podlehnik v le-
pi, preurejeni dvorani kulturnega doma.
V prvem delu koncerta so kot gostje nasto-
pili dijaki — maturantje srednje glasbene šo-
le iz Maribora: Blanka Masten in Karolina
Šantel s sonato za klavirja A. Diabellija; na
klavirju sta spremljali tudi ostale soliste, na-
stopili vsaka zase kot solistki na flavti in so-
delovali še kot flavtistki v orkestru; kot soli-
sti so nastopili še Jože Lubej (klarinet), Blan-
ka Masten (flavta), Karolina Šantel (flavta)
in Milan Feguš (trobenta). Vse nastopajoče
soliste je občinstvo nagradilo s prisrčnim
aplavzom.
Po odmoru je s skrbno izbranim progra-
mom nastopil približno 20-članski pihalni or-
kester; sestavljajo ga v glavnem zelo mladi
fantje in dekleta (povprečna starost članov
orkestra je 20 let) pod vodstvom Marije Fe-
guš.
Slišali smo Leeuvvenovo uverturo Dobra
sreča, Arendovo Baročno suito v petih stav-
kih, Gvida Učakarja Slovenski partizan, Ra-
da Simonitija Potrkan ples, ki ga je za pihal-
ni orkester priredil Joško Herman, in še G.
Učakarja Slovenski svet.
Izvajanje orkestra pod spretno roko diplo-
mantke Akademije za glasbo Marije Feguš je
mnogoštevilno občinstvo tako navdušilo, da
po sklepni točki kar ni hotelo zapustiti svojih
sedežev in je izsililo od nastopajočih več do-
datkov.
Marija Feguš je pokazala nadpovprečen
dirigentski talent. Ne le da ima dobrega pe-
dagoga (prof. Bole na AG), odlikuje jo izred-
na muzikalnost — poseben dar narave, a le-
ta je, kot vemo, zelo skopa s svojimi darovi in
obdari le redke izbrance. Partiture izvajanih
del so zvočno in barvno bogato instrumenti-
rane z mnogimi agogičnimi spremembami:
accelerandi, ritartandi, koronami na različnih
taktovnih dobah, crescendi in decrescendi v
raznih dinamičnih razponih od mirne spevne
fraze do hitrih tempov; vse te glasbene raz-
nolikosti, ki predstavljajo za mladega diri-
genta neke vrste pasti, je dirigentka premaga-
la igraje in muzikalno neoporečno.
Že pri. uverturi nas je prepričala o preciz-
nosti in lahkotnosti svojih gest z natančnim
nakazovanjem vstopov posameznih instru-
mentov ali instrumentalnih skupin in njiho-
vem vkomponiranju v celotno obliko sklad-
be. Ker pa je podajanje dirigentke oplojeno
še z umetniškim izžarevanjem in naravno
muzikalnostjo, je dirigiranje Marije Feguš
prepričljiva govorica, ki zajame izvajalce, da
predani sledijo njenim izvajanjem. Razumlji-
vo, da v takšnem notranjem sožitju med vo-
dečim in vodenimi uspeh ne more izostati.
Prav gotovo ima mnogo zaslug za uspeh
tudi neumorni predsednik prosvetnega dru-
štva, nepogrešljivi tubist v orkestru Maks Fe-
guš — dirigentkin oče.
In občinstvo? Kulturno in ponosno na svoj
mladi orkester!
Jože Gregorc
Veliko navdušenje v Titovem Velenju
DPD Svoboda iz Slovenske Bistri-
ce se je v četrtek udeležilo tridesetega
srečanja gledaliških skupin Slovenije
v Titovem Velenju. Bistriški ansambel
se je predstavil s komedijo Ta veseli
dan ali Matiček se ženi, o kateri je bi-
lo že veliko slišati in je zelo uspešna
postavitev, ki jo je zrežiral Branko
Gombač. Predstavo si je pred tem
ogledal selektor Peter Božič in je bil
navdušen. Tako je bil Bistričanom
poplačan velik trud, kajti na takšno
srečanje ne more vsaka skupina. Iz-
bor samo dokazuje, da je predstava
kakovostna in je igra amaterjev ob re-
žiji profesionalca res profesionalna.
Seveda jim pomaga še mnogo stran-
skih sodelavcev, ki so pripomogli k
skupnemu uspehu, saj celoten ansam-
bel šteje okoli 40 ljudi.
Prizor, ki je povzročil v dvorani precej smeha
Ptujčani na avtoreliju
v soboto, 23. maja, je bilo Društvo
invalid^v Cerknica organizator letoš-
njega a^orelija. Bil je četrti, z naslo-
vom Mimo pomnikov revolucije.
Imel je pet etap v skupni dolžini 47
kilometrov. Start in cilj sta bila v Lo-
žu pri Cerknici. Kot pove naslov, je
potekal mimo pomnikov revolucije v
smeri Stari Trg, Markovec, Babno Po-
lje, Prezid, Županov laz, Ulaka in na-
zaj v Lož. v vseh naštetih krajih v ob-
čini Cerknica je mnogo pomnikov, ki
pričajo o težkih vojnih časih in smrti
prek 500 prebivalcev ter požigu do-
mačij. Eden od pomnikov je na Ula-
ki. Ta, osrednji, je največji in najbolj
zgovorno pripoveduje o zgodovini
vseh padlih partizanov, aktivistov tal-
cev in umrlih v internaciji med drugo
svetovno vojno. Od tam je krasen po-
gled na Loško dolino, bližnje in dalj-
ne vrhove, tudi na 1796 metrov visoki
Snežnik.
Ekipo Društva invalidov Ptuj smo
sestavljali: Franc Cetl — voznik, Šte-
fan Skok — streljanje, Jože Pinterič
— pikado in Stanko Kosec — rusko
kegljanje. Začetek je bil ob 9. uri. Pri
žrebu smo potegnili številko 2, to pa
je pomenilo, da smo startali takoj za
prvim. Naloge smo od začetka do
konca vseh etap zelo dobro izpolnje-
vali, tako da smo pričakovali dobro
uvrstitev. Po spretnostni vožnji so bili
razglašeni rezultati. Zasedli smo peto
mesto med 'desetimi iz vse Slovenije
(lani osmo), med posamezniki pa dru-
go v streljanju in tretje v vožnji. Le
malo več sreče bi bilo potrebno v pi-
kadu (pihal je namreč močan veter),
pa bi tudi ekipno zasedli boljše me-
sto.
Zadovoljni, polni prijetnih vtisov
smo se pozno zvečer vrnili domov.
Upamo, da se tudi prihodnje leto sre-
čamo na avtoreliju; verjetno bo v Tr-
žiču.
Franc Cetl
Matiček je bil na sporedu kot otvo-
ritvena predstava, pred tem je imel
govor Vladimir Kavčič, predsednik
republiškega komiteja za kulturo.
Preden so Bistričani šli v Titovo
Velenje, jih je sprejel predsednik
skupščine občine Slavko Kleindienst
in se jim v skupnem imenu zahvalil za
delo, ki je bilo vloženo v to igro, ter
jim čestital k udeležbi na republiškem
srečanju amaterskih gledaliških sku-
pin.
Samo Brbre
Uspeh
Celjanov
v nedeljo, 31. maja, je Športno
društvo Tumišče—Ptuj uspešno
izvedlo prvo odprto prvenstvo v
badmintonu.
Prvenštva se je udeležilo štiri-
najst tekmovalcev predvsem iz
Ptuja in Braslovč pri Celju. Za
ekipo Braslovč se je prvenstva
udeležil tudi republiški prvak za
pionirje v tej športni panogi —
enajstletni Kristjan Hajnšek, ki
je bil tudi najmlajši udeleženec
prvenstva. Najstarejši pa je bil
Anton Hajnšek, star štirideset
let.
Končni vrstni red prvenstva je
bil: prvo mesto je prepričljivo os-
vojil Karel Hajnšek, drugo Se-
bastjan Hajnšek in tretje Anton
Hajnšek — vsi iz Braslovč pri
Celju. Sledijo Aleksander Ceh
(Ptuj), Kristjan Hajnšek (Bra-
slovče), Gorazd Kozel, Sandi
Kmetec, Davorin Karo, Branko
Kralj (vsi Ptuj), itd.
Na prvenstvu so igralci ŠD
Tumišče prejeli tudi vabilo, da
se udeležijo prvenstva v Braslov-
čah, kjer lahko nastopajo le va-
bljeni igralci. Kot lahko vidimo,
so pri SD Tumišče uspešno zao-
rali ledino tega do sedaj v občini
Ptuj neznanega športa. ZB
Gasilci za pokal krajevne skupnosti
Gasilski center Markovci, gasilsko društvo Bu-
kovci in krajevne skupnosti Markovci, Cirkulane
in Zavrč so organizirali tekmovanje za pokal KS
Markovci. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 24. maja,
v Bukovcih. Tekmovalo je osem enot gasilskih
društev in sedem gasilskih enot civilne zaščite v
vaji s hidrantom.
Prva tri mesta med društvi so dosegla GD Bu-
kovci, Nova vas in Borovci, pri civilni zaščiti pa
CZ Bukovci, Stojnci in Zavrč. Uspešno so sodili
diplomirani sodniki gasilskih disciplin, vzomo pa
je tekmovanje pripravilo GD Bukovci.
Pohvaliti moramo KS Markovci, ki vsako leto
razpiše tekmovanje in pripravi pokale in diplome.
Letos jih bodo podelili prvim trem gasilskim eno-
tam društev in posebej enotam civilne zaščite. Vse
nastopajoče enote bodo dobile diplome.
Podelitev pokalov in diplom bo ob slavnostni
otvoritvi nove samopostrežne trgovine v Markov-
cih.
G. C.
Vojaški ansambel v Ormožu
Pionirjem, mladincem in učiteljskemu kolektivu
OŠ Stanka Vraza Ormoža se je izpolnila želja; za
dan mladosti jim je igral vojaški ansambel ptujske
gamizije in s tem polepšal praznovanje.
Za sprejem v ZSMS so pionirji pripravili bodo-
čim mladincem lep program. Svečan nagovor,
rdeč nagelj, značka, izkaznica, topel stisk roke in
bumo ploskanje so potrdili sprejem vsakega pio-
nirja med mladince. Svečanemu delu so dodali če-
stitke za dan mladosti in pozdrav pripadniki JLA
vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža.
Njihov ansambel je pričel veseli del praznova-
nja. Vsi prisotni so z vmesnim ploskanjem izražali
veliko odobravanje in veselje nad melodijami, ki
so jih izvajali vojaki. Miku živahnega plesa so se
odzvali skoraj vsi — majhni in veliki — tako da je
čas prehitro potekel. Vodstvo OŠ Stanka Vraza se
je izvajalcem in komandi vojne pošte Ptuj prisrčno
zahvalilo za veselo razpoloženje.
MR
f TEDNIK - junij 1987
NAŠI DOPISNIKI - 7
Tonček Ivančič, 4. r., OS Sela: PLANŠAR
MOJO BABICO SO IZGNALI
V SRBIJO
Vlak bratstva in enotnosti bo
letos spet krenil na svojo dolgo
pot. Vsaki dve leti popelje Slo-
vence v Srbijo, vmes pa obratno
— Srbe v Slovenijo. To je vlak,
ki simbolizira prijateljstvo in lju-
bezen, ki sta bila stkana med Slo-
venci in Srbi v času druge sveto-
vne vojne. Vse do letos je tudi
moja babica bila njegov stalen
potnik. Iz njenega pripovedova-
nja vem veliko o življenju Slo-
vencev v Srbiji, kjer so preživeli
vsa štiri vojna leta.
Okupator je napredne sloven-
ske družine izgnal iz njihovih do-
mov. Tako so bili tudi starši mo-
je babice izseljeni v Srbijo. V ži-
vinskih vagonih so več dni poto-
vali v tuje kraje. S sabo so lahko
vzeli le najnujnejše.
Slovenske izseljence so potem
iztovarjali na postajah, kamor so
jih pač namenili. Babičine starše
so s številno družino iztovorili v
Čupriji. S konjskimi vpregami so
jih prepeljali v vas Zabojnica.
Vaška gmajna je bila zadnja po-
staja. Domačini so jih radovedno
ogledovali. Nekaj slovenskih
družin je dobilo stanovanje v sta-
ri šoli. Med temi je bila tudi ba-
bičina družina.. Za preživljanje
niso imeli denarja, zato so prijeli
za kmečka opravila pri domači-
nih. Babica je pripovedovala, da
ji je najbolj ostala v spominu
tamkajšnja ilovnata zemlja —
težka, mokra in nič kaj voljna za
obdelavo.
Moji babici je bilo takrat 18
let. Rada je delala. Tamkajšnji
kmetje so radi trkali na njihova
vrata, saj so vedeli, da bodo do-
bili dobre delavce.
Čas je tekel. Prišleki so se po-
časi navadili na življenje in obi-
čaje tamkajšnjih ljudi. Babica je
znala plesati kolo in izvrstno je
govorila srbski jezik. Kar pono-
sna sem bila nanjo. Sama je re-
kla, da je bilo slovo ob odhodu
iz Srbije prav tako težko kot ta-
krat, ko so se poslavljali od svo-
jega doma.
Letos bo Vlak bratstva in enot-
nosti pripeljal Srbe v Slovenijo.
K nam bodo prišli ljudje, ki so
bili babici najbolj dragi. Med nji-
mi bo tudi stara Živana, starka s
črno ruto in toplimi očmi. Še se-
daj jo vidim, kako se z babico
objemata in jokata. Pripravili jim
bomo lep sprejem.
Vsi skupaj pa bomo obiskali
tudi grob moje ljube babice, ki
že dve leti počiva v ljubljeni do-
mači zemlji.
Ksenija Munda,
5. b. OS Markovci
SLOVO
Posloviti se od nekoga, ki ti
veliko pomeni, je najtežje. Čim
lepši so trenutki srečanja, tem
bolj boleče je slovo. In če se za-
vedaš, da odhajaš za vedno, da
se ne vrneš najbrž nikoli več, sol-
za ni moč zadržati. Ce bolečino
izjočeš, ti je nekoliko lažje, ven-
dar sled ostane v tvojem srcu za
zmeraj zapečatena. Spomin na ta
trenutek te spremlja kot temna
senca, ki jo sonce še poveča, in
niti malo ne osvetli.
, . Nataša Ilijevec,
8. a, OŠ Kidričevo
TITO - SIMBOL MIRU
Tito se je rodil v Kumrovcu.
Rad je imel otroke. Izučil seje za
ključavničarja. Delal je po vseh
mestih Jugoslavije.
Ko so Nemci napadli Jugosla-
vijo, je Tito zbral zavedne ljudi
in jih povedel v boj. Po vojni so
jugoslovanski narodi izvolili to-
variša Tita za predsednika. Zau-
pali so mu. Uspešno nas je vodil
vse do svoje smrti. Po vsem svetu
so ga imeli radi.
Hodili bomo po poti, ki nam
jo je on začrtal. Vsako leto 4. ma-
ja se ga še posebej spomnimo.
Aleš Železnik,
1. razred, OŠ Sela
MOJA NAJUUBŠA ŽIVAL
Najraje imam psička Reksija.
Ta je moja najljubša žival. Kadar
sem zunaj, se igra z menoj. Ko
grem po drva, mi skače pod no-
gami. Je ljubek psiček majhne
postave. Ima zelo dolgo in gosto
dlako. Rep ima košat kot veveri-
ca. Zato mu včasih rečem, da je
veverica. Ima rjave oči in majh-
na ušesa.
Zjutraj, ko vstanem, mu dam
hrano. Ko mu jo prinesem, je ze-
lo vesel; najbolj pa takrat, kadar
dobi meso in juho. Ko grem zju-
traj v šolo, laja za menoj. Rad bi
šel z mano. Zelo je hud na koko-
ši in sosedovo muco. Ima prijate-
ljico muco, ki je črne barve in
ima pod vratom belo kravato.
Ime ji je Mica. Zvečer gresta sku-
paj spat v hišico, ki jima jo je na-
redil moj stiic Franc.
Poleti se zelo rad kopa, Mica
pa ga gleda. Ko pride iz vode,
me poškropi, zato se Mica jezi.
Zelo rada se lovita okrog vode.
Tatjana Marinič, 5. a, OŠ
Podlehnik
VETER
Veter piha in se igra.
Igra se z oblakom in mojimi
lasmi.
Ko začne deževati,
močno zapiha, sope, kiha
in puli cvetice in moje lase.
Poredni veter vsak dan nagaja
in okrog^hiš razgraja.
Štefka Jagarinec, .7. razred,
OŠ Leskovec
MOJE POČITNICE V KR-
ŠKEM
Vsakih počitnic se veselim, ker
vem, da jih bom s starši preživel
v Jugoslaviji. Letos sem se peljal
z mamico in teto. V domovini je-
bilo nadvse lepo. Končno smo
zadihali v našem lepem domu.
Saj verjeti nisem mogel, da je ta-
ko velik in sodobno urejen.
Z mamico nisva počivala. Z
vseh strani se je kazala pomlad.
Pridno sva urejala okolico naše-
ga doma. Na sončni strani hišice
sva posejala in posadila rože. Na
vzhodno stran sva posejala zele-
njavo. Ker takemu delu nisva va-
jena, sva bila ob večerih zelo
utrujena. Utrujena, a srečna. De-
lala sva za naš dom.
Proti koncu počitnic je prišel
po naju ati. Srečen je bil, ko je
videl, kako sva olepšala okolico.
Letos smo se težko vračali v
Frankfurt. Še bi radi ostali v Kr-
škem.
Silvester Brec, Frankfurt/M
POGLED SKOZI OKNO MO-
JE SOBE
V Frankfurtu je noč. Gledam
skozi okno svoje drage sobice.
Poslušam zadnje melodije pti-
čka, ki še ni našel svoje neveste.
Nebo je temno. Osvetljujejo
ga številne rumene zvezde. Kralj
med njimi je okrogli mesec, ki se
bahavo smeje zaspanki zemlji.
Drevesa na dvorišču mirno poči-
vajo. Le tuintam jih zaziblje po-
mladanska sapica.
Rožice, posejane na gredi ob
oknu, so trudne zaprle svoje pi-
sane glavice. Povsod je tišina.
Štejem zvezdice in iščem svo-
jo. Želim, da mi prinese srečno
mladost.
Hajdi Rihter, Frankfurt/M
LEPO JE IMETI SVOJO SO-
BO
Očka mi je oljubil, da mi bo
kupil pohištvo za sobico, če se
bom pridno učil.
Bližale so se počitnice. Imeli
smo zadnji dan pouka. Ko sem
prišel domov, je pred hišo stal
tovornjak, naložen s pohištvom.
Zraven sta prišla še dva delavca
in pohištvo sestavila. Dobil sem
omaro, viseče elemente, posteljo
in pisalno mizo.
Bil sem presrečen, da sem spal
v svoji sobi in v svoji postelji.
Moja sobica je vedno pospravlje-
na in čista.
Darko Cafuta,
3. b, OŠ Videm pri Ptuju
svečana otvoritev xxiii.
srečanja prijateustva
v nikSiču
Tisto jutro je bilo sončno. Ne
samo zaradi sonca, ki se je le
kdaj pa kdaj skrilo za oblake,
temveč tudi zaradi nas, ki smo
bili zbrani pred šolo. Prijatelji z
vseh koncev in krajev Jugoslavi-
je. Takrat še nismo vedeli, kako
hitro minejo štirje dnevi in koli-
ko l^ega bo zajel tako kratek
čas. Se najmanj pa smo se zave-
dali tega, kako težko bo — oditi.
V majskem vetru so na čelu
dolge kolone plapolale zastave,
za njimi je stala godba in po nje-
nem taktu smo srečni, nasmeja-
ni, zadovoljni in presenečeni ko-
rakali skozi mesto. Cel Nikšič je
živel z nami. Ljudje so stali na
ulicah, balkonih, ob cestah in pri
oknih, avtomobili so dajali pred-
nost dolgi vrsti. Hiteli smo na-
proti XXIIL srečanja prijatelj-
stva. Mesto nas je pozdravljalo.
Vsaki šoli je bila izrečena iskrena
dobrodošlica, aplavz je napolnil
stadion. Ekipe učencev so druga
za drugo stopale po stopnicah in
se zopet razvrstile v dolgo vrsto.
Prebrali smo pozdravna pisma,
našim pozdravom in zahvalam
pa so sledile melodije, ki so
predstavile posamezne republi-
ke.
Čudovito je bilo slišati Moj
očka ima konjička dva iz ust do-
mačinov.
Ob tej otvoritvi je bila od srca
do srca speljana pot, trdna in
neuničljiva. Prijateljstvo nas je
družilo v skupino, kjer so vsi
iskreni in pravi tovariši. Smeh,
veselje in zadovoljstvo so bili na-
še geslo, prijateljstvo je bilo naša
začrtana pot, cilj je bil vedno
ostati dobri tovariši in mladost je
bila naš zaveznik.
Romana Meznarič,
8. a, OŠ Kidričevo
svoboda, bratstvo in
enotnost
Svoboda — to je moja domo-
vina. Brez nje je življenje žalo-
stno. Če bi še kdaj prišlo do voj-
ne, bi bila žalostna.
Marjetka
Vsi ljudje na svetu želimo mir.
Sovražimo vojne in nasilje. Lju-
bimo svobodo.
Ivanka
Svoboda in mir sta besedi, ki
nam pomenita največ v življenju.
Bojim se sovražnikov, ki bi nas
mučili in nam poveljevali. Tudi
jaz bi branila domovino.
Metka
Moja največja želja je, da bi se
vsi narodi sveta med seboj spo-
štovali in ljubili, da bi bili bratje,
enakopravni.
Darinka
Bratstvo in enotnost sta naj-
lepši človeški vrlini. Kadar pre-
berem v časopisu o vojnih grozo-
tah, me kar zgrozi. Ponosna in
' srečna sem, ker živim mirno mla-
dost. Vsem otrokom sveta želim
sončno in brezskrbno otroštvo.
Jožica
OŠ Leskovec
ZDAJ BOVA MIDVA NADA-
LJEVALA BRATSKO VEZ ...
(Ob letošnjem Vlaku bratstva in
enotnosti)
Vsaki dve leti pelje Vlak brat-
stva in enotnosti Slovence v Srbi-
jo in nato od tam v Slovenijo lju-
di, ki se poznajo in spoštujejo že
iz težkih vojnih dni. Tedaj so
okupatorji mnoge zavedne Slo-
vence izselili v Srbijo, med njimi
tudi mojo babico.
Pogosto mi je pripovedovala o
Nemcih, ki so prestrašene ljudi
naložili na kamione in jih iztrgali
iz objema domače vasi. Takrat je
bila moja babica dekletce, kako
leto starejše kot sedaj jaz. Pripo-
vedovala mi je o dobrih ljudeh
daleč v Srbiji, ki so jih tedaj
sprejeli kot prave brate. Vso voj-
no so preživeli pod skupno stre-
ho. Tam je babica v štirih letih
spoznala mnogo prijateljic.
Pri uri zgodovine smo letos
spoznavali srbsko preteklost. Ta
snov me je še posebej zanimala;
večkrat med uro sem se zalotil,
da so mi misli ušle v Sumadijo, v
MOJ VRTIČEK
Vedno sem si želela, da bi ime-,
la svoj vrtiček. Nekega dne sem
opazovala mamico, kako dela na
vrtu. Šla sem k njej in jo prosila,
naj mi odstopi eno gredico. Moji
želji je rada ustregla.
Z veliko vnemo sem se lotila
dela. Zemljo sem najprej preko-
pala in pograbljala. Mamico sem
prosila za sadike. Posadila sem
papriko, paradižnik in solato.
^as Zabojnico, od koder bodo le-
;os prišli na obisk srbski bratje.
Le megleno sem slišal tovarišico,
ki je govorila o bogomilih, Ne-
manji. Zeti... Res, v dolgi zgo-
dovini naših narodov so se mora-
li Srbi vedno bojevati proti kake-
mu sovražniku. Mnogo krivic so
morali pretrpeti, vendar se nikoli
niso pustili poniževati.
S skupnimi močmi so se jugo-
slovanski narodi otresli sovražni-
ka. Vlak bratstva in enotnosti ne
pripelje iz Srbije; zdi se, da pri-
pelje iz zgodovine, ki nas uči, da
mali narodi lahko preživijo le v
enotnosti z drugimi, sorodnimi
bratskimi narodi. Z letošnjim
vlakom bo prispel tudi vnuk srb-
ske ženice, pri kateri je med voj-
no živela moja babica. Prav zdaj
minevata dve leti od njene smrti.
Tega srečanja se zelo veselim.
Spoznal bom namreč prijatelja.
Prepričan sem, da bova midva
nadaljevala bratsko vez, ki se je
med družinama stkala v prete-
klosti.
Aljoša Prelog, 6. b, OŠ Markovci
Posejala sem tudi rožice, saj
imam te najrajši. V vrtičku sem
zemljo rahljala in po potrebi za-
livala. Veselila sem se svojih pri-
delkov, posebno sem bila vesela
pisanih cvetic. Večkrat sem nare-
dila lep šopek za v sobo.
Tudi letos skrbim za svoj vrti-
ček, saj mi je v veliko veselje, če
lahko imam nekaj zase.
Manja Vinko, '3. b, Videm pri
Ptuju
Mojca Pišek, 3. r., OŠ Sela: OB KRESU
Aleš Železnik, 1. r., OŠ Sela: CVETJE
Mateja Sitar, 4. r., OŠ Sela: DELO NA POLJU
8 - ZA RAZVEDRILO
4. junij 1987 - TEDNIK
Zdaj pa mi je vsega zadosti. Drgoč slabo no hladno vremen. Saj
nam na njivah nič prav ne rose. Karuza je žuta, kak da bi poforbana bi-
la, krompir je tudi neksni krmežljavi, gorica, kije s svojimi trseki itak iz-
razita rastlina no roža sunca, pa tudi nema nibene forbe. Grozdeki no
listje pa so tak mali, kak da bi mislili decembra trgatev meti. Začeli smo
seno kositi, pa ga moramo na peči sušiti. Vse je narobe, če nega sunca.
Zato smo se v naši vesi že odločili, da bomo sunčni upravi protestno pi-
smo poslali z zahtevo, da naj odstopi celotno kolektivno vodstvo. Saj to
več ne gre tak naprej. V junij smo že zakorakali, pa nas še neje prav po-
šteno sunce ogrelo v toten leti. Udje se že na morje na dopust odprovlja-
jo, pa bodo mogli kre sebe najbrž namesto kopalk zimske mantle nesti.
Mija z Mico že naprej vema, da boma mela letos morje duma v lavori.
Saj vete kak provi tisti pregovor: Ko ima pare, kupa se u mori, ko nema
para. pa kot kuče u lavori.
Pisa mi je Franček iz enega ptujskega podjetja. Tak se mi je potoža:
Serbus, Lujs! Ti, ki si pameten kmet no delegat, boš me najbrž zastopa.
Boj v firmi delam, manjšo pločo dobim. Manj delam, vejkša je ploča. Pa
mi eni tolmačijo, da je pre to nagrajevanje po delu. Tisti, ki za stroji švi-
camo, dobimo manj kak ovi v pisarnah. Prosim te, obrazloži mi to. . .«
Franček, veš, to je višja matematika, kiji lehko rečemo nagrajeva-
nje po Nede.u. Tudi pri nas kmetih je tak: tisti, ki bike redimo, dobimo
manj kak ovi, ki bike prekupčujejo no do potrošnika lifiajo. Tak ke potli
človik ne ve, kdo je pravzaprav vejkši bik z manjšo pločo.
Pa bodi zadosti za gnes, saj drgačik de se glih zdaj Mica začela dre-
ti, naj gren rajši kaj boj pametnega delat. Te pa srečno do drugega tjed-
na.
LUJZEK
TEDNIK -
ŠPORT IN DRUŠTVA - g
Dober odpor prvoligašu
Rokomet
Pred tednom dni so v ptujski
dvorani Center gostovali roko-
metaši RD Dinos—Slovan iz
Ljubljane. V prvem srečanju so
kadeti RK Drava z 19:18 prema-
gali vrstnike Slovana, kar je bilo
majhno presenečenje, tudi za
vodstvo gostov. Sledilo je prija-
teljsko srečanje članov, ki so ga
izkušeni prvoligaški igralci
(manjkali so le Vuga, Mahne in
poškodovani Valenčič) dobili s
35:24 (19:9). Domačo ekipo sta
okrepila igralca mariborskega
Branika Sagadin in Simac; po
desetih minutah igranja pa se je
od aktivnega igranja poslovil
dolgoletni igralec Drave, odlični
krožni napadalec Milan Bezjak.
Gostje so sicer maloštevilnim
gledalcem (le okrog 300!) prika-
zali veliko atraktivnih potez, do-
mačini pa jim niso ostali dolžni,
čeprav je bila razlika v kakovosti
očitna. V polčasu so se predstavi-
li tudi najmlajši rokometaši Dra-
ve.
Dinos—Slovan: Denič, Kalin
2, Anderluh 9, Praznik 4, Vuleta
4, Hrovat 7, Komel 3, Peternel 3,
Plesnik 3, Pire.
Drava: Koštomaj, Vukašino-
vič. Gobec, Sabo 3, Sagadin 7,
Debeljak, Simac 4, Bezjak,
Osterc, Kelenc 2, Terbuc 1, Pe-
klar, Hrupič 7, Baklan.
V predzadnjem kolu druge re-
publiške lige so v soboto člani
Drave v dvorani Center prema-
gali Šempeter s 27:23 (11:13).
Drava: Valenko, Vukašinovič 1,
Gobec, Grgič 1, Debeljak 6,
Osterc 2, Terbuc 4, Kelenc 4, Pe-
klar 2, Hrupič 7, Koštomaj.
Članice so gostovale v
Titovem Velenju in domačo eki-
po premagale z 20:16. Drava:
FariČ, Hentak 2, Soba, Vtič 1,
Korošak 7, Lašič 3, FridI 5, Pre-
možič 2, Malek, Bratuša, Grego-
rec.
Velika Nedelja je v Mariboru
z domačim Branikom izgubila s
tremi zadetki razlike, Ormožani
pa so dobili tekmo z Radgono. V
zadnjem kolu bodo člani Drave
gostovali v Celju, Velika Nedelja
se bo v nedeljo dopoldan doma
pomerila s Krogom, Ormož pa z
Branikom. Članice Drave bodo
igrale v Ptuju, njihov nasprotnik
pa bo v soboto popoldan Lisca iz
Sevnice.
Mlajše pionirke in mlajši pio-
nirji Drave so nastopili na polfi-
nalnih turnirjih za republiško pr-
venstvo, vendar se jim v finale ni
uspelo uvrstiti.	i. k.
Uspeh v Stuttgartu
Silva Razlag je s celjskimi kegljavkami dosegla enega svojih naj-
večjih uspehov. Na mednarodnem turnirju v Stuttgartu so najboljše
slovenske kegljavke zmagale med desetimi ekipami.
Kolesarska dirka po ptujskih ulicah
v nedeljo, 7. junija, bo v Ptuju
zanimiva športna prireditev. Pri-
zadevni člani ptujskega kolesar-
skega kluba bomo tudi letos or-
ganizirali krožno kolesarsko dir-
ko, znano pod imenom Dirka
okrog ptujskega gradu. Tekmo-
vali bodo pionirji, mladinci, re-
kreativci, veterani in ženske.
Pričetek tekmovanja bo ob 10.
uri. Tekmovalci bodo startali v
Prešernovi ulici in nato vozili po
Bezjakovi, na Srbskem trgu zavi-
li na Raičevo, nato pa vozili mi-
mo vojašnice prek Muzejskega
trga do cilja v Prešernovi ulici.
Proga bo ustrezno varovana in
opremljena s prometnimi znaki.
Vabimo vse, ki jih kolesarski
šport zanima, da si prireditev
ogledajo.
Stane Pal
OBČINSKA LIGA VETERANOV V MALEM NOGOMETU
TVD Partizan Kidričevo in sekcija Kungota sta
organizatorja II. občinskega prvenstva veteranov
(nad 30 let) v malem nogometu. Pokrovitelja letoš-
njega tekmovanja sta MNZ in ZTKO Ptuj. Vsa
srečanja so na igrišču športnega parka Gerečja vas
vsak torek in petek v večernih urah.
Po treh odigranih kolih je lestvica naslednja:
Kungota	3 11:6 6 točk
Videm	3 11:2 4 točke
Ptuj	2	10:2	4 točke
Skorba	3	10:5	4 točke
Kidričevo	2	7:2	2 točki
Hajdina	3	7:11	2 točki
Tumišče	3	5:9	2 točki
Spolenak	2	1:12	O točk
Gerečja vas	3	2:15	O točk
Ivo Klarič
PRVENSTVO V A-LIGI JE KONČANO
Rezultati 22. kola: Hajdina—Boč 1:2, Osankari-
ca—Slovenja vas 1:4, Skorba—Gerečja vas 3:3,
Pragersko—Središče 3:2, Drava—Oplotnica 1:3,
Tržeč—Sp. Polskava 2:1.
Končna lestvica
1.	Gerečja vas	22	13	7	2 67:34 33
2.	Pragersko	22	12	6	4 42:28 30
3.	Slovenja vas	22	10	7	5 43:30 27
4.	Središče	22113	8 34:30 25
5.	Boč	22	8	8	6 46:35 24
6.	Drava	22	9	5	8 39:30 23
7.	Oplotnica	22	8	5	9 38:40 21
8.	Osankarica (—1)	22	7 6 9 42:45 19
9.	Hajdina (-1)	22	8	3 II	35:40 18
10.	Skorba	22	5	6 11	30:44 16
11.	Tržeč	22	6	3 13	27:57 15
12.	Zg. Polskava	22	3	5 14	33:64 II
B-LIGA, ČLANI, XVI. KOLO
16. kolo B-Iige: Stojnci—Videm 3:1, Podvinci —
Dornava 1:3, Gorišnica—Grajena 2:1, Rogozni-
ca—Kicar 1:2, Sp. Polskava—Markovci 0:6.
Po 16. kolu vodijo Stojnci s 30 točkami pred
Markovci, ki jih imajo 24.	Branko Kirbiš
Bistričani ponovno v Južno Ameriko
v petek zjutraj je z brniškega
letališča krenila na pot proti Ju-
žni Ameriki tričlanska odprava
iz Slovenske Bistrice, ki jo sesta-
vljajo trije izkušeni in poznaval-
cem tega športa že dobro znani
alpinisti Danilo Tič, Milan Ro-
mih in Marjan Frešer, vsi včla-
njeni v alpinistični odsek Impol.
Danilo Tič se ukvarja z alpi-
nizmom od leta 1976, sodeloval
je na odpravah Andi '82, Cho
Oyu '84, Južna Amerika '85/86.
Osvojil je 19 vrhov, višjih od
6000 metrov.
IMilan Romih pleza tudi že od
leta 1976. Sodeloval je v istih od-
pravah kakor Tič, in sicer Andi
'82, Cho Oyu '84, Južna Amerika
'85/86. Odlikujejo ga številni tež-
ki vzponi v alpskih stenah. Osvo-
jil je 18 vrhov, višjih od 6000 me-
trov.
Pri obeh pa je potrebno pose-
bej poudariti novo smer, ki sta jo
lansko sezono preplezala, in si-
cer Slovenska v južni steni Acon-
cague — 6959 m.
Marjan Frešer je alpinist od
1^72. Sodeloval je že na nasled-
njih odpravah: Andi '82, Kali-
fornija '83, Cho Oyu '84. Za se-
boj rma že številne izvrstne vzpo'
ne, kjer še posebej izstopa nova
smer v severni steni Eigerja, ki se
imenuje Fortuna.
Vsi člani mini odprave so na
spisku kategoriziranih alpini-
stov. Danilo Tič sodi v medna-
rodni razred, Milan Romih v
zveznega, Marjan Frešer pa v re-
publiškega
Na drugem kontinentu bo nji-
hova izhodna točka Lima, odko-
' der se bodo podali v Cordillero
Blanco in nato še v Cordillero
Huayhuash. Po dobri aklimatiza-
ciji, popestreni z lažjimi vzponi
na vrhove visoke med 5000 in
6000 metrov, bo njihov cilj pre-
plezati dve veliki in predvsem
zahtevni steni: 1700 m visoko
steno Huascarana Nort, ki je vi-
sok 6600 m, in severno steno Hu-
andoya Control, ki je visok
6395 m in predstavlja enega zad-
njih problemov v Cordilleri
Blanci. Omenjene gore so kom-
binacija skale in ledu, vendar
prevladujejo skalnati predeli.
Odprava Amerika 1987 bo na-
daljevanje vzponov od Argentine
do Peruja, ki sta jih lansko leto
opravila Milan Romih in Danilo
Tič. Fantje se bodo vmili domov
predvidoma 12. julija.
Samo Brbre
Danilo Tič
Milan Romih
Marjan Frešer
»Tarok« zmagal
na prvem
turnirju
v nedeljo, 17. maja, je bil v
Mariboru prvi pozivni tumir za
revialni pokal Slovenije, ki ga je
organiziral klub malega nogome-
ta Surovina Talci. Na tumirju je
sodelovalo 13 ekip iz vse Slove-
nije. Med njimi sta nastopali tu-
di ekipi iz Ptuja, in sicer KMN
Tarok-bistro Julija in Čevljarstvo
Miloš.
KMN Tarok je bil zmagovalec
v svoji skupini in se je v polfina-
lu srečal z ekipo Surovina-Talci,
ki je trenutno najboljša ekipa
malega nogometa v Sloveniji, na-
stopa pa tudi v ligi za jugoslo-
vanski pokal. KMN Tarok je po
streljanju sedemmetrovk zmagal
z rezultatom 4:3, potem ko se je
regularno srečanje končalo neo-
dločeno 1:1. V finalu sta se po-
merili ekipi KMN Tarok in Kre-
menčkovi iz Dravograda. Sreča-
nje se je končalo s 7:6 za Tarok
po streljanju sedemmetrovk.
Za ekipo KMN Tarok-bistrO
Julija so nastopali: Verdenik,
Kralj, Kodrič, Čuš, Čeh, Leva-
nič, Koštomaj, Miran Emeršič in
Tomi Emeršič.
Za najboljšega igralca turnirja
je bil proglašen Tomi Emeršič, ki
je bil hkrati tudi najmlajši igralec
na turnirjul.
Ekipa Čevljarstvo je zasedla
peto do deveto mesto. Naslednji
turnir organizira Žalec, KMN
Tarok pa je prireditelj 22. avgu-
sta.
D. L.
Aluminij
osvojil točko
v predzadnjem kolu prvenstva v
OČL-vzhod so se nogometaši Alumi-
nija v Žalcu pomerili z domačim Par-
tizanom in igrali 2:2. Domačini so po-
vedli z 2:0, vendar so Kidričani hitro
izenačili in celo zamudili priložnost
za zmago. Zadetka sta dosegla Glažar
in Letonja. Aluminij je na predzad-
njem mestu, v zadnjem kolu (v nede-
ljo popoldan) pa se bo v Kidričevem
pomeril s Šmartnim.
I. k.
Nočni turnir
NK Hajdina bo v petek in soboto
(5. in 6. junija) na igrišču v Spodnji
Hajdini izvedel veliki tumir v malem
nogometu. Začeli ga bodo v petek, ob
18. uri, prijave pa sprejemali uro prej.
Kot običajno so na Hajdini poskrbeli
za atraktivne nagrade nastopajočim,
pa tudi za gledalce, ki jih vedno ve-
liko.
1. k.
Zlata rokavica
Slovenije
Iz ptujskega boksarskega kluba so
nas obvestili, da bo v soboto, 13. juni-
ja, v športni dvorani Center sedmo
tekmovanje za zlato rokavico Sloveni-
je. Udeležba bo boljša kot prejšnja le-
ta, saj bodo zraven slovenskih nasto-
pili še borci Metalca in Borovega
(druga zvezna liga) ter iz Gradca in
Celovca. Prireditev bodo začeli ob 19.
uri.
1. k.
Turnir v Juršincih šele
to soboto
Ker so jo preteklo soboto mladinskemu aktivu Zagorci, ki je na-
meraval pripraviti nočni tumir v malem nogometu, zagodli miličniki
in jim prevzeli igrišče, so morali tamkajšnji mladinci tumir prestaviti
na to soboto. Pričeli ga bodo ob 19. uri. Upajo pa, da v prihodnje ne
bo prihajalo do takih zapletov. Svojo prireditev so namreč pripravili
že mesec prej, nalepili plakate in prijavili tekmovanje, pa je očitno
odločitev miličnikov prepričala tudi vodstvo tamkajšnje šole, ki upra-
vlja igrišče.
mali oglasi
UGODNO prodam (kotno) se-
dežno gamituro. Ogled po 16.
uri. Urbančič, Kraigherjeva 40,
Ptuj.
UGODNO prodam belo haloško
vino, odlične kvalitete — z doku-
menti. Cena po dogovoru, infor-
macije (062) 772-093 in 772-517,
po 16. uri.
PRODAM 22,79 ara travnika.
Martin Zajšek, Dravinjski Vrh
25, Videm.
PRODAM dvoosno traktorsko
kiper prikolico, nosilnost 5 t.
Mirko Kandrič, Trgovišče 27,
Velika Nedelja.
PRODAM Jugo 45, star 2 leti in
pol; tel.: 773-351.
PRODAM (vozno) 8 mesecev
brejo kravo. Ana Novak, Gabr-
nik 34/a, Juršinci.
PRODAM 2,30 ha njive, sadov-
njak, traktor ursus 35 s priključ-
ki. Tel.: 796-110, (int.: 51) v do-
poldanskem času.
UGODNO prodam os za mizar-
ski skobeljni stroj (dolžina
350 mm). Amečič, Pobrežje 18,
Videm.
EKSPRES hišni servis šivalnih
strojev pri vas doma. Popravim,
namažem in vas naučim šivati.
Opravljam generalna čiščenja
starih in novejših zamaščenih
strojev. Telefon: (062) 621-497.
SNEGOBRANE za salonitne
plošče in opeko, ki jih lahko
montirate tudi sami, SIDRA i
za napenjanje stebrov v gori-
cah ter lopate za sneg in pe-
rutninske farme dobite pri
Metličarju — Izdelava kovin-
skih predmetov, Ptuj, Potrče-
va 26, telefon: 771-286.
IZDELUJEM in montiram vse
vrste plastičnih rolet in žaluzij v
vseh barvah po ugodnih cenah.
Tel: 773-958 od 16. ure dalje
vsak dan.
PRODAM 20 vreč apna 20 % ce-
neje. Vodova 20, Ptuj. Tel:
774-859.
PROE)AM WARTBURG, dobro
ohranjen, in komplet zasteklena
balkonska vrata. Kujavec, Žab-
jak 49. Tel: 773-909.
PRODAM starinsko prešo in
večjo količino hlevskega gnoja.
Horvat, Krčevina pri Ptuju 55/a.
ZASTAVO 101 GTL, september
84, prodam. Venčeslav Kralj,
Spuhlja 111, Ptuj.
PRODAM obračalnik za seno,
staro zidno opeko in kvinton.
Anton Vindiš, Zagrebška 8, Ptuj.
PRODAM kosilnico diesel olim-
pija, generalno obnovljeno. Skle-
dar, Cernožiše 68, Žetale.
ZASTAVO 101, letnik 84, pro-
dam. Grajena 43.
PRODAM traktor Štore 404 in
nakladalec Riko. Franc Križa-
nec, Sestrže 26, Majšperk. Tel:
794-572.
PRODAM novo samohodno ko-
silnico HOLDER. Naslov v
upravi.
PRODAM Zastavo 750, karam-
bolirano, po delih ali v celoti.
Oglasite se lahko na naslov: Bo-
jan Verlak, Ul. 5. prekomorske
brigade 9, stanovanje 4, Ptuj,
vsak dan od 16. ure naprej.
PRODAM brežno kosilnico La-
verda in motorno žago Stihi 0,50.
Martin Hostnik, Tržeč 20/a, Vi-
dem.
NUJNO iščem varstvo za 11-me-
sečnega otroka. Varstvo v Ptuju.
Naslov v upravi.
PRODAM Fiat 750; Medvedce
17, Majšperk.
PREKLICUJEM ribiško člansko
izkaznico številka 3031. Janko
Stajnko, Ulica bratov Graifov
30, Maribor.
PRODAM športni otroški vozi-
ček. Kolarič, Reševa 6, Ptuj.
PRODAM 2 gobelina z lovskimi
motivi. Slameršak, Zabovci 64,
Markovci.
UGODNO prodam Zastavo 750
Iuxe, letnik 1977 (registrirano).
Ogled je možen ta teden dopol-
dan: Furjan, Grajenščak I7/a.
DEŽURSTVO PREHRAMBNIH
TRGOVIN
Sobota, 6. junija; NA-MA in PA-
NORAMA
PRODAM 63 arov travnika v Be-
lavšku. Lancova vas 47, Videm.
PRODAM plemenske koze z
mladiči. Bizer, Tomaž 55, pri Or-
možu.
PRODAM hišo in parcelo (pri-
memo za vinograd). Ignac Dre-
venšek, Zg. Gruškovje 62, Zg.
Leskovec.
PRODAM kozlička, starega 8
tednov; domače rdečo vino, ja-
bolčnik in domačo slivovlico.
Ivanka Firbas, Straže 29, 62232
Voličina.
VZAMEM hišo v najem (v okoli-
ci Ptuja) ali enosobno stanovanje
v Ptuju. Mere, Placar 14, Destr-
nik.
PRODAM kombinirani štedilnik
Gorenje, električno kitaro EKO
s kovčkom — volume pedal.
Kraigherjeva 35/5, Ptuj.
UGODNO prodam regal »ga-
rant« in francosko posteljo;
Kvedrova 1/12, Rašeta, tel.:
772-954.
PRODAM brane z valji, rabljene
eno sezono. Anton Kmetec, Slo-
venja vas 22, Hajdina.
PRODAM čmo-belo televizijo
Gorenje (staro dve leti), radio
HRS (dvakrat 50 W) in gramo-
fon tosca. Rihtar, Ulica 5. preko-
morske 9, Ptuj.
V OPREMUENO sončno sobo
sprejmem stanovalko. Informaci-
je dnevno po 16. uri: Trabarjeva
4, Ptuj.
Gasilsko druStvo
Bukovci
Kam v nedeljo, 14. junija?
Gasilsko društvo Bukovci vabi v nedeljo
ob 9. url na razstavo domačega sira
in polcuinjo haloiiiih vin.
Ob 15. url bodo nastopali Kosci Iz Mar-
kovec, grabljice — stara folklora Iz Bu-
kovec in skupina, ki bo prikazala stare
običaje pri pridelovanju domačega sira.
Postreženi boste z domačimi speclallte-
taml. Zabaval vas bo ansambel Henček.
Vabljeni!
PRODAM Jugo 45, star 2 leti.
Ogled možen vsak dan od 19. do
21. ure, Doraava 105/a.
UGODNO prodam sedežno gar-
nituro (3 ležišča), tel.: 772-071 po
16. uri.
PRODAM Zastavo 101 (obno-
vljena kleparska dela, neregistri-
rana) z dodano barvo in ostalo
opremo. Boris Zmec, pri Murši-
ču, Moškanjci lOI, Gorišnica.
PRODAM žitni kombajn klas z
obnovljenim dieselskim motor-
jem in kombajn bauc (potreben
manjšega popravila) ter trosilec
hlevskega gnoja Sip. Jože Caf,
Grajenščak 18, Ptuj.
UGODNO prodam nov, še nera-
bljen puhalnik Tajfun, jermenico
za elektromotor. Ogled je možen
od 16. do 20. ure. Ptujska Gora
88.
PRODAM več parcel za vikend
v Jiršovcih. Franc Dajčman, Jir-
šovci 55, Destmik.
PRODAM košnjo sena. Jožica
Skale, UI. Jožefe Ucko 47, Nova
vas pri Ptuju.
PRODAM Zastavo 101, letnik
77. Stanko Jakomini, Mestni Vrh
18, Ptuj.
10 - ZA RAZVEDRILO
4. junij 1987 - TEDNIK
TEDNIK -
OGLASI IN OBJAVE - 11
Kateri
programi
so
osrednji?
v organizaciji Socialistične
?veze delovnega ljudstva že lep
čas poteka razprava o nadalj-
njem razvoju enotnega radiodi-
fuznega sistema v Socialistični
republiki Sloveniji. Posvet o tem
je bil v ponedeljek, 1. junija, tudi
v Mariboru, pripravil pa ga je
Medobčinski svet SZDL Podrav-
ja.
Predstavniki občin, družbeno-
političnih organizacij in radij-
skih postaj Maribor, Ormož in
Ptuj so razpravljali o gradivu, v
katerem so nekateri predlogi, ka-
ko poenotiti radiodifuzni sistem.
Predlog, da naj bi regionalne in
lokalne radijske postaje pripra-
vljale skupni program v dopol-
danskem času, popoldne pa naj
bi ostalo na voljo posameznim
postajam kot sedaj, ni naletel na
ugoden odziv med razpravljalci.
Posebno še zato, ker naj bi skup-
ni program poslušalci poslušali
na sedanjem tretjem programu
radia Ljubljana. Pripravljalci
gradiva so vse tri ljubljanske ra-
dijske programe opredelili kot
osrednje, vendar je taka oprede-
litev vpraMjiva. Drugi radijski
program — val 202 — po mne-
nju razpravljalcev ni osrednji
slovenski radijski program, kar
je preveč omejen na ljubljansko
območje. Za prebivalce narod-
nih manjšin so osrednji programi
najbrž tisti, ki so v jeziku teh
manjših — madžarskem ali itali-
janskem. Vprašanje je tudi, kaj je
regijski program — ali je to pro-
gram »politične regije« ali pa
program območja, ki ga določe-
na radijska postaja »pokriva«.
Te dileme bo treba razjasniti do-
volj zgodaj, vsekakor pa pred
uvedbo kakršnega koli skupnega
programa regionalnih in lokal-
nih postaj.
Hkrati z razmišljanji o skup-
nem programu se pojavljajo tudi
dileme zaradi slabe tehnične
opremljenosti radijskih postaj.
Med posameznimi postajami ni
profesionalne povezave — tako
imenovanega linka, ki omogoča
visoko tehnično kakovost oddaj.
Denarja za povezavo z linki ni,
poleg tega so oddajniške napra-
ve zastarele.
Vse kaže, da je največji pro-
blem denar. Računica pa je v
tem hipu takšna, da naj bi posa-
mezne družbenopolitične skup-
nosti prispevale določen odsto-
tek denarja, kar bi uredili z do-
datnimi ustanoviteljskimi akti.
Seveda pa te namere ne bo lahko
uresničiti. Tiste občine, ki imajo
svoje lokalne radijske postaje,
zagotovo ne bodo dajale denarja
za Radio Ljubljana — pa naj gre
za osrednje, regionalne ali skup-
ne programe. Posebej še zato ne,
ker po sedanjem zakonu o jav-
nem obveščanju RTV Ljubljana
pobira naročnino za programe
skupnega pomena, ti pa so samo
tisti, ki jih oddajata Radio Lju-
bljana in Televizija Ljubljana.
Udeleženci posveta v Maribo-
ru so predlagali, da bi razpravo o
skupnem regionalnem in lokal-
nem radijskem programu podalj-
šali, čeprav so predlogi, da naj bi
z njim pričeli že 1. julija letos.
Poleg tega so menili, da radio
Maribor že izpoljnjuje pogoje za
regionalno postajo, vprašanje pa
je, kako velika bo »regija«, ki jo
bo »pokrivala« ta radijska posta-
ja. Predlog je, da naj bi se sestali
predstavniki vseh radijskih po-
staj iz Podravja, Pomurja in Ko-
roške ter se dogovorili o sodelo-
vanju, preden bo dokončno do-
govorjena nova vsebinska oblika
slovenskih radijskih programov.
Nevenka Dobljekar
HrvaŠki sindikalisti v Ptuju
v ptujski občini je bilo v pe-
tek, 29. maja, na študijskem dne-
vu 55 slušateljev sindikalne šole
iz pobratenih občin Krapina in
Ivanec iz sosednje Hrvatske. Do-
poldne so jih predstavniki skup-
ščine občine Ptuj sprejeli v de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja, kjer so jih najprej seznanili
z geografskimi in gospodarskimi
značilnostmi naše občine, pred-
stavniki občinskega sindikalnega
sveta pa so se z njimi pogovarjali
o vsebini in poteku sindikalne
šole in ostalih aktivnostih s tega
področja. Zatem so si slušatelji
ogledali prostore Srednješolske-
ga centra Ptuj (tam so jih sezna-
nili z učno-vzgojnim procesom
in sodobno pedagogiko), po-
poldne pa so si vsi skupaj ogle-
dali še proizvodne prostore La-
bodinega tozda Delta v Ptuju,
kjer so jim opisali proizvodne
uspehe in programe. Obisk so
slušatelji iz Hrvatske sklenili s
poklonitvijo spominu padlih
borcev ob spomeniku v Mostju.
-OM
Slušatelji iz Hrvatske med pogovorom v delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju.	(foto: M. Ozmec)
Štiri medalje judoistom Gorišnice
v soboto, 23. maja, je judo-
klub Železničar iz Maribora or-
ganiziral republiško prvenstvo za
mladince. Konkurenca je bila iz-
redna, saj se je tekmovanja ude-
ležilo 99 tekmovalcev iz 20 slo-
venskih klubov, med njimi tudi
trije slovenski prvoligaši. Sijajen
uspeh so dosegli judoisti Goriš-
nice, ki so po posebnem točkova-
nju delili z ekipo Impola iz Slo-
venske Bistrice drugo mesto.
Ekipno so zmagali tekmovalci
Branika Maribor.
Mladinci Gorišnice so osvojili
štiri odličja.
Republiški mladinski prvak v
kategoriji plus 95 kg je postal Ja-
nez Plošinjak, Miran Plošinjak je
osvojil srebrno kolajno v katego-
riji do 95 kg, bronasti kolajni sta
osvojila Andrej Trunk (plus
95 kg) in Jože Marin (do 86 kg).
Lep boj je pokazal tudi Miloš Li-
čina, ki je izgubil v borbi za tre-
tje mesto in s tem osvojil peto
mesto.
Optimizem vzbuja predvsem
podatek, da bodo najstarejši
mladinci Gorišnice tekmovali v
mladinski kategoriji še dve leti,
dobitnika srebrne in bronaste
kolajne Plošinjak in Marin pa
sta mlajša mladinca, stara šele 15
let.	J. Ž.
Mlajši in starejši mladinci JK Gorišnica
(posnetek: FOTO CILKA)
Nezadovoljni avtoprevozniki
Osnutek novega davčnega zakona je vznejevoljil avto-
prevoznike. Obrtniki menijo, da so jih republiški komiteji
izigrali, ker so jih izločili, ko so sestavljali kriterije za novi
način obdavčitve. Poudarjajo, da z novim načinom dolo-
čanja davčne osnove želijo v republiški davčni upravi
zredčiti njihove vrste.
Po novem naj bi avtoprevoznike obdavčevali po pav-
šalnem letnem znesku in ne po dejanskem dohodku kot
doslej. Z novim načinom naj bi se povečalo tudi admini-
striranje, obveznosti, ki jih plačujejo, pa bi se ob normal-
nem prometu povečale za petdeset odstotkov.
Na drugem množičnem letošnjem sestanku avtoprevoz-
nikov (na prvem se je z njimi pogovarjal predsednik IS
SO Ptuj Jože Botolin) so opozorili na vrsto problemov. V
glavnem pa so govorili o novem sistemu obdavčevanja.
Povedali so, da jih s tem postavljajo v popolnoma neenak
položaj v primerjavi z organizacijami združenega dela ce-
lotnega prometa. Prepričani so, da predlagatelj ni dovolj
preučil posledic, ki bi jih nov način obdavčevanja povzro-
čil. Predvsem opozarjajo na odhod avtoprevoznikov v
druge občine, pritisk na ekonomsko zanimive prevoze,
probleme specializiranih avtoprevozniških zadrug in dru-
go-
Omenjeni problemi so v ptujski občini že dalj časa pri-
sotni: petdeset avtoprevoznikov ima obrt prijavljeno v
drugih občinah. Odhodi čez Kolpo pa se bodo z novim
načinom obdavčevanja le še povečali.
Davčna osnova po novem ni dejanski, temveč imagi-
narni dohodek, ki ga bodo določili v upravah za družbe-
ne prihodke. Obrtnikom ga bodo določili vnaprej in ga ne
bodo ugotavljali. Pri tem pa ne bo mogoče upoštevati po-
goje, v katerih bo ta dohodek nastajal.
Razpravo so povezali še z vprašanji kreditiranja njiho-
ve dejavnosti in štipendiranja ter beneficirano delovno
dobo. Končno naj bi bili tudi zanje krediti, s sklepom naj
bi jih uvrstili med prednostne oziroma deficitarne dejav-
nosti.
Pri beneficirani delovni dobi naj bi bili izenačeni z voz-
niki v združenem delu. Podpirajo izdelavo elaborata o na-
daljnji upravičenosti uveljavljanja delovne dobe s pove-
čanjem, sredstva pa naj zagotovi Zveza obrtnih združenj
Slovenije.
Glede na številne probleme, na katere so ptujski avto-
prevozniki opozorili, bodo morali okrepiti sekcijsko delo-
vanje. Doslej so se poredko sestajali, zato so bile vse seje
burne, avtoprevozniki pa so govorili pogosto brez presoje
in nepremišljeno. Veliko problemov sploh ne bi bilo po-
trebno obnavljati, če bi se zanje znali boriti. Razumeti pa
je potrebno tudi njihovo ogorčenost, saj jim kljub veliko-
poteznim načrtom na področju drobnega gospodarstva ne
zagotovimo pravih pogojev za delovanje. Nenehne spre-
membe davčnega zakona namreč vnašajo med obrtnike
negotovost in nezaupanje do novih predlogov, saj je prak-
sa pokazala, da je vsak novi sistem slabši od prejšnjega.
Pri avtoprevoznikih je toliko bolj nerazumljivo, da priha-
ja do sprememb, saj večina dela za organizacije združene-
ga dela in ne morejo ničesar prikriti.
MG
Kje in kako bodo ptujski otroci letovali letos
Dogovarjanja o počitniški koloniji v Biogradu n/m še
vedno niso pripeljala do rezultata, čas za letovanje pa je
znova tu. Letos bodo ptujski otroci letovali v Mladinskem
počitniškem domu Punat, ki ga vodi mestna organizacija
Rdečega križa Maribor. S finančnim sovlaganjem skup-
nosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti Ptuj je
zagotovljenih 150 mest za letovanje poleg že zagotovlje-
nih 150 mest za letovanje iz zdravstvenih potreb.
Punat je majhen kraj na otoku Krku z izredno ugodno
klimo. Mladinski dom ima vse potrebne objekte za nemo-
teno delo, za športno, rekreativno in kulturno udejstvova-
nje. Dom zagotavlja vse pedagoške delavce za potrebe le-
tovanja, razen za otroke iz šol s prilagojenim programom,
ker za tako delo nima usposobljenih vzgojiteljev. Tu gre
za poseben strokovni pristop, zato mora šola s prilagoje-
nim programom za učence na letovanju zagotoviti tudi
svoje pedagoške delavce.
V Punatu bodo letovali predšolski otroci in učenci os-
novnih šol od 3. julija do 28. avgusta 1987 v štirih izme-
nah. Ena izmena traja 14 dni. Cena letovanja skupaj s
prevozom znaša 68.000 din.
Prijave za letovanje zbirajo osnovne šole za šolarje in
vrtec za predšolske otroke. Otroke, ki so potrebni letova-
nja iz zdravstvenih razlogov, predlagata za letovanje šol-
ski dispanzer — šolarje in otroški dispanzer — predšol-
ske otroke.
Vse prijave z zdravniških izvidom zbira Center za soci-
alno delo Ptuj, ki bo ugotavljal socialne in materialne raz-
mere družin, katerih otroci so prijavljeni za letovanje. Na
osnovi zbranih podatkov bo koordinacijski odbor za leto-
vanje otrok pri Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj
odločal o višini prispevka staršev oziroma o subvenciji.
Čez mesec dni se torej letovanje začne. Vsi, ki namera-
vate svojemu otroku omogočiti letovanje, pohitite s prija-
vo, da bomo lahko pravočasno uredili vse potrebno.
A O.
V Amadeusu diši po starem in novem
Mira Korošec iz Zabovec na Ptujskem polju, v kratkem diplomantka druge
stopnje Vekša — smer turizem in gostinstvo, je prvega junija v Prešernovi ulici
36 v Ptuju odprla privlačen bistro .\madeus. V njem je prostora za več deset go-
stov, kmalu pa jih bo lahko pogostila tudi na letni terasi. Poleg brezalkoholnih
in alkoholnih pijač bodo gostje lahko naročili narezek, topli sendvič in palačin-
ke s čokolado in orehi. Specialiteti hiše sta kava in sladoled amadeus.
Začetek in konec delovnega časa oznanja Mozartova glasba. Med tednom
bo bistro odprt od 9. do 22. ure, v petek in soboto pa do 24. ure. Mira pravi, da
bo v začetku vztrajala tudi v nedeljo.
V lokalu bodo turisti dobili prve informacije o Ptuju in okolici; Mira je na-
mreč odlična turistična vodnica. Ptujsko zgodovino, naravne in kulturne spo-
menike predstavlja slovenskim, hrvaškim in nemškim turistom.
»Gostinci si moramo prizadevati za boljši turizem. Kot turistična vodnica
želim turistom pokazati čimveč. Občutek imam, da jim ne znamo pokazati vse-
ga, kar imamo. Turisti so pri nas izgubljeni: pridejo in se izgubijo ...,« glasno
razmišlja.
Amadeus je nov prispevek k oživljanju starega mestnega jedra in njegove
ponudbe.
MG
Študentski tabor
v Dornavi
v domu M DA v Dornavi je bilo od 18. maja do 22. maja živah-
no; 38 študentov Višje šole za socialne delavce v Ljubljani je z men-
torji — profesorji opravljalo študijsko prakso, imenovano »blok-va-
je«.
V	sodelovanju z delavci Centra za socialno delo Ptuj so študenti
opravljali socialno delo v KS Dornava. Izvedli so anketo o potrebah
po pomoči na domu in sosedski pomoči. Pri tem so obiskali 85 starej-
ših občanov. Ugotovili so, da krajani niso izrazili večjih potreb po po-
moči na domu, v enem primeru pa so študenti starejši ženski pospra-
vili stanovanje.
Ob sodelovanju TOZD Osnovno zdravstvo so organizirali preda-
vanje za starejše o povišanem krvnem pritisku in merjenje krvnega
pritiska; udeležilo se ga je 26 krajanov.
Obiskovali so rejniške družine in se vključevali v dnevno življe-
nje v dveh rejniških družinah. Obiskali so šest prejemnikov družbene
materialne pomoči v KS Dornava z namenom, da ugotovijo, v kakš-
nih razmerah živijo. Ugotovili so, da so pomoči sicer nizke, vendar se
ljudje preživljajo, ker imajo še sami kaj malega.
V	osnovni šoli Dornava so študenti pripravili predavanje o kaje-
nju, alkoholizmu in narkomaniji ter se vključevali v športno udejstvo-
vanje učencev. Organizirali so predavanje za mladino o odnosih med
spoloma. Bilo je dobro obiskano. Po predavanju je bil še koncert in
ples.
Skupina študentov je delala z gojenci Zavoda za varstvo in uspo-
sabljanje v Dornavi, druga skupina pa je organizirala vrtec za otroke
v Polenšaku. Vrtec je obiskovalo 21 otrok.
Študenti so s svojim bivanjem in delom v Dornavi bili zelo zado-
voljni. V samem kraju in pri posameznikih so bili lepo sprejeti, v kra-
jevni skupnosti Dornava in Polenšak so jim pomagali s podatki in na-
sveti. Razmišljajo, da bi tudi drugo leto organizirali tak način prakse
in vaj v ptujski občini; obdelali bi katero krajevnih skupnosti v Halo-
zah.
A. O.
V	Grajeni končali sezono
v nedeljo popoldan so se Grajenčani poslovili od letošnje gleda-
liške sezone. Pred domačim občinstvom so se zadnjič predstavili z
igro Željka Kozinca BREZJANSKO POLJE v režiji Marije Vaupoti-
čeve, ki je tudi v tej sezoni potrdila svoje nesporne režiserske kvalitete
in ponovno dokazala, da zna delati in lahko kljub mladim igralcem
naredi največ, kar je v teh pogojih izvedljivo.
Na nedeljski predstavi so bili častni gostje krajani, stari 70 in več
let, ki so imeli prost vstop, seveda pa tudi to pot ni manjkalo hvalež-
nega občinstva, ki je igralce nagradilo z dolgotrajnim aplavzom.
mš
Opravičilo naročnikom
Pri tiskanju prejšnje številke Tednika je prišlo do neljubega zapleta,
zato omenjene številke nekateri naročniki niste prejeli. Zaplet je nastal, ker
je bilo natiskanih premalo izvodov, zato napake nismo mogli popraviti. Pro-
simo vas, da pojasnilo sprejmete z razumevanjenr!
Uredništvo
Rodile so:
Lidija Osojnik, Žnidaričevo
nabr. 7 — Natašo; Zdenka Mari-
nič, Zg. Pristava 12 — Roka;
Martina Korpar, Apače 88 — de-
klico; Marjana Knišič, Kidriče-
vo, Kopališka 22 — dečka; Boja-
na Pučko, Zg. Hajdina 45 —
Leonelo; Marija Bezjak, Prvenci
7/a — dečka; Kristina Marin,
Polenci 31 — Natalijo; Jožica
Pernek, Jablovec 51 — Petro;
Irena Kolednik, Dolane 4 — Ka-
tjo; Ivanka Kralj, Gomilšakova 2
—	dečka; Marija Nemec, Dra-
ženci 4 — dečka; Majda Domin-
ko. Strmec pri Destrniku 11 —
Matica; Natalija Antolič, Mo-
škanjci 81 — Mihaelo; Olga Pre-
dikaka, Potrčeva 59 — Leonoro;
Marija Golubič, C. na Njiverce
24 — deklico; Valerija Gregorec,
Ziherlova pl. 13 — Tamaro; Kri-
stina Podgoršek, Stanošina 31 —
dečka; Andreja Mihelač, Sagadi-
nova 11 — Andreja; Anica Vr-
bančič, Bukovci 83 — dečka;
Darinka Lorenčič, Grajenščak 24
—	deklico; Brigita Kavčič, Cve-
tkovci 97 — deklico; Danica
Metličar, Kungota 54 — Sanjo;
Darja Selinšek, Stogovci 20 —
Mirana; Majda Fric, Gomilce 5
—	dečka; Pepca Kupčič, Tomaž
20 — Saša; Stanislava Plošinjak,
Zamušani 32/a — dečka; Katica
Klajžar, Hlaponci 16 — deklico;
Olga Križnjak, Stojnci 1 — de-
čka; Marija Lazar, Podvinci 117
—	dečka; Slavica Holc, Janežov-
ski Vrh 24 — Anjo;.
Poroke:
Drago Kukovec, Maribor, Ce-
sta XIV. divizije 26/a, in Jožica
Arnuš, Maribor, Cesta XIV. divi-
zije 26/a; Dušan Lah, Draženci
62, in Suzana Kolednik, Drstelja
29/a; Ivan Unuk, Zg. Jablane
38, in Ivica Novak, Zg. Jablane
3/a; Jožef Šori, Sp. Velovlak 41,
in Ana Šegula, Podvinci 61; Ivan
Zajšek, Placar 48, in Ana Copak,
Stanošina 24; Franc Perner, So-
betinci 44, in Darinka Vojsk, Pla-
cerovci 7; Franc Bezjak, Bukovci
37, in Katarina Hajšek, Trubarje-
va 13; Roman Kovačič, Skrblje
13, in Justina Žerak, Kidričevo,
Cučkova 13; Miroslav Hercog,
Paradiž 89, in Kristina Kolednik,
Vel. Vrh 15; Janez Soršak, Lo-
vrenc na Dr. Polju 35, in Majda
Alt, Pobrežje 32; Franc Gorjup,
Dragonja vas 11, in Mojca Cafu-
ta, Pleterje 15/a; Silvo Pernat,
Skorba 63, in Alenka Vidovič,
Skorba 27/b; Stanislav Hojnik,
Hlaponci 60, in Lizika Lorenčič,
Gabernik 11; Božo Štulec, Ljuto-
mer, Pružnikova 10, in Darinka
Šeruga, Nova vas pri Ptuju 80.
Umrli so:
Antonija Vrabl, Čarmanova 2,
roj. 1905, umria 26. maja 1987;
Anton Kaučevič, Draženci 31,
roj. 1913, umri 22. maja i987;
Gjorgjina Žajdela, Vošnjakova
10, roj. 1911, umrla 22. maja
1987; Marija Jus, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1899, umrla 27.
maja 1987; Jožef Erhatič, Mari-
borska 35, roj. 1914, umrl 28. ma-
ja 1987; Štefan Medved, Sp. Ja-
blane 33, roj. 1918, umri 28. maja
1987; Stanislav Ambrož, Mure-
tinci 66, roj. 1925, umrl 28. maja
1987; Angela Janežič, Vel. Bre-
brovnik 13, roj. 1914, umria 27.
maja 1987; Štefan Veleberi, Bo-
gojina 21, roj. 1948, umrl 14. ma-
ja 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
Šneberger in novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.