EKSKURZIJA - MOŽNOST POPESTRITVE POUKA SLOVENŠČINE
Ekskurzije se učitelj ne sme lotiti kot nadležne obveznosti iz učnega načrta, ampak mora biti pripravljen na bogato ustvarjalno in organizacijsko delo, tako učencev kot njega samega.
Motiviranje
Pomembno je, kako učitelj motivira učence za ekskurzijo. Na splošno to ni težko, saj učenci zelo radi zapustijo šolske klopi, vendar kaj radi zamenjajo ekskurzijo z izletom. Učitelj pa mora svoje učence motivirati tako, da se je bodo veselili, čeprav vedo, da je pred njimi odgovorno delo, ki jih bo obogatilo z novimi spoznanji. Za primer vzemimo literarno in (obenem) zgodovinsko ekskurzijo za 7. razred: Ljubljana-Kranj-Begunje-grad Kamen-Draga-Vrba-Dosloviče-Bled. V Sedmih berilih je odmerjeno precej prostora Prešernovi in Jenkovi poeziji, pisatelja romana Pod svobodnim soncem pa že tudi poznajo iz šestega razreda, v sedmem pa berejo njegove spomine iz mladosti (Moj oče). Motivacija za ekskurzijo se zaradi tega kar ponuja: pobliže bodo spoznali kraje, ki so tako zelo povezani z ustvarjanjem teh književnikov. Ker je ena osrednjih tem teh odlomkov v berilih prav domovina, domoljubje, in ker so bili ti pisci s temi besedili še kako živi med narodnoosvobodilnim bojem, smo z ekskurzijo (izkustveno) utemeljili trdno povezanost slovenske književnosti, narodne zavesti in zgodovine.
Priprave na ekskurzijo
Pred ekskurzijo že v šoli obravnavamo Prešernove (Vrba, Zdravljica, Uvod h Krstu pri Savici) in Jenkove (Gori) pesmi in Finžgarjev avtobiografski spis Moj oče. Obenem s skupino recitatorjev izberemo Drimerne umetniške in dokumentarne tekste, ki jih bodo povedali med samo ekskurzijo in s tem ce-ovito dopolnih in osvetlili njeno vsebino (npr. Ob Prešernovem grobu. Gori - v Kranju, pisma talcev - v Begunjah: Pegam in Lambergar - na gradu Kamen; Župančičeva Domovina je ena, Udovičeva Poslednja minuta - v Dragi; Vrba in Zdravljica - pri cerkvici sv. Marka; Finžgarjevi spomini - v Do-slovičah; odlomek o Bledu iz Krsta - na Bledu).
Učenci se po lastnih sposobnostih in interesih razdelijo v skupine po pet ali šest Določijo svoje vodje. Nekatere s pestrostjo dejstev privlači zgodovina, drugi radi opazujejo, tretje, bolj čustvene, Ido za orise s poti navdahnila lepota narave in doživetja ob poeziji. Tu so še Ukovni nadobudneži, ki več povedo s podobo kot s črko, pa še kdo je, ki se ukvarja s fotografijo. Po interesih oblikovane skupine dobijo že v šoli točno in jasno začrtane naloge. Vedeti morajo, da na ekskurziji večino dela (organizacija, razlaga za ekskurzijo pomembnih izsekov iz zgodovine, hterature) opravi učitelj, njih pa čaka delo po ekskurziji - ura poročanja.
Na poti
Na ekskurzijo popeljemo primerno število učencev. Uspele so mi tiste z dvema ah največ tremi oddelki. Množične ekskurzije se navadno izrodijo v beganje, neresnost, prerivanje in s tem izgubijo svoj smisel. Če po vsej sili hočemo obiskati čim več krajev, postanejo učenci utrujeni, prenasičeni in zanimanje usiha. Pri vsaki razlagi, pojasnilu mora imeti učitelj pravo mero. Pripoveduje naj kratko, jasno in bistveno, primerno učenčevi starosti in znanju.
Že takoj na začetku je treba v avtobusu ustvariti veselo, delavno razpoloženje, polno pričakovanja. Učitelj slovenščine se naj nikar ne boji kdaj pa kdaj pogledati iz svojega vrtička na polje zgodovine, zemljepisa in umetnostne zgodovine. Svoji razlagi da tako potrebno širino.
Novo okolje vznemirja učenca v vsej svoji raznolikosti in pestrosti. Zato je treba njegovo pozornost usmeriti s kratkimi napotki za izvršitev že v šoli določenih nalog. Učenci sami sprašujejo, opazujejo, zapisujejo, skicirajo, fotografirajo. Vse to gradivo učenci doma uredijo in pripravijo za poročanje. Učenci pa se na ekskurziji ne zadovoljijo z golimi podatki, dejstvi in okoljem kot takim. Kraju, v katerem so, je treba plastično in čustveno vznemirjujoče vdahniti duh preteklosti. K razpoloženju prispevajo tudi učenci recitatorji.
Doma - ura poročanja
Ura poročanja je čisto njihova. Učitelj je tu sprva le kritičen poslušalec, ki sicer mora popraviti nekaj vsebinskih napak in napačnih dejstev, a se kaj hitro spremeni v občudovalca ustvarjalnosti in domiselnosti svojih učencev. Ti sami uredijo šolsko tablo s popotnimi vtisi, risbami, zbranim slikovnim gradivom. Opazna je njihova želja po čim lepšem videzu, kar je samo še eden od izrazov njihovega osebnega odnosa do ekskurzije.
Vsaka skupina, največkrat vsi njeni člani, poroča o svojem delu, vtisih in z domiselno »režijo« (glasba, recitacije) poživi svoj nastop. Učenci kar sami poskrbijo, da vsak stopi iz anonimnosti in se pred^ stavi v novi luči. /&
222
v njihovih spisih se lahko kaže osebno in čustveno doživetje ekskurzije kot težnja po liričnem, včasih že kar vzneseno razčustvovanem slogu. Vendar pa se učenci s tem trudijo, da bi po svojih močeh ; kar najbolje ubesedili svoje vživljanje v vzdušje na ekskurziji. Preteklost jim je čutno nazorno bhzu. i Nekateri pa se vadijo, da svoje opazovanje opišejo in dokumentirajo in pri tem sami od sebe brskajo po knjigah.
Svoje kolektivno delo razred predstavi ceh šoU na posebni razstavi In v šolskem Ustu.
Tako pripravljena in izpeljana ekskurzija ustreza več učno-vzgojnim smotrom. Učenec se praktično spoprijema z razhčnimi stalnimi oblikami sporočanja (poročilo, opis, oris). Razširi se njegovo poznavanje literarne, umetnostne in pohtične zgodovine. Ob delu dobiva spodbude za ustvarjalnost Oblikuje se njegov osebni odnos do literarnih ustvarjalcev in naše preteklosti. Tako prestopa vsakdanjo i brezbrižnost, pasivnost, samozadostnost in se začenja zavedati svoje pripadnosti narodu in domovini.
Magda   J u v a n OS Valentina Vodnika v Ljubljani 1
223