Pomemben napredek IzvrŠni svet občinske skupščine je razpravlja! o družbeni samozaščiti, varnosti in narodni zaščiti Za leto 1978 lahko na po-drod/u naše občine ugotovimo pomemben napredek v prav-no-normallvnem urejanju druŽbene samozaSčite. kot specialne oblike pa tudi orga-niziranja delovnih Ijudi in ob-Canov v enotah narodne za&ti-te. V akcijah. ki so bile organi-zlrane, so delovm Ijudje in ob-6ani dokazaii, da se zavedajo svojih pravic in dolžnosii, ki Jlm jih nalaga ustava V lan-skem letu je sodelovalo skoraj tisoč zafifiitnikov pri opravlja- nju natog, pri posameznih va-jah civilne zašfiite in osfafrh oblikah obljkah urjenja pa so sodelovale tudi enote narodne zaSČite. Tako je narodna zaSči-ta uspešno opravila svoje na-loge ob volitvah, v fiasu kon-gresov. beograjske konferen-ce. štafete miadosli, obiskov predsednika Tiia v Ljubljani in v mnogih drugih akcijah. Na-rodna zaSfiita je v sklopu druž-benosamozaščitnih ukrepov za čuvanje kulturnih in zgodo-vinskih spomentkov. ohranja- nje reda, čuvanje družbene m privatne lastnine zelo uspešno opravifa naloge tudi ob praz-novanju dneva mrtvih. V trinaj-stth dneh sosevčasuod2i. X. do 2. Xt. v patruljah menjavali delovni Ijudje in občani iz treh KS in tozda Žale. Trdimo lah-ko. da take akcije združujejo naše sile. zato je to prava §ola družbene samozaščite. Prav tako lahko trdimo, da ima večina ozdov oz- tozdov statusno opredeljeno vlogo družbene samozažčite. Ob obiskih pa so ugotovili. da pri samoupravni reorganizaciji posameznih ozdov vse prepo-Časi potekajo naloge s področ-ja Ijudske obrambe. samoza-ščite in vamosti, ki jih je po-trebno opraviti v Času samo-upravne reorganizacije. Prav ob reorganizacijah se največ-krat pojavlja vprašanje: Kako pa sedaj? čuvanje družbene in privat-ne lastnine zavzema posebno mesto v samozaščitni dejavno-sti. Z varnostno vzgojo in ne-nehnim delovanjem družbenih sil smo dosegli, da je premik v tej smeri precejšen. V lanskem letu smo opazili, da naši delov-nj Ijudje in občani bolj aktivno sodelujejo z organi javne var-nosti. Opozorila in neposredna pomoč občanov pri reševanju posameznih situacij so vedno bolj pogosta. Seveda je treba pri tem aktivirati vse dejavnike v KS in tozdih, da na primeren nafiin utrjujemo in dopolnjuje-mo našo varnostno kulturo. Poseben problem predstav-Ija čuvajska oz. vamostna služba v tozdih. Na eni strani jmamo organizirane varnostne in vratarske službe v samih tozdih, na drugt strani pa ob-staja DO Varnost z enoto Beži-grad. Po mnenju predstavni-kov DO Varnost je problem od-tujenost delavcev Varnosti v posameznih tozdfh Najvefikrat sezgodi, dasespogodbomod Varnosljo in tozdom končajo vsi stiki in se le Vamosi trudi za redne obiske pri odgovor* nih v tozdu. Obratno pa pride do '-stlkov v pismeni obliki« žele takrat. ko nekaj ni v redu V praksi je probiem tudi pri organiziranju lastnih varnost-nih oztroma fiuvajskih stužb v ozdih. Navadno izbirajo za to službo delavce, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja nesposobni za drugo delo ali pa celo delavce, ki sicer v pro-izvodnji »ne odgovarjajO" in so tako -varno« spravljeni. Se-veda tudi osebni dohodek teh delavcev ni na zavidljivi vtšini. Skoraj v slehernem ozdu naj-demo v analitični ocent nalog in opravil to deto blizu najslab-še ocenjenih. Izvršni svet skupščine obči-ne BeŽigrad je razpravljal o in-formaciji o druzbeni samoza-Sčili ter sprejel staliŠČa in predloge za nadaljnjo krepitev in uveljavljanje družbene sa-mozaščite v naSi družbeni stvarnosti. Z. S.