Mythologiciie đrobtine. ' 
(Po narodnih pripovedkah razglaša Dav. Terstenjak.) 1 
XXVI. o TarkoTiiici. 
Varkovnica, Verkovnica, Varkonca, Verkolca se 
veli sredpostna sreda v celjski okolici in po Pohorju. Pozvedovajo-
čemu pomen lega imena so mi povedah tole: Sredposlna sreda se 
veli za tega voljo verkovnica, ker na tisti dan kmeti v e r k 1 o 
vpikavajo v zemljo. 
Verkla pomeni: otika, ratka (Pflugreute); nekteri imenujejo 
čertalo — verklo. V ročnem slovarji g. Janežiča se najde »verkeljca" 
v pomenu: Pflugreute. 
V slovanščini ne najdem korenike za* razlago besede verkla, 
aU sorodna sanskriščina ima vargč in vra<?č, v futuru: vrak-
syati, zerreissen. Kakor učeni Schleicher (Beitrage zur vergleich. 
Sprachforschung I, 6.) terdi, iz te korenike izhajajo besede, sansk : 
vrkas (varkas) zend. vehrkas, hiev, vilkas, slov. vik*) greški 
po odpadlem začetnem glasniku v: — Ivioc. Volk, (lupus) toraj 
izvirno izrazuje pomen, der Zerreisser. Pomen razterganja, razdi-
ranja tudi tiči v besedi verkla, primeri: čertalo, iz korenike 
k er t, scindere, secare itd. 
Tudi v vedskem jeziku (staroindiškem) se najde za poznamo-
vanje volka in pluga enaka beseda: varka, vrka (vrika) glej: Rik. 
I, li 7, 21. Primeri še gothsko: hoha, plug in sansk: ko k a plug 
(Rik. V, 7, 8, 4.), s kterima besedama se zopet ujema keltsk: choch, 
choz, Eber, po pravem: das aufwühlende^ reissende Thier in slov. 
kok, koč ej, prašič, prase*). Varka, volk in plug, verkla, 
toraj pervotno pomenja: das zerreissende Thier, das zerreissende 
Werkzeug. Varkovnica, Verkonca, Verkolca je toraj praz­
nik ver ka, ver kl e, das Pflugfest, Pflugreutefest. In na praznik 
pluga tudi opominja običaj. 
Kmet čaka na njivi, in ko se na sredpostno sredo juterno solnce 
pokaže, verze proti solncu verklo, in kjer pade, tam jo vpiči, 
pustivši jo v zemlji do mraka. Ako se črez dan verkle ni prijela 
rja, je to dobro znamenje. Večer zanese verklo domu, jo oplete z 
beršljenom, potem pa jo vtakne v phig. Kedar gre drugi dan oral, 
vtakne šibico blagoslovljene ibe v tisto mesto, v kterem je verkla 
vpičena bila. Vse to stori dobro letino — rodovitno njivo. 
Sredopostna sreda pada veci del že v mladoletno dobo. 
Na tisti dan „Babo žagajo", to je: zimo izganjajo, in pribhžava se 
čas oratve, pluženja, zato je ta veseli čas stari Slovenec posvečeval 
z symbolicnimi djanji. 
*) Izvimiši glasnik r se je še ohranil v besedi: v r k o d 1 a k, der wolfshaarige Van>pyr. 
**) Primeri analogične poznamovanja sansk. ^ur a, le o etap er iz korenike ^ur 
dilacerare, irski: kulen aper, nemšk. Keuler?