Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhuja vsak pelek ob 14. — Naročniiia zoaša tnrKcčno po pošti 5 diu, v Celju z dontavo ma dom po raznašalcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 - vini in s© razbilo. Vse štiri osebe, ki so bile v bombniku, so našle smrt. Mestno zavetišie v Medlogu Obraiun za leto 1939-40 Celje, 22. novembra. Mestno zavetišče v Medlogu je enako drugim občinsko podjetje. Podjetje vo- dijo samostojno šolske sest.re. Mestni občini celjski je predložen zaključni obračun z dne 31. marca 1940 za takrat minulo poslovno leto. Obračunsko je to poročilo razdeljeno na tri dele: splošno gospodarstvo, za- vetišče in vzdrževanje poslopij. IZDATKI Splošno gospodarstvo Celokupni izdatki znašajo 198.180.57 din (proračunano 175.920 din). Preko- račenje proračuna za 22.260.57 din te- melji na povišanju izdatkov za dninarje, za katere so. izdali 44.529.50 din (32.600 din), za prehrano nameščencev46.102.28 din (43.890 din) ter posebno vsled na- stalih nepredvidenih in neproračunanih izdatkov v znesku 11.495 din. Opazi se, da proračunanih davkov v znesku 6.300 din v breme računa gospodarstva sploh niso plačali, a jih je vsekakor morala plačati mestna občina v breme drugih pozicij, in da Mestno zavetišče za upo- rabo več milijonov vrednega veleposes- tva z vsemi poslopji in napravami ne stavi v račun niliakega znesku kot od- škodnino oziroma najemnino. Ce bi torej uvaževali davke in primerno najemnino za veleposestvo, bi se pokazalo, da so dejanski izdatki za gospodarstvo mnogo višji. Zavetisce Celokupni izdatki znašajo 299.618.03 din (284.640 din), torej 14.978.03 din več. Nekatere pozicije so prekoračene, nekatere pa nasprotno niso izčrpane do proračunske vsote. Prekoračenje se opazi pri kurjavi — dolga in huda Ian- ska zima —, pri razsvetljavi in raznih J potrebščinah. Nadalje je prekoračen znesek za nabavo inventarja 20.351.96 din (13.600 din). Poročilo navaja, da je prišlo do tega prekoračenja, ker več oskrbovancev zahteva več inventarja. Vsekakor se pa moramo čuditi, da se je pozicija prehrana zavetišča in gospodar- stva znižala od proračunanih. 195.365 na 191.248.29 din. Pričakovali bi, da se bo prehrana že ob enakem številu oskrbo- vancev zaradi stalno naraščajoče dragi- nje podražila. Iz poročila o nabavi in- ventarja posnemamo, da je bflo več oskrbovancev, za katere so potrebovali več inventarja. Vidimo pa, da so za več oskrbovaneev, nego je bilo proračunano, I ob naraščajoči draginji za hrano porabili I manj nego je bilo proračunano. Uvaže- vati je treba tudi to, da gornja postavka 191.248.29 din vsebuje tudi prehrano na- meščencev gospodarstva v znesku 46 ti- soč 102.28 din, za katere so pa izdali, kakor smo gori videli, 2.212.28 din več nego proračunano. Iz tega sledi, da so pri prehrani oskrbovancev, katerim je končno edino namenjeno Mestno zave- ! tišče, kljub draginji in povečanemu šte- j vilu oskrbovancev štedili in jim še tega i niso dali, kar predvideva proračun. Gla- i sovi, ki trdijo, da prehrana oskrbovan- | cev v Mestnem zavetišču ni primerna, ' najdejo v gornjih številkah in ugotovit- j vah polno upravičenost. Vzdrževanjc poslopij j Za vzdrževanje oziroma popravilo po- ', slopij je bilo proračunano 60.000 din, ; porabili so pa 102.668.25 din, torej \ 42.668.25 din več. Za ta višji izdatek so porabili v prvi vrsti viijji dohodek za prodani hmelj. Vsi izdatki znašajo torej 600.466.85 dinarjev. i DOHODKI I Splošno gospodarstvo j Vsi dohodki znašajo 275.248.82 din \ (210.320 din). Višji dohodki rezultii-ajo j iz domače svinjereje v znesku 30.298 din : (14.500 din). Iz načina obračunavanja i ni razvidno ali je bil ta višji rezultat ; dosežen pri efektivni prodaji svinj ozi- roma svinjskih produktov in ali so ta višji donos porabili za prehrano oskrbo- vancev. Slednjo domnevo pa ovržejo i obračunske številke za prehrano, ki niti j proračunskih ne dosegajo. j Višji dohodki so doseženi nadalje pri ' hmelju v skupnem znesku 98.070.50 din j (30.000 din). Leta 1939. je bila hmelj- j ska letina in cena ugodna. Malenkostne ! viške donosov izkazujejo še nekatere i druge gospodarske panoge. j Manjši donos, nego proracunsko pred- J videno, opazimo pri vožnjah s konji in i sicer 30.025.50 din (50.120 din). To je i pojasnjeno v obračunu s tern, da je bilo i zaradi uporabe avtofurgona manj pogre- j bov s konji. Ali so v gornjem donosu ; upoštevani tudi donosi pogostih voženj v Mestnem zavetišču se nahajajočih konj, ki jih ti konji opravljajo za tam- kaj zaposlene, proracunsko honorirane dušeskrbnike in druge nameščence, iz obračuna ni razvidno. Zavetisce Dohodki zavetišča rezultirajo v glay- nem iz oskrbnine, ki jo plačuje celjeka mestna občina za reveže v iznosu 237 tisoč 250 din, in iz izrednega dohodka socialnega skrbstva v znesku 4.000 din. Nadalje so oskrbovanci sami prispeveli še 12.265.75 din namesto proračunanih 3.500 din in so se torej njim predpisani prispevki najbrž v izdatni meri poviäali. Med dohodke zavetišča je tudi vnešenih za prehrano gospodarskega osebja 46 ti- soč 102.28 din. Ta znesek je upoštevan med izdatki zavetišča skupno s prehra- no oskrbovancev v znesku 191.248.29 din. Prehrana samih oskrbovancev je stala torej 145.146.01 din. Če hoČemo od- šteti od te vsote še prispevke oskrbovan- cev v znesku 12.265.75 din, so za prehra- no izdali dejansko le 132.880.26 din. Ib obračuna ni razvidno, kolikšno je šteTilo oskrbovancev v Mestnem zavetišču; včasih jih je bilo okoli 60 do 65. Tudi ni razvidno, kolikšno je število nameščen- cev, primerjava izdatkov za prehrano enih in drugih je pa sama dovolj zgo- vorna. V kritje primanjkljaja je mestna oto- čina prispevala zavetišču 25.600 din. Vsi izdatki za Mestno zavetisce za go- spodarstvo, zavetisce in izvršena popra- vila znašajo 600.466.85 din. V uvodu smo ugotovili, da Mestno za- vetisce ne plačuje za veleposestvo, ki ga uživa, nikakih davkov in dajatev ter da ne plačuje zanj nikake odškodnine. Ako bi ugotovili še te zneske in jih. pri- šteli izkazanim izdatkom, se bi izdatki znatno zvišali in bi šele tako dobili končno sliko izdatkov, ki jih ima celjßka mestna občina za svoje podpore potreb- ne oskrbovance. Od vseh teh velikih, vsako leto se ponavljajočih izdatkov, od- pade v obračunskem letu 1939-40: na materialne in druge izdatke za posestvo, upravo, popravila itd. 279.849.17 din, na osebne in stvarne izdatke za nameščenee 168.003.83 din, na vse izdatke za oskr- bovance pa 164.879.60 din. Izdatki za oskrbovance niti ne dosega- jo izdatkov za nameščence tega zaye» tišča. Poleg tega so povrnili oskrbovanci še 12.265.75 din, tako da znašajo netto izdatki za oskrbovance le 152.613.58 din od celotne vsote 600.466.85 din. Torej pride le okrog 25% vseh za zavetisce določenih izdatkov oskrbovancem v prid, vse o&talo pa gre drugam! Strehe, ki jo nudi oskrbovancem stavba zavetišča na veleposestvu, računsko tu ni mogoče uvaževati, ker tudi zavetišče ne plačuje nikake odškodnine oziroma najemnine za ßtavbe in veleposestvo, kjer naj bi meet- Stran 2. »NOVA DOBA« 22. XI. 1940 Štev. 48. na občina nudila revežem čim boljšo in popolnejšo oskrbo. Dosedanji način oskrbovanja mestnih oskrbovancev ne ustreza v celoti njihovim potrebam — to poudarjamo zlasti glede njihove pre- hrane —, a tudi ni v interesu celjskih davkoplačevalcev. D. K. Politika Hfapcevsfre duše List »Hrvatska smotra« je objavil članek nekega Anteja Oršaniča z naslo- vom »Resnica o nekem junaštvu«. Be- seda »junaštvo« je opremljena z nareko- vajem. Clankar piše o proboju solunske fronte leta 1918. in trdi, da je bilo »na solunski fronti najmanj Srbijancev«, da so »najtežje naloge izvršili Marokanci«, da so »Srbijanci izvrševali bolj postran- ski in lažji del nalog« in da je ven- darle »dvajset let prežemala srbijanski svet domišljija o veličini, sili in moči srbske vojske ter samovoljno prepriča- nje o nalogah in posebnih pravicah srbi- janskega naroda ...«, Po duhu, s katerim je prežet ta Ante Oršanič, sklepamo, da je kot »junaški« branilec habsburške monarhije v toliki meri občutil srbijansko junaštvo, da je komaj dočakal priliko, da se nad njim — »maščuje« ... ifoffč o zunanji politiki Dimitrije Ljotič, voditelj razpušeenega >;Zbora«, je razodel svoje in svojih pri- jateljev stališče v sedanjem orjaškem spopadu med Nemčijo in Veliko Brita- nijo. Iz izvajanj Dimitrija Ljotiča nava- jamo tri značilna mesta: »Če vidimo, da borba Nemčije proti Angliji ni borba dveh nacij, temveč da je to bort>a nemškega naroda, ki je snel izraelske naočnike in videl v rano- gih stvareh resnico z lastnimi očmi, — proti Angliji, ki ne samo, da ne sname teh naočnikov z nosu svojega naroda, temveč želi, da ostanejo ti izraelski na- očniki še dalje tudi na nosu vseh ostalih narodov in da vsi narodi samo skozi nje opazujejo stvari, polem moramo nehati želeti zmago Anglije in poraz Nemčije«. »Ce lahko poleg tega z zaupanjem ra- čunamo, da zmaga Nemčije ne bo po- menila nacionalnega suženjstva za nas balkanske Slovane, čemu bi se potem bali zmage Nemčije .. .?« Ljotič zaključuje: »To je torej mo je gledanje in na tern zastopamo jaz in moji prijatelji svoje stališče, pri čemer sem srečen, da zastopa tudi »Zbor« isto- j vetno stališče«. Rifsf in Bolgari Sovjetska akademija znanosti je ob- javila spis o odnošajih med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo. V tem spisu čita- mo, da je prijateljstvo med obema dr- žavama velikega pomena tudi za mir v jugovzhodni Evropi. Sofijski »Mir« pri- pominja k temu: »Ves članek velike ru- ske publikacije je prežet s toplimi čustvi do našega malega slovanskega naroda. Bolgari smo hvaležni za izraze simpatij, ki jih objavlja tisk 200-milijon3ke slo- vanske države. Zato se globoko zahva- ljujemo za to pozornost«. Domače vests — Spremembe na vodilnih mestih na- še vojske. Za komandanta našega voj- nega letalstva je imenovan armijski ge- neral Dušan Simovič, ki je bil doslej komandant sarajevske armije. Za ko- mandanta primorske armije je imenovan armijski general Milojko Jankovič, ki je do nedavnega opravljal posle koman- danta vojnega letalstva in bil dve leti prvi pomočnik generala Simoviča. Za komandanta sarajevske armije je ime- novan armijski general Vladimir Cuka- vac, za komandanta pete armije pa ar- mijski general Bogoljub Ilic, dosedanji pomočnik vrhovnega inspektorja naše oborožene sile, kneza namestnika Pavla. Generala Cukavac in Ilič sta svoj čas poveljevala dravski divizijski oblasti v Ljubljani. Vsi navedeni generali spa- dajo med najodličnejše in najsposob- nejše oficirje naše vojske. Inspektor državne obrambe general Vojin Maksi- movič in komandant primorske armije Zivko Stanisavljevie sta stavljena na razpolago vojnemu ministru. Za inspek- torja državne obrambe je imenovan ge- neral Petar Ljubičič, za njegovega po- moenika pa divizijski general Čedomir Stanojlovič, doslej komandant potiske divizijske oblasti. — Za 500 milijonov novih srebrnih kovancev. Da zadosti potrebam prometa, je vlada sklenila povečati kontigent za srebrne kovance po 50 in 20 din in sicer tako, da bodo izkovali nadaljnjih 6 mi- lijonov kovancev po 50 din (v vrednosti 300 milijonov din) in nadaljnjih 10 mi- lijonov kovancev po 20 din (v vrednosti 200 milijonov din). Skupna vrednost iz- danih kovancev po 50 din se bo torej povečala od 500 na 800 milijonov din. vrednost izdanih kovancev po 20 din pa od 300 na 500 milijonov din. V celoti bomo torej dobili za 500 milijonov din novih srebrnih kovancev. S tem se bo skupna odobrena vsota za izdajo kovan- cev povečala od 1360 na 1860 milijonov dinarjev. — Maiija Lušinuva f. V Sodražici je umrla v sredo po dolgem trpljenju ga. Marija Lušinova, roj. Kovačičeva, so- proga uglednega nacionalnega delavca in ueitelja g. Lojzeta Lušina. Pokojna je živela z možem in otroki mnogo let v Braslovčah, kjer je bil njen mož sol- ski upraviteli in se je z veliko požrtvo- valnostjo in ljubeznijo udejstvoval kot nacionalni in gospodarski delavec. Ko je bil g. Lušin premeščen v kočevski srez, se je preselila z njim in otroki tudi njegova soproga, ki je bila že takrat težko bolna in je nujno potrebovala zdravniško ncgo. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati. Danes do- poldne so jo položili na pokopališču v Sodražici k zadnjemu počitku. Mariji Lušinovi bodi ohranjen časten spomin, kruto prizadetemu soprogu in otrokom naše globoko sožalje! — Sole brez učiteljev. V naši državi je bilo v začetku šolskega leta 820 šol brez učiteljev. Zaradi tega se na teh šo- lah ni mogel pričeti pouk. V vsej državi je okrog 1800 razredov brez učiteljov. Zato je prosvetno ministrstvo odredilo, da bodo absolvent! lanskega četrtega letnika v tem šolskem letu absolvirali peti letnik v nekaj mesecih, da bo tako mogoče popolniti prazna mesta. — Novi kovanci po 25 par so prišli včeraj v promet. Po šestih mesecih, to je po 21. maju 1941 stari kovanci po 25 par ne bodo več zakonito plačilno sredstvo. Novi kovanci so izdelani iz zli- tine bakra in aluminijevega brona in sicer tako, da vsebuje zlitina na 1.000 delov 980 delov bakra in 20 delov alu- minijevega brona. Novi kovanci imajo premer 20 m in so malo večji od poldi- narskih kovancev. Zaradi lažjega razli- kovanja pa so v sredini preluknjani z odprtino v premeru 4 mm. Na prvi stra- ni je vtisnjena krona z napisom »Kra- ljevina Jugoslavija«, kakor pri kovan- cih za 2 din, I din in 50 par, na drugi strani pa je napis »25 para« 1938j — Okrog 60 milijonov kilogramov soli, to je 6.000 vagonov, uvažamo vsako leto iz inozemstva. Inozemstvo nam za- radi pomanjkanja vagonov ne more do- bavljati soli v zadostni množini. Zakaj ne more naša monopolska uprava pri- dobivati dovolj rnorske in kamene soli v naši državi, nam ni znano. — Dalmacija ima letos ogromno vina. V Dalmaciji so imeli letos rekordno vinsko letino, medtem ko je pridelek vina v ostalih predelih naše države letos za polovico manjši nego lani. Če ne bo- mo izvažali vina v preveliki meri v tu- jino, bo mogla Dalmacija letos kriti vse potrebe Jugoslavije po vinu. Novo vino je dancs v Dalmaciji po 5 do 7 din. Vino se bo torej tudi v prodaji na drobno po- dražilo. Delno se je to že zgodilo. Za- radi višjih cen je potrošnja vina ipadla, ker pač liudje v sedanji draginji nimajo denarja niti za nujne življenjske potreb- ščine. — Nedeljsko obratovanje v brivskih in frizer»kih lokalih. Uredba o odpira- nju in zapiranju trgovin in obratovalnic je spremenjena tako, da smejo biti briv- ski in frizerski lokali v vseh krajih, iz- vzemši v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Koroški Beli, odprti tudi ob nedeljah in sicer največ dve uri. — Breziwselm biženjcrji in taki, ki iščejo novih službenih mest, naj nujno javijo Društvu inženjerjev v Ljubljani svoj točni naslov s podatki o stroki in praksi zaradi evidence in posredovanja. CeSsenokolica kino union - celje c Velika poplava v Rornji Savinjski : dolini in Celju. V noči od petka na so- i boto je hud naliv v gornji Savinjski in ! Logarski dolini povzročil, da so Savinja ! in številni hudourniki zelo narasli. Voda , je na več krajih izpodkopala banovinsko cesto, ki drži v Logarsko dolino, in od- plavila velike množine lesa. Savinja je j v soboto narasla tudi v Celju in povzro- čila manjšo poplavo, vendar pa je za- čela voda kmalu upadati. V nedeljo je j silen vihar izruval v gornji Savinjski do- j lini zelo mnogo dreves. V noči od ne- i delje na ponedeljek pa so se nalivi v | gornji Savinjski in Logarski dolini po- i novili. Zaradi teh nalivov in pa zaradi \ južnega vremena, ki je povzročilo, da se je začel sneg na planinah topiti, je začela Savinja v gornjem toku v noči na ponedeljek ponovno naraščati. V do- lino so prihrumeli spet hudourniki in nastala je pcplava, kakršne gornja Sa- vinjska dolina ne pomni vse od leta 1926. Voda je na več krajih izpodko- pala že od sobote poškodovano banovin- sko cesto v Logarsko dolino ter porušila več mostov in jezov. Močno je narasla tudi Dreta. Savinja in Dreta sta spet odplavili mnogo lesa. V ponedeljek v prvih jutranjih urah je začela Savinja naraščati tudi v dolnjem toku, v spodnji Savinjski dolini in v Celiu. Dopoldne je dosegla skoraj 4 metre nad normalo. Narasli so tudi pritoki, ker voda ni mogla redno odtckati in je valovila na- zaj. Savinja je v Celju poplavila velik del tako zvanega »Otoka«, del glavnega drevcreda v mestnem parku, promenad- no pot na Masarykovem nabrežju, stav- bišče ob Masarykovem nabrežju, kjer hočejo nekateri graditi novo gimnazij- sko poslopje, podvoz pri prvem in dru- gem železniškcm moütu ter predel pri »Skalni kleti« ped Starim gradom. Proti poldnevu je začela voda upadati in se je popoldne vrnila v strugo. Ta poplava je spet povzročila veliko škodo. ! ......."»"-" ¦'-"'¦......¦'"'........'"'•.......I.BIIMM j P. K. K. €. priredi plesne vaje v nedeljo j 24. t. m. ob 16. v Narodnem dorau. ' Pouk letošnjih modernih plesov. j Jonny Urbaneic c Giil^iibiT^oA'a proslava v Celju. J Celjski tiskarji so priredili v soboto zve- j čer v nabito polnem Mestnem gledališču proslavo 500-letnice Janeza Gutenberga, izumitclja tiskarstva s premakljivimi ; vlitimi črkami. Celjska železničarska j godba je najprej izvajala koračnico in 1 potpuri narodnih pesmi. Sledil je dobro | deklamiran prolog. Nato pa so tiskarji in gostje podali dramatsko prikazan razvoj pisnnja od pračloveka preko kli- nopisa, hieroglifov, pisave v rimski dobi in srednjem veku do Gutenberga, na- stop Gutenberga in njegov vpliv na člc- veštvo ter izum kamnotiska po Alojzu Senefelderju, tiskalnega stroja po Fri- deriku Königu in stavnega stroja po Otmarju Mergenthalerju. Sledil je po- gled v tiskarjevo dclavnico v sedanjosti z dramatizirano obdelavo raznih vpra- šanj, ki se tičejo predvsem grafičnsga uslužbenstva. Prireditev je bila zaklju- čena z epilogom. Dramatizacijo je oskr- bel stavec g. Janez Kleč. Prvi, simbo- lični del očituje lep pesniški talent. Ta del je močno učinkoval. Drugi del, pogled v tiskarjevo delavnico v sedanjosti pa je pisan realistično in v povsem drugačnem stilu, nego ga je pisatelj uporabil v prvem delu; obravnava med drugim tudi stanovska vprašanja preveč podrobno. Drugi del dramatsko ni tako močan ka- kor prvi. Igralci so se z režiserjem vred zelo potrudili in so rešili svoje nalogc prav dobro. Občinstvo jim je izrazilo priznanje s prisrčnim aplavzom. Godba pa bi bila lahko svoja izvajanja skraj- šala. V tem primeru bi bil celotni učinek lepe prireditve še večji. Proslave so se udeležili tudi predstavniki oblastev in celjskih tiskarskih podjetij ter zastop- niki grafične zvezne organizacije iz Ljubljane, prosvetne centrale v Zagre- bu, grafičnih klubov v Ljubljani in po- verjeništev grafične organizacije iz Ma- ribora, Kranja in Krškega. c Mariborsko Narodno gledališče je uprizorilo v sredc v nabito polnem cclj- skem gledališču tragikomedijo »Nena- vaden človek«, delo zagrebškcga pisate- lja in novinarja Gsna Senečiča. Avtor, ki je dober poznavalec današnje družbc in njenih mnogih senčnih strani, z žgo- čo ironijo biča izrodke sodobne družbe in družabnega reda ter »socialnost« in Danes preralera prekrasnega češkega »slefllnw! Veflira epope/a to&rcev za svobodo f Heh Slovans... Zhorov Film o svobodi inenakosti je memento vsem slovanskim narodom v njihovi borbi za srečno bodočnost. V glavnih vlogah: LadisSav Bohai in f. Smolik »dobrodelnost« privilegiranih äpekulan- tov in podležev. Osnovna mise! tega rea- lističnega, duhovitega in učinkovitega dela je: Zakon je kakor pajčevina, čmr- lji zlezejo skozi njo, mušice pa se vja- mejo. G. Jože Kovič, ki je igro poslo- venil, je oskrbel temeljito in do po- drobnosti pretehtano režijo. Igral je tudi glavno vlogo kostanjarja in upoko- jenega železniškega sprevodnika Avgu- sta Tonkoviča ter ustvaril z odlično kä- rakterizacijo in mimiko pravo umetnino. Odličen v koncepciji in izvedbi vlcge po- krovitelja društva »Srce za siromaka« je bil tudi g. Gorinšek. Zelo dobro ka- rakterizirane like so podali gg. Nakrst (policijski komisar) in Verdonik (taj- nik) ter gdč. Starčeva (Ankica) in ga. Rasbergerjeva (manikirka). Krepko so se uveljavili tudi gg. Pavle Kovič (straž- nik), Blaž (železniški nosač) ter Košič in Crnobori kot novinarja. Scenerija je docela ustrezala stilu in vsebini igre. Senečicevo delo je doživelo tudi v Celju velik uspeh. Gostje, ki so se lotili tega dela očividno z veliko ljubeznijo, so bili deležni navdušenih aplavzov. Za Miklavža vsi h Kraupnerju na Glavni trg! — Oglejte si veliko zalogo bonbonov, čokoladc, desertov, keksov in raznega drugega peciva. — Vedno sveže na zalogi! — Na drobno in debelo! c 80-letnica ge. Elizabete Kupljenove. V torek je dopolnila vdova po notarju ga. Elizabeta Kupljenova v Celju 80. leto svojega življenja in praznovala obe- nem tudi svoj god. Jubilantka se je ro- dila 19. novembra I860 v Crnomlju kot hčerka tamkajšnjega uradnika in po- znejšega trgovca KotLna. Dne 12. janu- arja 1879 se je poročila v Črnomlju s tamkajšnjim notarjem Antonom Kuplje- nom, ki je bil po rodu iz St. Jurija ob Ščavnici. V Kupljenovem domu v Cr- nomlju je zlasti v počitnicah mnogo di- jakov uživalo gostoljubnost in tudi re- veži so tarn našli vedno podporo. Leta 1898. se je notar Kupljen preselil s avo- jo rodbino iz Črnomlja v Celje in otvo- ril tukaj nctarsko pisarno. V Gregor- čičevi ulici v Celju je zgradil dve veliki in lepi stanovanjski hiži. Leta 1902. ga je mnogo prezgodaj ugrabila. smrt. Po- kojni notar Kupljen je bil odločno naro- den in značajen mož. Narodna zavest in značajnost odlikujeta tudi njegovo vdovo, jubilantko go. Elizabeto. Svoje otroke je vzgojila strogo v nacionalnem duhu. Hčerka ga. Slava je soproga upo- kojenega kaznilniškega ravnatelja in ka- petana g. Fischerja v Celju, hčerka ga. Zora pa je soproga upokojenega višjega železniškega uradnika g. Zajca v Ljub- ljani. Sin Mirko, ki je živel kot upoko- jen železniški uradnik v Celju, je lani umrl. Go. Elizabeti Kupljenovi, ki uživa med prebivalstvom iskreno spoštovanje, prisrčno čestitamo k lepemu jubileju in ji želimo, da bi jo zdravje in zadovolj- stvo spremljalo tia do skrajnih mej člo- veškega življenja! c Sla\Tiostni koncert v proslavo praz- nilta zedinjenja bo 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču. Spored bo zelo pester in bogat. Slišali bomo skladbe do- mačih in tujih skladateljev za pevce- soliste, za godalni kvartet, za moški in mešani zbor a cappella in s klavirjem. Da bo izvedba kvalitetna in na dostojni umetniški višini, jamčijo prircditelji Glasbena Matica, Ccljsko pevsko druš- tvo, »Celjski zvon« in pevsko društvo »Oljka«. Ker bo koncert v proslavo na- gega največjega državnega praznika in ker želi združiti k dostojni manifesta- ciji vse in vsakogar brez razlike stanu in mišlienja, ne bodo ponujali vstopnic po hišah in lokalih, temveč bodo od ju- tri dalje v prcdprodaji po znižanih dramskih cenah v knjigarni K. Goričar- ja vdove na Kralja Petra cesti. c Reilna seja celjftkega mestnega sveta bo drevi ob 18.30. Na dnevnem redu so «rbračun mestne občine za 1. 1939-40. in poročila odborov. Štev. 48. »NOVA DOBA« 22. XI. 1940 Stran S. c Celjski oktct priredi v soboto 23. t. m. ob 20.30 koncert v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so Adami- čeve, Devove, Ipavčeve, Pavčičeve, Jen- kove, Hajdrihove, Nedvčdove, Gerbičove, Krekove, Svetkove in Vaudove skladbe. Koncert bo gotovo nudil lep umetniški užitek. c Ljudsko vseučilišče v Celju. V po- nedeljek 25. t. m. ob 20. bo nadaljeval g. prof. dr. Pavel Strmšek predavanje o šmarskem okraju. Pri zadnjem pre- davanju nam je govoril o Šmarju in šmarskem sodnem okraju, prihodnjič pa bo predaval o rosaškem in kozjanskem okraju. Tudi tokrat bodo predavanje poživljale lepe skioptične slike. Gotovo too tudi to predavanje privabilo mnogo poslušalcev. c Povišanje meztl v Westnovi tovarnl. Industrijsko podjetje A. Westen d. d. v Celju je zaradi draginje povišalo svoje- mu delavstvu mezde za 2.50 din na uro in uvedlo tudi draginjsko doklado. Tako so mezde delavk sedaj višje od predpi- sane minimalne mezde. Mezde delavcev pa znašajo celo 6.50 do 10 din na uro. Delavstvo se iskreno zahvaljuje vodstvu pod jet j a za povišek in za popolno razu- mevanje delavskega položaja. — Delav- stvo industrije Westen v Celju. c Crostovanjp Ijubljansko operr bo v mesecu decembru v celjskem gledališču. Gostje bodo uprizorili najbrž opcro Georgesa Bizeta »Carmen«. Otroški voziček I kolo ali šivalni stroj najhitreje in mjbo- j Jje kupite, prodatc ali zamenjate v trgo- i vini Joslp Uršič, Celje, Narodni dom. c Krajcwti odbor Aerokluba »Nasa krila« v Celju je imel v četrtek zvečer izreden občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v upravni cdbor naslednji gg.: predsednik poveljnik 39. pp. polkovnik Ivo Tomaševič, podpredsednik Čiro Sa- dar, tajnik Leo Vičar, odborniki prof. M. Cadež, Anton Dobrotinsek, Stojan Holobar, Drago Hojkar, dr. Stjepan Ivic, inž. L. Knop. sodnik Juro Lesjak, Mirko Mejavšek, Danči Mimik, inž. Blaž Pristovšek, inž. Ciril Rihtar, M. Ropas, inž. Umek in Vanči Vrabl ter ga. prof, dr. ing. M. Perparjeva. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. direktor Fr. Mravljak, za člane pa so bili izvoljeni gg. prof. dr. Kajetan Gan- tar, Joso Golobič, direktor Fran Marin- ček, inž. Boris Lavrenčič, Ivan Martin- čič, Feri Pletcršek in Slavko Skoberne. c Zakupniki soli so zborcnali v Celju. V posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje so zborovali 15. t. m. po- poldne zakupniki velikoprodaje soli v Sloveniji. Zbcrovanje je bilo v zvezi s povišanjem režijskih stroškov pri pro- daji soli, zaradi katerih so veliki zakup- niki dobili povišanje zaslužka, podza- kupniki pa so obdržali samo do3edanji zaslužek. Zborovanje, ki so se ga ude- ležili tudi zakupnik za Slovenijo g. Ivan Jelačin iz Ljubljana ter gg. Manojlovič in Kovaeič iz Zagreba, je vodil trgovec g. Čeh iz Murske Sobote. Glavni refe- rat je imel g. Ivan Grosek iz Maribora. Omenil je, da jc bil lani ustanovljen konzorcij z nalogo, da dobi veleprodajo soli in tofcaka v svoic roke. V tern kon- zorciju so bili gg. Ivan Jelačin, ravnatelj Tetovske banke Nikola Momirovič ter tovarnar Vlada Radan iz Zagreba. G. Jelačin je izlicitiral sol, g. Momirovič pa tobak. Radan je nato postal poobla- ščenec za oddajo soli in tobačnih zalog ter za prcdajo vžigalic, izvzemšl v Ma- riboru. G. Radan je pred dvema mese- cema pozval zakupnike, naj mu pošljejo uradno potrjena potrdila, da se je reži- ja v obratih podražila in da so nastale od 1. aprila do septembra veeje diferen- ce v škodo zakupnikov. Na podlagi teh potrdil je Radan dosegel pri monopolsk: upravi zvišanje provizije za 1000 din pri vagonu soli. Sedaj gre za to, da ve- lezakupniki del tega povišanja odstopijo podzakupnikom. Zakupniki so prcdvsem predlagali, naj ne Radanu odvzame ge- neralno pooblastilo, da se prenese sedež pisarne iz Zagreba v Ljubljano in da se za vodstvo solnih skladišč sklenejo novi dogovori. V tranzitno skladišče v Mari- iboru uvažajo sol iz inozemstva. V tern, skladišču pa že dva meseca ni niti ene vreče soli in morda še nekaj mesecev ne bo v njem nobene rezerve. Mesečno pa gre skozi Maribor več sto vagonov soli brez vskladiščenja. Stroškov pri enem vagonu je okrog 25 din, zaslužek pa zna- äa nad 700 din. Na zborovanju je bila izvoljena tričlanska delegacija, v kateri so gg. Keren iz Črnomlja, Vilar iz Lju- tomera in Kastelic iz Novega mesta.. Ta delegacija se bo pogajala z g. Jelačinom, da se Radanu odvzame generalno po- oblastilo za prodajo soli v dravski ba- novini in da se poviša temeljna provi- zija podzakupnikom. G. Jelačin je na zborovanju kritiziral način te akcije, ker se take zadeve obravnavajo na javnem zborovanju. c Požar v Brasloveah. Davi okrog pol 6. se je iz neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopjc posestnika in go- stilničarja Ivana Rössnerja v Braslov- čah. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje in ga uničil. Gasilcem je uspe- lo rešiti iz gorečega poslopja živino in nekaj gospodarskega orodja. V poslopju je zgorelo mnogo žita, sena in slame. Ker je stalo poslopje sredi trga, je bila ve- lika nevarnost, da se požar razširi na sosedna po3lopja. To pa so gasilci s svo- jo pcžrtvovalnostjo preprečili. Skoda je velika in je le delno krita z zavaro- valnino. c Davčne prijave za zgradarino. Dru- štvo hišnih posestnikov za Celje in celj- ski srez obvešča svoje članstvo, da je v smislu odloka finančnega ministra odmera zgradarine iz 1. 1940. podaljšana za 1. 1941. in da je poziv za vložitev pri- jav za zgradarino v času od 1. do 30. novembra razveljavljen. Prijave morajo vložiti samo oni novi hišni posestniki, ki jim je bila zgradarina odmerjena na novo za 1. 1940. in sicer za vse 1.1940. c Groziia nesreča v Braunsovi tovarni. V Braunsovi tovarni anilinskih barv in kemičnih izdelkov v Kocenovi ulici 8 v Celju se je zgodila v ponedeljek okrog 17.30 težka nesreča, ki je zahtevala člo- veško življenje. Ko so nehali v tovarni delati, je stopila 40-letna poročena po- možna delavka Marija Bučarjeva, roj. Kravosova, ki jc stanovala na Maribor- ski cesti 28, v laboratorijski oddelek, da bi ustavila električne stroje. Ko je odklopila električno stikalo, je švignila električna iskra iz stikala nanjo. Bu- čarjevi se je takcj vnela obleka, ki je bila oškropljena z bencinom in oljem. Nesrečna žena je bila v hipu vsa v pla- menih. V grozi in bolečinah je začela klicati na pomoč in je pohitela na hod- nik. Plameni, ki so jo bili objeli, so bili tako moeni, da se je na hodniku vnela lesena uta. Na pomoč so prihiteli neka- teri delavci, ki so bili še v tovarni, in hišnica, ki je Bučarjevo pokrila s pla- ščem in pogasila plamene. Bučarjeva je dobila težke opekline po vsem telesu, zlasti pa po spodnjem životu. Takoj so jo prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Bučarjeva se je kmalu one- svestila in je v torek ob 8.45 dopoldne izdihnila. Marija Bučarjeva je bila žena šoferja Franca Bučarja iz Celja, ki ja 7. decembra 1931 dcpoldne vozil mestni avtobus, v katerega je na železniškcm prelazu v Medlogu pri Celju trčil savinj- ski vlak. Pri tej katastrofi je izgubilo življenje 12 oseb, Bučar sam pa je bil težko ranjen. Marija Bučarjeva zapu- šča tri mladoletne otroke. V četrtek po- poldne so jo pokopali na okoliškem po- kopališču. Grozna smrt Marije Bučarje- ve, ki je bila izredno skrbna žena in vzorna mati, je pretresla. vse prebival- stvo. Vsi iskreno sočustvujejo z njenim možem in njenimi otroki. c Razbojništvo dveh 17-letnih fantov. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala v to- rek Albin O. in Franc Z., 17-letna delav- ca iz Krške vasi pri Čatežu. Oba sta se v noči na 14. oktober splazila v stano- vanje 85-letne posestnice Terezije Bla- žičeve v Krški vasi. O. jc napadel spcčo starko in jo davil, dokler mu ni pove- dala, kje ima spravljen denar. Nato ji je vzel 800 din in izginil. V noči na 13. oktober sta izprijenca položila čez most v Krški vasi 12 tramov in s tern ogro- zila varnost prometa ter povzročila ne- varnost za življenje in zdravje ljudi. Franc Z. je v začetku meseca scptembra ukradel Jožefi Krajnčevi v Krški vasi 6 vrbovih in 1 jelševo drevo, 11. okto- bra pa je izvabil Tereziji Lovšetovi v isti vasi 70 din pod lažno pretvezo, da ga pošilja Terezija Blažičeva, pri kateri je služil za hlapca, po najemnino za nji- vo. Albin O. je bil obsojen na 18 mese- cev, Franc Z. pa na 19 mesecev robije. c Sodnijski epilog smrtne nesreče. Ka- kor smo poročali, je postal posestnikov sin Franc Škerl iz Razbora pri Dram- Ijah dne 9. septembra popoldne žrtev smrtne nesreče. Škerl se je peljal od doma s kolesom v St. Jurij k zobnemu ffoUKam mu podaA$MikoAi, idwüsko dovtsmo- naÜVntr jiMr! zdravniku. Ko je prispel do ostrega m nepreglednega ovinka blizu Lesjakove gostilne pri Sv. Rozaliji, je privozil na- sproti 30-letni pekovski pomoenik Lu- dovik Zupančič iz Dramelj. Zupančič je vozil po sredi ceste in je zadel s kolesom z veliko silo v Škerla. Škerl je padel vznak s kolesa in priletel tako nesreeno, da si je zlomil tilnik. Nesrečnež je kma- lu nato izdihnil. Ludovik Zupančič se je moral zaradi neprevidne vožnje in njenih težkih posledic zagovarjati na okrožnem sodišču v Celju in je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora. c Zaradi odpravljanja telesnega plodu je okrožno sodišče v Celju obsodilo Ivanko Hrčkovo iz Trbovelj na 16 me- secev zapora. Dve soobtoženki sta bili obsojeni pogojno na 4 mesece zapora. c Žetev smrti. V nedeljo je umrla na Cesti na grad 6 v visoki starosti 86 let cbčinska reva Antonija Novakova. V ponedeljek je umrl na Cesti na grad 3 v starosti 84 let g. Jakob Inkret, po- sestnik in bivši strojnik v mestnem par- nem in kadnem kopališču v Celju. Iste- ga dne je umrl na Dečkovi cesti 24 v starosti 52 let strugarski mojster g. Dominik Lovšin. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 45-letni cestar Ivan Berghaus s Pristave pri Mestinju, v to- rek pa 16-letna hčerka vdove po rud- niškem čuvaju Vera Mosterjeva iz La- škega in 64-letni dninar Franc Petrin od Sv. Krištofa pri Laškem. Pokojnim bo- di ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 388 brezpo- selnih (182 moških in 206 žensk) na- sproti 415 (228 moškim in 187 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo 3 hlapci, po 1 strojni ključavničar in mizarski po- močnik, 6 kuharic, 4 kmečke dekle, 3 služkinje, 2 natakarici ter po 1 sobarica in postrežnica. c Za žrtve bombardiraiija Bitolja po italijanskih letalih je daroval industri- jec g. Leo Kudiš v Celju 1.000 din. c Gradnja nove opekarne v Tmovljah. Industrijec g. Ivo Cater v Celju je za- prosil sresko načelstvo za obrtno oblast- veno odobritcv in za gradbeno dovolje- nje za gradnjo opekarne v Trnovljah pri Celju. Opekarna bo obstojala iz krožne peči, delavnice S stroji na elek- tričhi pogon in industrijskega dimnika. Komisijski pregled in obravnava bo v ponedeljek 25. t. m. s sestankom ob 9. na kraju samem. c Spremembe v potniškem prometu na želcznicah. V cbmočju ljubljanske želez- niške direkcije so bili v ponedeljek 18. t. m. spet uvedeni nekateri nedavno ukinjeni potniški vlaki, nekateri potniški vlaki pa so bili ukinjeni. Med drugim so bili spet uvedeni naslednji vlaki: Na progi Celje—Velenje vlaka št. 9120 in 9121. Vlak št. 9120 odhaja iz Celja ob 19.05 in prihaja v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9121 odhaja iz Velcnja ob 20.38 in prihaja v Celje ob 21.45. Ta dva vla- ka vozita le ob delavnikih. Na progi SI oven j Gradec — Dravograd — Meža sta uvedena potniška vlaka St. 9124 in 9125. Vlak St. 9i24 odhaja iz Sloven j. Gradca ob 5.25 in prihaja v Dravograd - Mežo ob 5.48. Vlak St. 9125 odhaja iz Dravograda - Meže ob 20.37 in prihaja v Slovenj Gradec ob 21.05. Na progi Celje — Grobelno pa od ponedeljka ne vozijo več vlaki St. 2132, 2131, 2136 in 2135. Vlak St. 2132 je odhajal iz Celja ob 7.15 in prihajal na Grobelno ob 7.35, vlak št. 2136 je odhajal iz Celja ob 19.50 in prihajal na Grobelno ob 7.35, vlak št. 2131 je odhajal z Grobelnega ob 6.18 in prihajal v Celje ob 6.38, vlak št. 2135 pa je odhajal z Grobelngga ob 19. in prihajal v Celje ob 19.20. c Podpora revnim otrokom. Iz čiste- ga dobička cerkvenega koncerta, ki ga je priredila celjska vojaška godba ne- davno v Marijini cerkvi, je naklonil vo- jaški kapelnik g. Pero Fabijanovič oko- liški deški in dekliški šoli v Celju po 900 din, mestni dekliški šoli pa 600 din. Za plemeniti čin se mu vodstva vseh treh šol v imenu aolske mladlne iskreno za- hvaljujejo. c Opozorilo gozdnhn posestnikam. Opozarjamo gozdne posestnike na raz- glas mestnega poglavarstva v Celju o delitvi gozdnih parcel ter krčenju in spreminjanju gozdnih zemljišč v druge kulturne vrste in na razglas o sekanju in prodaji božičnih drevesc. Razglasa sta nabita na vseh uradnih closkah mestnega poglavarstva. c Miklavž bo obiskoval otročičko po domovih, kakor vsako leto, tudi letos. Prijave se sprejemajo do 3. decembra v Gasilskem domu na dvorižču mestnega poglavarstva. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 24. t. m. zdrav- nik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Stran 4. »NOVA DOBA« 22. XI. 1940 Štev. 4S. tokolstwo x Prvodecembrska sokolska proslava v Celju. V soboto 30. t. m. ob 20. bo v Mestnem gledališču slavnostna akademi- ja Sokolskega društva Celja-matice. Med pestrimi nastopi, ki jih bodo izvajali poedini oddelki, bodo vžgale zlasti točke članov po telovadni skladbi Ivana Kova- ča »Iz bratskog zagrljaja«, valčck čla- nic, jutranja telovadba naraščaja in pol- ka višje ženske dece. Sodeloval bo dru- štveni orkester, ki bo izpopolnil odmore. Drugi dan, v nedeljo 1. decembra bo ob 10.30 v tclovadnici v mestni narodni soli slavnostna seja. Na sporedu so godbene točke, slavnostni govor brata staroste, zaobljuba novega članstva in dve de- klamaciji. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj pridejo na obe prireditvi v kroju. Pričakujemo, da se bo odzvalo vse naše članstvo in posetilo večerno akademijo, kakor tudi dopoldansko slav- nostno seio in izpričalo svojo neomajno povezanost s sokolsko organizacijo. Tež- ki casi, ki jih preživljamo, naj nas še bclj zbližujejo in utrjujejo v veri v lep- šo bodočnost. Zdravo! x Zaobljuba nove»a članstva. Sokol- sko društvo Celje-matica je pozvalo vse po lanskem ob,čnem zboru na novo pri- stople člane in članice k zaobljubi, ki bo 1. decembra ob 10.30 v telovadnici. Društvo tolmači sklep sokolskega sabo- ra v Zagrebu iz leta 1924., s katerim je bila uvedena zaobljuba, v tern smi- slu, da od bratov in sester, ki so bili že zapriseženi in so prekinili članstvo, ob ponovnem njihovem vstopu ne zahteva drugič zaobljube, izvzemši onih, ki so bili kdaj izključeni. Vsakega iskrenega člana in članico veže podana zaprisega za vse življenje. K zaprisegi naj pridejo tudi novinci, ki sicer še niso prestali šestmesečne preizkusne dobe, a so bile njihove prijave odobrene na seji druš- tvene uprave in so se udelezili tečaja za novo članstvo. Bratje in sestre, ki prestopijo iz naraščaja v članstvo in niso bili ob dopolnitvi 18. leta starosti vsaj zadnjih šest mesecev nepretrgoma redni telovadci v naraščajskih vrstah, so istotako. v preizkusni dobi, Razume se, da sta šestmesečna preizkusna doba in zaobljuba, opravljena v drugih sokol- skih edinicah, enakopravna za vse, ki so zaradi preselitve ali iz kakršnega koli razloga prestopili v naše društvo. Banovinske zvezke ima stalno v zalogi knjigarna Karl Goričar vdv., veletrgo- vina s papirjem, Celje. $port Cef je; Jugoslavia Na Olimpovem igrišču v Gaberju se prične v nedeljo 24. t. m. ob 14.30 po- kalna tekma med SK Celjem in SK Ju- goslavijo kot zmagovalcema na prvi po- kalni tekmi. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo njuiio nedeljsko srečanje go- tovo nudilo zanimiv in lcp nogomet. * V tekmovanju za prvenstvo lirvat- ske lige je bil v nedeljo v Zagrebu od- igran samo ostanek svojčas prekinjene tekme med Gradjanskim in osiješko Slavijo. Končni rezultat je 3:0 (1:0) za | Gradjanskcga. V srbski ligi so bili do- ! seženi naslednji rezultati: v Beogradu Jugoslavia:Jedinstvo 1:0 (0:0) in BSK: Bask 10:1 (3:0), v Novem Sadu Voj- vodina :Bata 5:2, v Siibotici ZAK:Ju- goslayija (J) 4:0 in v Skoplju Grad- janski:Slavija (S) 0:0. * 11. kolo v slovenski ligi je dalo v nedeljo naslednje rezultate: v Mariboru Železničar:Ljubljana 1:1 (0:0), v Tr- bovljah Amater : Kranj 4:1 (2:0), v Ljubljani Mars:Olimp 8:1 (4:0) in na Jesenicah Bratstvo:Maribor 4:0 (1:0). Na tabeli vodi Ljubljana s 16 tockami pred Železničarjem in Amaterjem, ki imata po 15 točk. :: Visoka zmaga SK Celja. V nedeljo je bil na celjski Glaziji odigran ostanek pred tedni v 31. minuti prvega polčasa ob stanju 2:1 za Celje prekinjene prvo- razredne prvenstvene tekme med SK Ce- ljem in SK Brežicami. Celjani so še pet- krat potresli mrežo gostov in postavili končni rezultat 7:1 (2:1). Dopoldne je prvo moštvo SK Jugoslavije v trening tekmi premagalo rezervo SK Celja s 5:2 (2:1). Hiša v Celjii v Gosposki ulici se proda. — Naslov v upravi lista. Iz naiih kra[~* Laško 1 Spremembe pri davčni upravi. Upo- kojen je šef tukajšnje davčne uprave g. inspektor Fran Adamič. Pred 8 leti je prišel v Laško iz Škof je Loke na mesto takrat odišlega g. Štreklja. G. Adamič si je v času tukajšnjega službovanja zaradi svoje ljubeznivosti in pravičnosti pridobil splošen ugled in veliko število dobrih prijateljev, ki ga spoštujejo za- radi njegove poštenosti. Tudi kot šef davčne uprave je poznal prave mere in je vedno upošteval želje in pravice dav- koplačevalcev. Njegov odhod s tega me- sta obžalujemo vsi in želimo, da bi ostal v naši sredi kot upokojenec še dolga leta zdrav in delal, kakor je doslej. Gotovo bo sedaj še bolj posvetil svoje moči So- kolu, čigar starosta je od zadnjega obč- nega zbora. — Za novega šefa davčne uprave pa je imenovan g. Stanko Ple- skovič, sin bivšega davčnega nadupravi- telja g. Milana Pleskoviča. G. Plesko- viča poznamo kot zelo dobrega in ne- pristranskega uradnika, ki so mu znane davčne prilike našega okraja. Prepričani smo, da nam bo objektiven uradnik in dober šef davčne uprave. Od davčne uprave v Slovenski Bistrici je premeščen k davčni upravi v Laškem davkar g. Leon Tičar, rojak iz Šmarjete pri Rim- skih toplicah in sin tamkajšnjega davč- nega upravitelja v p. 1 Odgodena noč. Sokolsko gledališče v Laškem uprizori v soboto 23. t. m. ob 20.15 v Sokolskem domu burko v 3 de- janjih »Odgodena noč«. Sodelovalo bo 12 člahic in članov. Režijo vodi br. An- ton Horjak. Posetite predstavo v čim večjem številu. Nasmejali se boste do solz. Ljudskošolski mladini je vstop za- branjen! 1 Poroka. V soboto 16. t. m. sta se porceila v Laškem rudniški uradnik TPD v Kočevju in laški rojak g. Karel Vrečko in gdč. Milica Dolinškova, heerka rud- niškega namešcenca v Hudi jami pri La- skern. Mlademu sokolskemu paru želimo obilo sreče in zadcvoljstva na skupni življenjski poti! 1 Gradbcuo ^ibanje. Upokojeni učitelj g. Vekoslav Benko v Laškem prizidava, k svoji hiši desni dvonadstropni stano- vanjski trakt, na levi pa je prizidal obrtno delavnico. — V bližini pokopa- lišča in hiše g. Cepuša gradi pivovar- niški uslužbenec g. Jože Weber enosta- novanjsko pritlično hišo. 1 Preran grob priljubljene mladenke. V torek 19. t. m. je iz celjske bolnice prispela žalostna vest, da je podlegla srčni kapi v cvetu pomladnih let komaj 16-letna mladenka gdč. Verica Moster- jeva, hčerka pokojnega nočnega čuvaja pri TPD in ge. Roze Mosterjeve v La- škem. Ze od rane mladosti je sodelovala pri sokolski deci nato pa pri naraščaju. V celjski bolniei se je zdravila komaj tri tedne. Bila je zelo rahlega zdravja, a izredno mirne narave ter tihega in blagega značaja. Na poslednji poti so jo spremili v eetrtek popoldne na domače pokopališče člani in naraščaj Sokola v velikem številu. Pokojna zapušča mater go. Rozo, brata Jožka in Rudija Vlčka in sestro Ružo. Sokolski sestri bodi ohranjen trajen spomin, svojcem pa iz- rekamo globoko sožalje! 1 Sveži goniili. V Debru pri Laškem je umrla 85-letna preužitkarica in vdova po posestniku ga. Marija Krebsova. — V Laškem je umrla v starosti 47 let so- proga višjega političnega komisarja ga. Zorka Ujčiceva, svakinja laškega mag. pharm. g. Vekoslava Ujčiča. Obema že- nama bodi ohranjen blag spomin, sorod- nikom naše iskreno sožalje! 1 Tat v cerkvi na Gomji Reeici. V noči na 12. november je neznanec vdrl skozi okno v cerkev sv. Antona na Gor- nji Rečici. Odprl je nabiralnik, v ka- terem pa ni našel denarja, pač pa je vzel s seboj en ključ. Drugih predmetov se ni dotaknil. Organi so ugotovili za okrog 35 din škode na oknu. Sumijo, da so iz- vršili poskus tatvine cigani, ki često po- tujejo z vozovi skozi Rečico. 1 Društ\Ti »Blago srce« v Laškem je daroval hotelir g. Vladimir Trop 100 din namesto venca na grob ge. Zore Ujčičevc. 1 Prodaja ncpremičnin. Tovarnar g. Knez v Celju nam sporoča, da ni kupil vile kleparskega mojstra g. Josipa Ci- lenška v Laškem. Tovarno in graščino Henrika in Irene Falter v Jurkloštru je kupil za okrog 3 milijone dinarjev neki sorodnik dr. Antona Šariča, lastnika ko- pališča Slatine Radencev. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 22. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 in 20.30 odlično komedijo »Tri zlate deklice«. Film, ki bo vsakega raz- veselil in razvedril. V glavni vlogi Loretta Young. Predigra. Hrastnik h Iz sokolsfcega delovanja. V soboto 23. t. m. ob 20. in v nedeljo ob 17. pri- redi dramatski cdsek tukajšnjega Soko- la veseloigro »Ujež«, ki jo je spisal Bra- nislav Nušič. Snov ie vzeta iz življenja žen v Beogradu, ki se udejstvujejo v društvencni življenju, dom pa zanemar- jajo. Avtor prav posebno prikazuje za- postavljenost zakonskih mož, ki dolge vecere, da, celö dni doma samotarijo in se ukvarjajo z gospodinjstvom, njih žene pa na svojih sestankih obravna- vajo brezplodne predmete. Za to prire- ditev, ki bo prva te vrste v tej sezoni, vlada med prebivalstvom veliko zanima- nje. — Sokol nadalje prireja vsak če- trtek ob pol 20. plesne vaje, ki so prav dobro obiskane. — Otroške tombole so redno po enkrat na mesec in se tudi dobro obnesejo. — Za sokolsko'akade- mijo v proslavo zedinjenja 1. decembra so priprave v teku, da tako dostojno proslavimo naš narodni praznik, ki naj nas vedno spominja na dobo, ko so nam odpadle verige suženjstva in smo si priborili svojo narodno in svobcdno dr- žavo. Tukajšnje sokolsko društvo vsako leto zelo svečano proslavlja ta veliki narodni praznik. Žafec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 23. t. m. ob 20. in v nedeljo 24. t. ni. ob 14., 16. in 18.45 velefilm »Kanadske petorčice«. Kino bo odslej spet redno predvajal zvočne tednike. Brasfovce b Sokolsko društvo v Braslovčah, po- novi v nedeljo 24. t. m. ob 15., in ne ob 19., kakor je bilo prvotno objav- ljeno, ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih »Legijonarji«. Igra je pri premieri v ne- deljo 17. t. m. dosegla velik uspeh in zelo zadovoljila obcinstvo. b Smrt uglednega tržana. V torek zvečer je umrl v Braslovčah bivši go- stilničar in posestnik g. Emil Plaskan. G. Plaskan je bil blag mož in pri vseh tržanih priljubljen. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so- žal je! Gwnii wBd g Sokolske vesti. V Sokolskem domu smo martinovali v nedeljo 10. t. m. zve- čer. Prirejena ie bila šaljiva predstava, nato pa se je razvila prosta zabava, pri kateri je sodeloval sokolski orkester, ki je igral odlično in marljivo ter dvignil razpoloženje. Sedaj smo tudi v našem mestu rešeni velike skrbi glede sodelo- vanja godbe pri sličnih prireditvah. — Miklavževanje za otroke bo tudi letos v ectrtek 5. decembra popoldne v Sckol- skem domu. Obdarovani bodo vsi revni pripadniki Sokola. — Za 1. december pripravlja Sokolsko društvo slavnostno akademijo. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki. Akademija bo 1. decembra ob 15. g Zbirka za CMD 10. novembra je dala v našem mestu blizu 700 din. Pre- bivalci iz vseh slojcv so po svojih mo- čeh prispevali k tej narodni zbirki in so darcvali za naš mali kraj lep znesek. g Premestitev. G. Andrej Kočevar, tajnik cestnega odbora, ki je v naeem okraju mnogo let vestno in požrtvovalno opravljal svojo službo, je bil premeščen v Metliko. Želimo mu mnogo uspehov in zadovoljstva na novem službeneni mestu. Sloveni Gradec s Sokolske vesti. Po br. Dragu Sircu je darovala tvornica nogavic »Polzela«, d. z. o z. na Polzeli za božičnico sirojnaš- ni sokolski mladini 1.000 din. Ravna- teljstvu tvornice iskrena hvala! — So- kcl stopa v novo delovno leto poln na- črtov in volje do dela. Pridno se pri- pravlja na akademijo, ki bo 30. t. m.— Sokolsko zaobljubo bo položilo nad 20 novih članov in članic, ki so se udeležili 17. t. m. prosvetne sole, združene z malo razstavo sokolskega tiska. — V prvem tednu v decembru bosta vodila savezni prednjak br. Ban in župni prednjäk br. Orel tečaj za vrhunsko telovadbo in prednjaški tečaj. — Prosvetni odbor Sokola- pripravlja vrsto rednih preda- vanj, dramski odsek že sestavlja svoj program, lutkovni odsek pa bo razvese- ljeval naše malčke. — Strelski odsek ži- vahno deluje, mladina ima svoje debat- ne večere. Po krepko začrtani poti stre- mimo za še večjim razmahom Sokola na naši severni meji. VERITAS Generalno Zcstopstvt in skladišče Anton Bremec Celje Iščejo se zastopniki Čistite podstrešja! Stare cunje, gumo (galošct Bata škornjc) pnevmatlke koles in avtomobilov kupuje stalno in plačuje najboljc Fr. Krušič — Žalee Waienca z dobritn solskim uspehom za ditnai'- karsko obrt sprejme tvrdka F. F«chst Celje, Strossmayerjeva ul. 3. Realitetna pisarna Jag or Cel/e, ulica dr. Gregor/a Žer/ava 4/1. ugodno p oda: trgousko-obrtnc In stanovanjske hlše, vile, stavbne purcelc in različna kmeCka In vinogradua posestva. Iščenujno na aakup: male in velike stanovanjske hiSc Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod š:fro »5« na upravo lista. Kadar izpraznjujetc Vaše podstrešie, se sponmite, da najbolje vnovčite vse stare predmete pri tvrdki losip Uršič. Cel/e. Narodni dom Posesfvo v bližini Celja, Vojnika, Žalca ali v Savinjski dolini kupim. Pismene po- nudbe na upravo lista pod »PosestTO«. HrAflam* večjo zalogo popolnonia no- rlOQcini. vih čevljev po nizki ceni, gramofon v kovCcgu znamke Odeon, gra- ndson z lijakom in 70 ploSčami, pisalsjo raizo iz trdega Jesa, klavirske stolčke, omaro za led, decimalno tehtnico, pianino, jedilnico in spalnico, zofo in fotelje, veliko izbiro stare do- bro ohranjene obleke, vrtno cev in gugalni stol. Iflinim* bru§Gna ^gledala brez okvira I\U|JIIII« za kopalnice, staro pohi$tvo> puh za blazine in dobro ohranjeno oblcko' Hr^rlam ^eP° zraCno prazno sobo solidnž UQUuin stranki, 3-sobno stanovanje v lepi vili ob juž. žel. tik postaje, primerno za upokojence in dvoje 2-sobnih stanovanj s kopalnico. — Starinarna in posredovalnica Rla Jo«el«, Cclje, Go&poska ul. 26 lavmiifra posoiilnica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Ra8un Poštne hranllnloe St. 10.994 Brzojavl: „Posojilnioa" Telefon Si 2 BLAGAJNISKE URE: ob delavnlkih od 8. do 12. fn od 15- do 17. llll||ll!linBIIIIIIII!llll!IIIIIIIIIUIi!lll[llllllllll!IIUI>lll!liyi!llll FRANJO DOLŽAN ;^-^, CELJE STRELOVODE______ ZANTCVA1TE PONUDBE ^* kresijo 4 Viun narcd| „Olidno In po konkurenžnl »enl, Ml PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako livriuje tiidl via popraTÜa Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladulk — Ob» v Celja