Stev. 12 Ptui, 29. niiirca 1957 Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uretteištvo PtaJ, Lackova trika 6 — Telefcij 166, NB PtaJ Stev. M3-T-206 ~ Ore- luje urednižkl odbor — Odgovorni urednik Antoei Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tisska Mariborska tiskarna ~ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 350 (finarjev Cešn^ ian mareliee že cvekt iCulturnoDrosvetne potrebe ljudstva SO vedno veiie Na letni skupščini S\-eta Svo- bod in pros\otviih društev okra- ja Ptuj T ponedeljek, 25. marca, .»e prejelo več društev in po- žrtvovalnih kultumo-prosvetnlh delavcev rni republiškega Sveta Svobod in prosvetnih clnaštev srebrno in hronasto odličje, od okrajnega sveta pa diplome in priznanja sekcije vseh društev, ki so nastooile na III. in IV. okrajni gospodarski rajcstavi v Ptujn. Novoi/,\ oljeni upravni in nadzr>rni odbor tvorijo zopet najasilnejši kultumoprosvetni delavci v ptujskem okraju, ki so tncii doslej uživali vse zaupanje in spošt4>vanje članstva. V ptujskem okraju je regi- striranih 41 prosvetnih društev s preko 100 sekcijami. Poleg 4 Svobod (Ptuj, Kidričevo, Ormož in Majšperk) je še 37 pros^vetnih društe^^ Najmlajši društvi sta Prosvetno društvo Stonjci in Društvo obrtnikov in trgovcev v Ptuju. V okraju je 45 knjižnic s 23.584 knjigami. Po^-preč-no pride na H prebivalce v okraju (\'seh je 94.274) 1 knjiga. Osnov- ne šole in nižje gimnaidje imajo 12.397 knjig, največ (10.4SS2) le- poslovnih, o.stale pa .so stroifov- ne oziroma poljudnoznanstvene. V poročilu, ki ga je skupščini prebral predsednik Sveta tov. Stane .Stanič, je poudarjeno, da so prosvetna društva, njiliove sekcije in knjižnice opravile ■veliko nalogo, da pa jim pri kultumoprofrvetnem delu veliko pomaga tudi Okrajna -zadružna zveza, Rdeči križ. Kmetijske na- daljevalne šole. Zavod na- predno jtospodinjstvo, gasilska društva, klubi ljudske te^mike in ostali s .svojimi predavanji in tečaji. V minuli zimi se je kulturnoprosvetno delo še bolj raanahnilo, zrasle pa so tudi zahteve društev. Vedno glas- nej.ša je zahteva društev po kinoapciraturah, stalnih in pre- nosnih, ker se je pcrfeh kot društva brez teh. Tudi je bilo podčrtano, da bo potrebna v bodoče \!^aj vsaki občini in osemletki po 1 kino- »paratura za spl<:fe-Tio in tudi .^trakovno izobraževanje mla- dine in odraslih. Zastopnik republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev je v dMtu.siji naka/al navz(>čim vr^ pobud za bocioče delo, ki temeljijo na .sklepih lepubliiace skupščine. On je tudi razdelil srebrna in bronasta odličja naj- /.aslužnejšim društvom in čla- nom. Glede vedno večje zahtev- nosti našega ljudstva na pod- ročju kulturnoprosvetno dejav- nosti jc na .skupščini diskutiralo \'eč delegatov s podeželja. Tov. Jože Gregorc je poudaril, da je bilo po 'osvoboditvi pri nas ve- liko storjeno, kar se najbolj \idi v primerjavi z upošteva- njem kulturnoprosvetnih potreb ljudstva v drugih državah, kjer .še vočja mesta nimajo gledališč. Po njegovem je pač potrebno razumeti, da je tudi Imterij rezultatov na tem področju vedno strožji. Več delegatov je predlagalo, da bi imeli v okraju nedeljsko icultume popoldneve, na katerih bo dana lailtumoprosvetnim delavcem najlepša prilika, da lx) ja\most spoznala in ocenila njihovo prizadev-anjc in uspehe. BERMUDSKI REZULTATI Rermudska konferenca med ame- riškim predsednikon) Eisenhovve- rom in britanskim premierom Macmillanom sodi med najpo- membnejše dogodke zadnjih te- dnov. Vzbudila jc mnogo radove- iir\eqH pričakovanja, kajfi sueška pustolovščina je deloma razmajala tradi^^ionalno prijateljstvo med dolgokrakim Stricem Tomom iz VVashingtopa in čokatim, vendar že nekako uvelim Johnom BuHorn iz prestolnice nekoč t.ako cvetoče- ga Imperija. .Srečala sta se pred- stavnika dveh dežel — Američan, poln samozavesti in ekonomske moči ter Anglež, rekonvalescent z dvomljivim upanjem v pomoč mof-nejšega brata. Sestanek sredi Atlantike bo ne- dvomno še dalj časa objekt različ- nih ugibanj ter analiz. Toda znani rezultati pomembnega srečanja omogočajo že .sedaj nekaj jasnej- ših pogledov na dosežene uspehe ali — bolje povedano — spora- zume. Gre predvsem zs dve zadevi — problem Srednjega vzhoda v zvezi z Eisenhov,'erovo doktrino ter bri- tanskim političnim padcem na tem [KDdročju in — na drugem koncu — za sporazum o pošiljkah dirigi- ranih izstrelkov britanski armadi. Britanska diplomacija na Sred- njem vzhodu preživlja že dalj ča- sa hudo krizo. Foreign Office mo- ra priznati, da je posebno še po nesrečni avanturi v Port Saidu i/- nubil v arabskih državah še tistih bore nekaj akcij, kar mu jih je preostalo. Nekoč britan.sko vpliv- no podi-ocje se osamosvaja — ako izvzamemo dežele Bagdadskega pakta. Imenitna priložnost za ZDA, ki poskušajo povečati svoj vpliv v deželah, kjer so ga .Angle- ži izgubili. V takem položaju Angležem ne preostaja drugega, kakor da se vežejo na ameriško politiko — konkretno torej na EisenhoweiT>- vo doktrino. Načelo Macmillanove vlade je torej: bolje nekaj, kakor nič! Kajti Američani se bodo s svojim posegom na Srednji vzhod brez dvoma okoristili — po eni ali dnjgi plati. Macmillan si obeta od tega vsaj majhne koristi. Od tod tudi socilasje o tem problemu na Bermudih. V sredo je premier Macmillan v Londonu zadovoljen dejal, da .je predsednik ZDA obljubil, da bo britanska armada prejela ameri- ške dirigirane izstrelke kot svojo stalno oborožitev. Angleži sodijo, da so s tem dosegli velik uspeh, ker vsaj še sedem let ne bodo imeli izdatkov za samostojno proizvodnjo tega dragega orožja. Američani po drugi plati menijo, da so dobro računali, kajti znano je. da si želijo močnega zavf>znika onkraj Atlantskega oceana. Angle- ži so se delno finančno okoristili z ozirom na trenutno povečanje mednarodne napetosti, obenem pa spet utrdili zrahljano prijateljstvo. To sta dve plati bermudskih sporazumov. Prijateljstvo je ob- novljeno — ne brez obojestran- skih Dopuščanj, pa tudi koristi. Vendar pa ostane vtis, da pred- stavlja britansko vključenje v Eisenhowerov srednjevzhodni pro- or?im le kost bogate mize za rev- nena soseda. Američani računajo na levji delež in vsakršno oart- nerstvo z Annleži ix)do v Wašhing- tomj dobro pretehtali, vsa i takrat, kadar gre za sredn.jevzhodne za- deve. T ondon ima v arabskih de- želah le preslab sloves.,. Priprave za kongres delavskih svetov v tovarni v Kidričevem v zadnjih dneh je delavski svet Tovarne glinice in alumi- nija v Kidričevem razprav'Ijal o pripravah za kongre.s delav- skih svetov in o voiitvah novih delavskih svetov, ki bi naj bile okoli 23. aprila t. I. Člani deiav,ikega sveta in ostali, ki .so priso.stvovali seji, rso živahno razpravljali ter dali več dobrih predlogov glede pri- prav za kongres, kakor tudi za volitve. Deiav^sk; svet je skle- nil pritegniti k izdelavi poro- čila, ki bo predloženo celokup- nemu kolektivu, čimveč članov, da bo delavsko upravljanje v tovarni temeljito obdelano ter izdelane razne analize, ki bodo služile za ugotavljanje pomanj- k'l.iivcs-ti in, za dopolnitve uprav- , Ijanja. To delo bo opravljeno v raz- nih komisijah, ki .so ustanov- ljene pri delavskem svetu: ka- drovska, finančna, komisija za družbeni plan, za higiensko teh- nično za.šči1,o itd. V delu komi- sij bodo sodelovali tudi .stro- kovnjaki in predstavniki poli- tičnih organizacij. Poleg teli je u.stanovil delavski svet posebno ccntn^lno komisijo, ki ima na- logo izdelati skupno poročilo za delavski sfs^el, ki bo obravna- valo pred celotnim kolektivom. Da bi bila razprava med čla- ni kolektiva ičm uspešnejša, da bi prišlo do izraz.a čim več do- bri hpredlogov, kakor tudi kri- tičnih pripomb glede delav^^a upravljanja v tovarni, je sfele- ni'i izvesti delavsldarsk. pos'lovni zvezi, odnosno ki so i to zvezo v lanske mletu sode- lovali. Dosežena realizacija, to je vrednost prodanega blaga ali izvršenih uslug, je ena izmed realnih oblik primerjave in podlaga 7^ oceno. Zaradi tega v naslednjem navajamo promet ali realizacijo teh podjetij: Za. gospodarsko or.' ^ i o, ki vključuje obrate ^jt.o Al^oraj eno in četrt milijarde realizacije, pač ni potrebno do- kazovati, da je njen obstoj ne .samo upravičen, temveč celo nujen, Firiančni poslovni uspeh na- vedenih podjetij je vsestransko razveseljiv. Po u.stanovitvi Go- spodarske poslo^me zveze v dru- gi polovici lanskega leta se je končno pristopilo k že ponovno napovedani obliki trgovanja na odprti račun. Pri tem je uspelo podjetju »Kmetovalec,; iz pos'iO- vanja v drug.i polovici leta 1956 rezervirati za razdelitev komisijskih razlik zadrugam 2,613.122 din, podjetju »Mesni- ne« v iste svrhe 2,424.306 din, IKvdjetju ;>Les« pa 140.380 din. Te komisijske razlike v skup- nem iznosu 5,177.808 din je občni zbor GPZ razdelil med KZ po ključu prometa in do- seženih Uispehov. Čeprav išče in najde vsaka KZ tak način poslovanja, ki ji najbolj ugaja, in je povsem od- vivsna od obratov CJosix»darske poslovne zveze, mislimo, da bo včerajšnja razdelitev komisij- skih razlik vendarle spodbuda kmetijskim zadrugam, da se bodo v čim večji meri posluže- vale uslug obratov GPZ, ker pri tem poslovanju nimajo prav nobenega rizika, pač Pa smejo pričakovati ob koncu poslovne- ga leta še prii-norno doplačilo. Gospodarski p!an GPZ je izredno zanimiv. Tako name- rava GPZ zgraditi v Ptuju mo- derno .skladišče. Kapaciteta tega skladišča je predvidena « 50 vagoni. Prvotni načrti za gi'adnjo skladišča so predvide- vali investicijski znesek 53 ini- lijonov din. Ker pa je vodstvo GPZ iskalo možnoeti s čim manjšimi stroški zgraditi in ustvariti čim več, je na^o za gradnjo tega skladišča novo lo- kacijo, ki je mnogo bolj pri- merna. Za gradnjo na tej lokaciji je bil potreben pristanek Trans- portnega ipodjetja Jug. žel. v Ljubljani in pa Vojne delega- cije v Ljubljani. Predstavniki GPZ so naleteli na vsestransko razumevanje in dosegli dogo- vor, ki zadovoljuje vse stranice in omogoča zgraditev skladišča za 41,000.000 din, to je za 12 nii- lijcnov din ceneje, kot je biio prvotno predvideno. »Mlekarna« v Ptuju je iskala načiia, kako pi-imer^io ovredno- titi kazein. Pred leti jc bU ka- zein v naši državi uvozni arti- kel, za katerega je naša skup- nost žrtvovala težka devizna sredstva. Zaradi preu.smeritve potrošnje mlečnih proizvodov od sira na surovo maslo, se je pro- dukcija kazeina v naši državi v zadnjih letih silno povečala, ker je kazein odpadni proizvod pri proizvodnji surovega masla. Trenutno je kazeina v naši dr- žavi toliko, da ga izvažamo in da še kljub temu ostaja na za- logi. Da bi odpravili zastoj v pro- daji kazeina, ki ga je bilo ob koncu leta 1956 v Sloveniji na zalogi 150 ton, bo v letošnjem letu zgrajena ob investiciji 22.000.000 din nova panoga pro- izvcdmo pri »Mlekarni« v Ptu- ju, za katero bo kazein osnovna surovina. Ta dopolnilna dejavnost obra- ta »Mlekarne^ v Ptuju bo iz- redno rentabilna, razen tega pa bo prihranila naši državi letno še 130,000.000 deviznih dinarjev, ki jih uporabljamo sedaj za uvoz galelita. Nov proizvod mlekarne v Ptuju tvo namreč v celoti lahko nadctnestil ta, za redaj uvozni artikel. Končno namerava Gospodar- ska po.?lovna zveza v Ptuju uiutanoviti ko^ svoj neposre-dni obrat tudi še prevozništvo. V ta namen ?o predvideni trije novi avtomobili, ki so že kup- Ueni. J. Z. Za letošnji svetovni dan zdrav- ja — 7. april 19r:>7 — je izbrano geslo 5>Hrana in zdravje«. Ob leto.šnjih proslavah Svetov- nega dneva zdravja bo zato naj- več razprav o vprašanjih prehra- ne v individualnih gospodinjstvih, v internatih, menzah, gostinskih obratih, bolnišnicah itd. ter o prehrani dojenčkov šolske mladi- ne, doraščajoče mladine, nosečih in doječih žena, starcev, zdrav- stveno ogroženih, rekonvalescen- tov in drugih. Potrebno se bo po- govoriti tudi o proizv"odnji in raz- deljevanju živil ter o ravnanju z njimi. Vse te razprave imajo najnen javnost opozoriti na možnost, da si izbolj.ša in zagotovi pravilno in zdravo prehrano z upoštevanjem zadevnih navodil, z ureditvijo ze- lenjadnih vrtov, z vkuhavanjcm in konserviranjem sočivja ter sadja, s pripravo sadnih sokov itd., pa tudi propagirati za čim večjo po- rabo mleka v vsakdanji prehrani. Ob svetovnem dnevu zdravja bo lahko prikazana prebivalstvu vsa škoda in nevarnost za zdrav- je, če se ne prehranjuje pravilno in če uporablja pokvarjena živila, nadalje ekonomska škoda, ki na- staja zaradi nepravilnega ravna- nja z živili in dejstvo, ki je po- sebno važno, da je telesna odpor- nost proti najrazHčnejšiin bole- znim odvisna od zdrave in pravil- ne prehrane. Ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja se bodo s prednjimi pro- blemi poleg zdravstva pomudile tudi organizacije in ustanove, ki se pečajo s poljedelstvom, živino- rejo in gospodinjstvom, gostin- stvom in živilski obrati. Prazno- vanje tega bo zato vezano na so- delovanje vseh zainteresiranih ustanov in podjetij ter šol. ki imajo mlečne kuhinje. Slednje so tudi ob tem dnev-oi potrebne po- sebne pozornosti. Okrajni in občinski zdravstveni sveti bodo morali poskrbeti, da bodo za Svetovni dan zdravja — T. april — ali kak dan prej ali pozneje po vaseh zdravstvena predavanja z nakazano vsebino za prebivalstvo, po vseh splošno iz- obraževalnih in strokovnih šolah, po tečajih in seminarjih. Oi-ganizi- rati bo potrebno tudi predavanja za nameščence večjih gostinskili, trgovinskili in industrijskih obra- tov z živili. Organii?acijo teh pre- davanj bodo lahko prevzele druž- bene organizacije, ustanove, pred- vsem Rdeči križ, predavali pa bo- do zdravstveni delavci in stro- kovnjaki higienske službe in pro- svetni delavci. Centralni higienski zavod v Ljubljani bo pripravil in razposlal okrajem gradivo za predavanja. Svet za zdravstvo Okr-ijnega ljud- skega odbora Ptuj pa bo pr?^dava- teijem lahko svetoval, s kakimi pripomočki naj si predavatelji do- rnagajo. P. Z. PRKO GOSPOD.^RSKIMI NALOfJAMI Letalska šola Aerokluba Ptuja je začela z novo letalsko se- zono. Na ptujskem letališču je postalo ?pet veselo in živahno. I..epi spomladanski dnevi so pri- vabili na letališče ne le letalce, ampak tudi drugih gostov je dovolj, ki z velikim 7.anima- njem spremljajo vsakodnevno letenje naših motornih in ja- dralnih pilotov. Največje zani- manje pa vzbujajo padalski skoki, posebno kadar skačejo dekleta. Aeroklub Ptuj se je že v pre- tekli sezoni uvrstil med naj- boljše, letos pa bo svojo dejav- nost še povečal, pregih. V torek, 26. t. m., so o predlo- gu družbenega plana in proračuna in predlogih volivcev na zborih na skupni seji razpravljali predsedni- ki svetov in komisij občinskega ljudskega odbora Ptuj. Popis učencev v gospodarstvu 'Aprila t. 1. bo tudi v ptujskem okraju redni letni popis učencev v gospodarstvu s stanjem 31. mar- ca 1957. Gornji popis bo pokazal stanje učencev v gospodarstvu pa tudi primere, kjer še niso z učenci sklenjene pismene učne pogodbe. Popis bo opravil Zvezni stati- stični zavod po svojih organih, pomagal pa jim bo tudi inšpekto- rat dela. KC».£SA SO KRADL' V ptujskih zaporih se nahaja- jo trije tatovi koles. Na vesti imajo najmanj 21 koles, ki so jih pokradli lani in v zadnjem času na področju ptujskega in drugih okrajev. Andrej Vukovič je prišel no- •vtjmbra 1954. leta iz prestajanja kazni zaradi tatvin dvokoles. Na svobodi je bil ponovno ne- varen dvokolesom. Kakor je dosedaj dognano, jih ima sam na vesti najmanj 9. Doma je iz soboškega okraja. Tudi Jože Henčič, ki stalno prebiva v Baranji, okraj Osijek, je hodil v naš okraj krast dvo- kolesa, ki jih je spravljal na področje LRH in tam prodajal. On je v preiskavi zaradi deset- kratne tatvine koles. Ivan Paveo iz Podlehnika se je potepal po Sloveniji, od kar se je spri doma z družino in jo zapustil. Na področju našega ola-aj^ je ukradel tri dvokolesa, ki jih je prodal in denar za- pravil. Večina koles je bila ukradena v lanskem letu. 12 Orskiene v GRAJENI BODO LETOS DOGRAJEVALI ZADRUŽNI DOM Letos namerava KZ Ptuj dogra- jevati zadružni dom v Grajeni, či- gar obzidje In ostrešje že več .let taka na nadaljevalni del. KZ bo najela v ta namen okrog 2 milijo- na din kredita, sama zadruga in občina Ptuj pa bosta morali pri- spevati 30''*/o vrednosti del in ma- teriala. Nadaljevanje del na zadružnem domu v Grajeni je nujno, ker bi sicer stavba začela propadati in bi jo bilo težko obvarovati pred več- jo škodo. Grajena potrebuje tudi primerno kulturno središče za odrasle in primerno gospodarske prostore kot trgovino, skladišče in ostalo. Tesni prostori trgovine v zasebni hiši onemogočajo nabavo potrebnih količin blaga, saj jih tudi ni mogoče kje skladiščiti in primemo zavarovati. Predsednik KZ Ptuj in ostali odborniki se odločno zavzemajo, da bi letos čim več napraviti na zadružnem domu in tako skrili bedno zapuščino, ki jo je pustila Grajeni KZ Grajena. IZ MAKOL IZLET V MARIBOR Kmetijsko gospodarska šola v Makolah je zaključila 9. marca t. 1. svoje delo z ekskurzijo v Mari- bor, kjer si je ogledala dve kme- tijski posestvi. PosetKio zanimanje je vzbudil pri učencih molzni apa- rat, ki ga uporablja Srednja kme- tijska šola v Mariboru. Tudi za drevesnico so se izletniki zelo za- nimali. (>?ledali so si tudi hidro- centralo Mariborski otok, akvarij v mariborskem parku in druge znamenitosti Maribora. Dovršitev zadružnega doma |e nujna Včeraj, 28. marca t. 1.. je raz- pravljal upravni odbor KZ Makole o dograditvi nedovršenega zadruž- nega doma. Že zdavnaj zgrajena zgradba je nujno potrebna dogra- ditve. Osnovna šola in nižja gimnazija Makole ter DTV Partizan so brez telovadnice, zato se je upravni odbor na željo šolskega vodstva in množičnih orgemizacij odločil najeti investicijsko posojilo pol- drug milijon dinarjev, da bi ure- dili gornje prostore zadružnega doma v moderno telovadnico, spodnje pa v poslovne prostore zadruge. S tem sklepom so Makolčani zopet pokazali polno razumevanje za zadružni kot tudi telesnovzgoj- ni napredek svojega kraja. Svoj delež k temu bo prispevala tudi občina Lešje, pomoč pa je oblju- bila tudi republiška zveza DTV Partizana. DOMAČA IGRALCI BODO NASTOPILI v nedeljo, 31. marca t. 1., se bo Makolčanom predstavila pomlaje- na igralska družina domačega pro- svetnega društva z novejšim dramskim delom. Predstava bo popoldne ob 15. uri v Domu kul- ture. Ormož Nod 1200 hvaležnih želodčkov v 9 šolah občine Ormož prejema v mlečnih kuhinjah obroke hrane nad 1200 otrok. V ta namen pora- bijo mesečno nad 1200 kg mleka, nad 780 kg sira, nad 900 kg pše- nične moke. nad 700 kg koruzne- ga zdroba. nad 180 kg enotne mo- ke in nad 130 kg riža. ★ V nedeljo. 10. marca t. 1., so se funkcionarji in člani ZB NOV ob- čine Ormož na občnem zboru po- menih predvsem o otrocih padlih borcev NOV in žrtvah fašističnega nasilja ter o bodočem delu orga- nizacij ZB NOV v občini in po krajih, zlasti pa o sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacija- mi. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Janko Hoi-vat. za se- kretarja pa tov. Boris Polak. Občinski odbor ZB NOV je ob- ljubil tudi letos sodelovanje in po- moč pri organizaciji in izvedbi občinskega in krajevnih praznikov. PRIKOLICA S HLODI IN LJUDMI SE JE PREVRNILA Nedaleč od gostilne Veselic ob L.;sti Zavrč-Pestike se je 20. marca t 1. zgodila težja promet- na nesreča. Vozač traktorja Josip Ker^ iz Petrijanca je na prikolici vo- zil hrastove hlode, na njih pa pet delavcev. Nasproti mu je pripeljal tovorni avtomobil, ki ga je vozil Stanko Rantaša iz Maribora. Med srečanjem je zapeljal voznik traktorja pre- več na rob cestišča, ki se je za- čelo udirati, močno natovorje- na prikolica pa nagibati. De- lavci so se v trenutku zavedli nevarnosti in so poskakaU s prikolice in hlodov. Odskočil je tudi Josip Lazar s Petrijanca, ki pa ni pravočasno in dovolj odskočil. Breme ga je vlovilo in stisnilo. Močno poškodovan je bil prepeljan v bolnišnico Va- raždtn, kjer je kmalu podlegel pa^kodbam. Po sreči se je pri prevmitvi odpela prikolica od traktorja, sicer bi nastala še večja ne- sreča in škoda na traktorju, ki je last Kmetijske zadruge Pe- tri j anec. Ta nesreča je resno opozorilo vsem vozačem traktorjev in težjih tovorov na traktorjih in prikolicah, zlasti pa delavcem, ki se vozijo na tovorih, da se podobne nesreče kaj lahko pri- petijo. Resoi^diii iz Zupetinc Odbor SZDL Zupetinci je po- slal Svetu za urbanizem pri OLO Ptuj pismeno resolucijo s 1. seje novo izvoljenega krajev- nega odbora SZDL Župetinci s 23 podpisi funkcionarjev kra- jevnega odbora SZDL Župe- tinci, Prostovoljnega gasilskega društva in Rdečega križa Župe- tinci ter s 3 žigi, v kateri iz- javljajo pripravljenost podpreti OLO Ptuj v prizadevanju, da bi bila železniška proga Kumrovec- Lešje-Ptuj speljana dalje v smeri Gornje Radgone čez pod- ročje Andrenci-2upetinci-Smo- linci, ki je oddaljeno od naj- bližje železniške postaje 20 do 30 km. Podpisniki resolucije izjav- ljajo v imenu vsega prebival- st\ra omenjenih krajev, da so pripravljeni vsestransko prišleo- čiti na pomoč v primeru gra- ditve te proge z delovno silo in drugače, ker je taka proga v globokem interesu prebivalcev lega področja, ki so tudi zahte- vali od odborov množičnih or- ganizacij, naj to njihovo željo" in pripravljenost sporočijo or- ganom ljudske oblasti in poli- tičnim forumom v Ptuju, V zvezi s prednjim smo se po- zanimali pri ptujskih merodaj- nih forumih, ki so nam pojas- nili, da je že rešeno, da bo proga Zagreb-Kumrovec povezana preko Poljčan s progo Maribor- Celje. Mat šperk Večfa skrb za otroke in grobove borcev Organizacije ZBNOV na področ- ju občine Lešje bodo letos ustano- vile sekcije za skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašistične- ga nasilja ter sekcije za ureditev grobov borcev m spomenikov. Urodili bodo grobove borcev in posmrtne ostanke borcev iz raz- tresenih grobov prenesli na poko- pališča v grobnice borcev. Za dan borca 4. julija bodo pripravili pro- slave, v poletju pa bodo organizi- rali več izletov članov ZBNOV v razne krajo. Podrl je kolesarja in pobegnil V Moskanjcih .se je 6. marca t. 1. zgodila prometna nesreča. Osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Kozoderc iz Rac, je zadel v kolesarja Antona Firbasa iz Moškanjc štev. 9, ga podrl na tla, da je dobil težje telesne poškodbe in obležal nezavesten na robu ceste. Voznik je po ne- sreči zaustavil vozilo In ko je videl, kaj se je zgodilo, je vo- zilo ponovno pognal in se od-- peljal v smeri proti Mariboru. Bližnji vaščani so ix)skrbeli, da je bii ponesrečeni Firoas takoj prepeljan v ptujsko bolnlSnieo. Organi TNZ iz Ptuja so takoj uvedli preiskavo. Storilec Jc bil naslednjega dne na prav zani- miv način izsleden, prijet in priF>eljan iz Maribora na lice mesta v Moškanjce, kjer je bil cel dogodek rekonstruiran. Zanimivo je, da je bil avto- mobil ob izsleditvi že poprav- ljen in na mestih, kjer je bil obtolčen, že na novo premazan s kitom. Vozač Franc Kozoderc se je uvrstil s svojirn nečloveškim ra\manjem napram poškodovan- cu med tiste vozače, ki po do- godku pobegnejo, namesto da bi ponesrečencu pomagali. Tudi pri tej nesreči bi bilo koristno opozoriM vso javnost, naj si ljudje, ki so najbližje podobnim nesrečnim dogodkom na cestah, ogledajo in zapom- nijo številko vozila, ker je po njej mnogo lažje izslediti &to- rilM^..._____ Pretepači iz Formina se niso pritožili Ivan Zamuda, Marija Zamuda in Jože Klemenčič iz Formina so bili obsojeni pred Okrajnim sckiiščem v Ptuju na daljše za- porne kazni v zvezi s pretepom 26. julija lani na Zamudoverp dvorišču na Forminu in v zvezi s pretepom 19. avgusta lani na veselici v Cvetkovcih. Ivan Za- muda je bil obsojen na 6 mese- cev 10 dni zapora, Marija Za- muda na 1 mesec zapora in Jože Klemenčič na 1 mesec zapora in na stroške kazenskega posto- panja. Ivan Zamuda bo se mo^.; ral plačati večje zneske odškod- nine Stanku Boksa, Ivanu Bez- jaku in Vladii Znidariču. Ivan Zamuda je bil obsojen tudi še v z\''ezi s t.atvino 3 verig Ivanu Bezjaku marca lani. Ivan Zamuda je lani julija udaril z meter dolgo letvo ma- čeho po glavi in roki in jo je paškodoval. Z nožem je poško- doval na veselici v Cvetkovcih Vlada Znidariča, s steklenico pa po glavi Stanka Bogša. Ponoči marca je ukradel z dvorišča Ivana Bezjaka v Osluševcih tri verige. Marija Zamuda je lani julija z železaimi grabi jami v prepiru udarila po glavi in roki Ivana Zamuda. Jože Klemen- čič pa je na veselici v Cvetkov- cih grozil službujočemu organu LM, ki je miril sprte goste in pretepače. Imenovani se zoper sodbo ni?o pritožili In je postala pra- vomočna. Najtežje vprašanje, ki zahte- \-a tudi največ strokovnega zna- nja v kletarstvu, je uporaba žvepla v kleteh in žveplanje vina. Žveplo v vinu je uničevalno, razkuževakio in redtuktivno sredstvo. Dasiravno je žveplo nujno po- trebno v borbi proti raznim so- vražniteom vina (divje kvasnice, plesni bakterije itd.) n-; korist- no človeškemu zdravju. Naloga kletarja je torej najti psravi izhod, ki bo odgovarjal potrebam \'ina in potrošnika. V \inogradništvu uporablja- mc ž\'^oplo v obTiki prahu alj pa V kolodialnem stanju. V Metarstvu pa uporabljamo žveplo v obliki žvoplovega dvo- kisa, ki ga pridobivamo: a) z izgorevanjem prvinskega žvepla (S -1- O -f O SOs); b) z dodajanjem tekočega — kemijo čistega — žveplovega dvokisa ali tudi žveplaste kisli- ne ianenovane (SO-..); c) 2 raztapljanjem kalijevega met«bisulfita, to je kalijeve soli žveplaste kisline (KjS205 = 2 SOs -! KaO). Učinek je sledeči: 1 g žvepla v rudninski obliki daje 2 g žveplovega dvokisa ali 20 miligramiov na 1 liter vina; 1 g tekočega žveplovega dvo- Idsa daje 10 miligramov na 1 li- ter vina; 1 g kahjevega metabisulfita daje polovično količino ž\'eplo- vega dvokisa ali 5 miligramov na 1 lit€r vina. Žveplo raztopljeno na azbest- nem traJku tehta povprečno od- r>oeno ima po\T>refino 4 grame ž\"epia v rudninski obliki. Ce primerjamo torej učinek izgore- vanja žvepla na azbestnem trfl- ku vidimo, da odgovarja 1 pal- čica žvepla na azbestnem traku 15 oramom kalijevega metabisul- fita. Cc dodajemo kalijev metabi- sulfit vinu, moramo istega naj- prej raztopiti in raztopljenega dodati vinu. Pri žveplanju praznih sodov vzamemo za sode veličine do 10 hI na vsakih 100 litrov vse- bine po tričetrt azbeslTiega tra- ku, za velike sode, držeče nad 10 hI pa vzamemo za vsakih 400 litrov vsebine po 1 azbestni trak to pa kot dopolnilo k prejšnjemu izračunu. Potemtakem vzamemo pri so- du, ki drži 18 hI naslednjo mno- žino žveplenih pailčic: Prazne sode, ki so se hranili žveplami do uporabe, je treba pred uporabo na vsak način umiti 7- hladno vodo. Ce so bili sodi dalje časa pranzi, je treba sode pred uporabo umitj z vre- čo vodo in izplahniti z mrzlo vodo. brez ozira na to. če so či- sti ali ne. — Praviloma pa mo- rajo biti itak vsi prazni sodi že pred žveplanjcm temeljito oči- žt-eni. Pri prazni posodi moramo ž\'eplanje vsaka 2 do 3 meseca IKinoviti. Zelo priporočljivo je hraniti sode napolnjene z čisto vodo. v kater,- je bilo raztopljeno 1 kg kalijevega metabisuliita na 1000 litrov sodove vsebine. Tak sod ostane neomejen čas zdrav in svež, le raztopino vode jn kali- jevega metabisulfita moramo redno z čisto vodo dolivati, ta- ko, da bo sod vedno poln. Pri žveplanju rnošta ali vina naj velja sledeče pravilo: Moč- no žveplanje in s tem razsluze- nje \^:na ob pretoku po 24 urah je koristno za samo vino, po- znejše žveplanje pa je škodlji- vo za človeški organizem. Dasiravno je pravilno dozira- nje žveplan j a odvisno od inno- gih činiteljev in se menja, od leta v le^o in od področja do področja, bi bilo priporočati kot nekako srednjo mero sledeče žveplanje: 1. Žveplanje moš-ta: na 100 litrov moišta- y'i traka žvepla (azbestni trak) ali 8 gra- mov kalijevega metabisulfita. 2. Žveplanje vina ob pr\'cm pretoku: na 100 litrov vina 1 trak az- bestnega žvepla ali 15 gramov kalije\''ega metabisulfita. 3. Vsaiko nadaljnjo pretakanje vina pa zahteva: na 100 litrov vina li traka az- bestnega žvepla ali 4 grame ka- li je\'ega metabisulfita. Kisla :n prevreta vina bomo žveplali manj, sladka in slabo kisla pa bolj. Sladka in kisla vina, ki niso popolnoma prevrela, žveplamo ob prvem pretoku manj in šele, ko so dograjena, pri drugem pretolcu. bolj. Načelno žveplamo sorazmerno najbolj mošte, manj vina ob prvem pretoku, še manj pa vina ob drugem pretoku. Vina na prevozu žveplamo nekaj več. Vina žveplamo v poJetnih me- secih bolj, kot v zimsikih. Vinske kleti razkužimo od ča- sa do časa z žveplom. Na 100 kubičnih metrov kletnih prosto- rov sežg.mo 1 kg rudninsikega žvepla, to je žvepla, ki ga upo- rabljamo Za žveplanje vinogra- dov. J. Z. Desetletnica gasilskega društva v Majšperku Industrijsko prostovoljno gasil- sko društvo Tovarne volnenih iz- delkov Majšperk bo proslavljalo 1. maja 1957 10-letnico obstoja. Med drjoim so skl-^niTi za to proslavo razviti nov društveni prapor s spominskimi traki in z žebljički, ki jih bodo prispevala društva in posamezniki ter občani. Na dan 3. maja t. 1. popoldne bo v dvorani ^Svobode« v Maj- šperku prireditev z razvitjem prapora. Osem mesecev zapora za malomarno in nevestno poslovanje v trgovini KZ Juršinci Miran Mihelač, trgovski po- slovodja iz Ormoža, je bil pred okrajnim sodiščem v Ptuju ob- sojen na 10 mesecev zapora, ker si je lani od avgusta do oktobra v trgovini KZ Juršinci protipravno prilastil za 60.000 din gotovine, jestvin in pijač, kar mu je bilo kot poslovodji uradno zaupano in ker je lan- sko jesen porabil za svoje na- mene zadružno gotovino in sicer si je za 3300 din nakupil bla- ga, 15.000 din si je sposodil in 5000 din je posodil Mirku Ber- laku. Kot uradna oseba je torel neupravičeno porabil denar in druge premične stvari, ki so mu bile uradno zaupano. Prvotno je Miran Mihelač za- nikal, da bi v zadrugi obstojal kak primanjkljaj in je trmasto zahteval, naj se mu ta dokaže, končno pa je očitana mu deja- nja pod težo dokazov priznal. Zagovarjal se je na neurejene stanovanjske razmere. Med raz- pravo se je izkazalo, da je Mi- ran Mihelač opravljal službo malomarno in nevestno in da je bil večkrat tudi vinjen. Okrožno sodišče v Mariboru je njegovi pritožbi deloma ugo- dilo ter mu je znižalo kazen na 8 mesecev zapora. CIRKUS MEDRANO bo ostal v Mariboru samo do vključno torka, 2. aprila, z zad- njo predstavo ob 16. uri. Za spored cirkusa Medrano je v Mariboru veliko zanimanje. Okoličani, še je čas, da' si ga ogledate tudi vi. Telefonično ali brzojavno rezerviranje vstopnic sprejema poslovalnica Putnika ▼ Mariboru, kjer je prodaja vstopnic dnevno od 9. ure dalje. ^ Cirkuška blasrajna Je odprta ves dan. ^ Oglejte si tudi ži- vftlski vrt cirkus« Medrano: ^ PTUJ, 29. MARCA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 ANDREJ KOVAC. bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti v razliko s starejšimi, roman- tičnimi opisi haloških razmer, nam pisatelj Ingolič v romanu >*Vmski vrh« skuša z neizprosnim realizmom prikazati ta lepi, ven- dar tako zapostavljen predel na- še ožje domovine. Roman je iz- šel leta 1946 v Ljubljani pri Slov. knjižnem zavodu v dveh knjigah z naslovom »Žeja« in »Trgatev«. Oceno za obe knjigi sta napisala Ivan Potrč (Zapiski o Ingoličevem Vinskem vrhu) in Lino Legiša (Ingoličev Vinski vrh), in sicer v reviji »Novi svet« 1947. Odlomek iz prve knjige »Žeja« je izšel že leta 1940 v Ljubljanskem zvonu. Glavno dejanje romana se odi- grava na Vinskem vrhu, ki je bil »spodaj obraščen s temnosivimi bukovimi gozdovi, proti vrhu pa so se raztezali sadovnjaki; med njimi so krpice orne zemlje iska- le popoldanskega sonca, prav na vrhu pa se je svetilo nekaj hiš.« (»Žeja«, str. 18.) Ta opis nas moč- no spominja na današnji Dravinj- ski vrh. Z Vinskega vrha, -se je prišlo skozi gozd »na travnike ob Dravinji. ki se je počasi vijugala med jelšami.« (Str. 8.) Pod halo- škimi obronki ob Dravinji pa se pogosto omenja »večja vas« Ho- vec. (Opis se ujema z Vidmom 1) Dejanje v prvem delu romana se začenja okoli leta 1933, ko so naši haloški ljudje preživljali tež- ko vinsko krizo in se konča malo pred vdorom nemške vojske na naše ozemlje. Z Vinskega vrha se je širil lep razgled na venec sosednih gričev. Ravnina onstran Dravinje je bila »prepletena s številnimi belimi cestami, ki so sekale zelene in zamazanorjave njive . .. Pod obronki Slovenskih goric se je bleščala Drava kot srebrna nit, ki se je vlekla od Pohorja in se iz- gubila nekje onstran Hovca med gostimi jelšami in topoli. Tam c' )- li ob srebrni niti je ležalo tudi Staro mesto (Ptuj!)... Kup rja- vih streh, iznad katerih se dviga visok zvonik, a nad strehami kra- ljuje na hribu mogočen grad ...« (Str. 54.) Pisatelj načenja v navedenem romanu važen haloški problem, kako so nekateri posestniki vino- gradov zaradi prezadolženosti po- stali viničarji na lastni zemlji. Ta- ko imamo primer Martina Sven- ška, ki postane iz nekdanjega kmetica viničar posojilničnega ravnatelja Ivana Dobnika iz Ptuja. Vendar je Haložan zelo navezan na domačo grudo, saj pravi Svenšek: »Tu bomo ostali, čeprav kot viničarji.« Tip malomeščanskega izobra- ženca predstavlja koncipient Mi- lan Slapar, ki mu je Ptuj »zaspa- no, podeželsko gnezdo. NI pošte- ne kavarne, ni stalnega gledališča, kino pa je takšen, da te bole uše- sa. Nobenega kulturnega življenja, nobenih senzacij, skratka dolgčas. Edino, kar lahko tu dobiš, so do- bra vina.« (Str. 23.) Ker je haloška zemlja zelo sko- pa, morajo l.judje /e zgodaj po svetu za raznimi službami, tako v našem romanu Martinov brat Šte- fan. Pot jih vodi proti Pohorju, na Polje, v Bosno, l-jubljano, Nemčijo in drugam. Opisan je dalje tip vinskega trgovca Munde, ki je po rodu si- cer Slovenec, vendar je tudi on obogatel na račun haloških žuljev. Kot njegovi sovrstniki Fiirsti, Or- nigi in podobni, tudi on kupuje pod ceno vino po Halozah in Slov. goricah. Ti tipi so prave pijavke, ki so že za časa Avstro-Ogrske zasužnjevali naše haloške ljudi. (Primerjaj tudi Potrčevo oceno v »Novem svetu« 1947, str. 429.) Poseben tip predstavlja ohola Nemka Amalija Kores, ki ima naj- večji vinograd in med sadnim drevjem razkošno opremljeno zi- danico, o kateri otroci še sanjati ne upajo. Slabe socialne razmere so na- pravile v romanu nastopajoče ha- loške ljudi hlapčevsko ponižne do svojih »gospodov«, ki jim — vča- sih že kar vsiljivo — poljubljajo roke. Iz pripovedovanja kočarja Turlcuša izvemo, da so bili v Ha- lozah že v rimskih časih najlepši vinogradi v posesti bogatih me- ščanov (str. 88). Rimskim patri- cijem je sledil grof, samostan in tako naprej. Avtor omenja tudi znane upore v Halozah proti nem- škim gospodarjem. (Str. 89.) Ob Turkuševi življenjski zgodbi izvemo, da je konec 19. stoletja, ko je trtna uš uničila vinograde po Halozah, prešlo mnogo halo- ške zemlje v roke nenasitnih tuj- cev. Ljudje so morali okužene trse zažigati in takrat je »po vseh hribih naokoli gorelo. To so bili žalostni kresovi.« (Str. 87.) Takrat je tudi Turkuševo vinogradniško po-sestvo prešlo v roke starega tr- govca Koresa. Pri čitanju romana smo priča pretresljivemu siromaštvu malega haloškega človeka, ki ga pomanj- kanje muči že od zibelke naprej. V kričečem nasprotju s to revšči- no pa je razkošje tuje gospode, ki jim je vinograd le v zabavo. Zato ni nič čudnega, če išče halo- ški človek utahe v vinu in si vsaj enkrat na leto »privošči« ob koli- nah, trgatvi in podobno. Za spre- membo se udeležuje tudi raznih romanj. Kakor deloma še danes, so ljudje iz teh krajev hodih dru- gam »v mlat«, v hmelj, kopat krompir in drugo. Avtor nam je plastično nanizal tudi dokaj narodopisnih običajev v Halozah: ob prvem grmenju se vržejo na tla, kajti le tako bodo imeli srečo pri nabiranju gob. Ob toči zažigajo božji les in Janževe rože (str. 180). Po končani trga- tvi »zalijejo« zadnji trs s tremi jagodami z željo, da bi drugo le- to bogato obrodilo. Znana je tudi zanimiva pripovedka o nastanku trsa, ki jo navaja avtor: popotnik je prinesel trto v Haloze iz južnih krajev, Da bi jo dobro očuval, jo je vtaknil najprej v ptičjo, po- tem v levjo in končno v oslovo kost; zato ima vino tri lastnosti: ob vinu ljudje pojejo kot ptiči, so močni kot levi in tudi neumni kot osli, če se ga preveč nalezejo. Kot znano, je še danes mnogokje po Halozan ohi-anjenega mnogo vra- ževerstva. Haloške ljudi spremljamo skozi vse leto pri njihovem napornem delu (nošnja po strminah!). Na drugi strani pa smo priča tudi ljubimkanju Mundove žene Mare s koncipientom Slaparjem. Ta »taj- na« ljubezen pa se tragično kon- ča: Mara. nekdanja viničarska hči, se v bogati zidanici ustreli Haloze vedno bolj ogroža hit- lerjevska propaganda, ki izhaja h nemških zidanic. Tak petokolonski tip je Alfred Wagner iz Ptuja kot zastopnik mnogih, njemu enakih. Ptujska napredna mladina pa se zaveda te nevarnosti; zato tiska ilegalne letake in brošure in opo- zarja na hitlerjanske načrte. Tak svetel lik neuklonljivega miadin- ca-gimnazijca je Turkušev nečak Marko, ki se bori za boljše življe- nje svojih sorojakov. Pisatelj nam prikaže tudi. kako je po Markovi zaslugi dobil Svenšek svoj vino- grad nazaj. Marka orožniki konč- no aretirajo in uklenejo, »a pravi- ce, ki jo ljudstvo vedno bolj terja ne morejo in je tudi ne bodo mo- gli.« Dnevni spored za nedeljo, dne 31. marca 1957 6.00—7.00 Veseli nedeljski pozdia? — vmes ob 6.05—6.10 Poroiila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved In objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radij- ski koledar io prireditve dneva. 7.3S Z ^rabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 8.30 OtroSka predstava — Zoran Brkič; Gozdni radio. 9.20 V nedeljo zju- traj vstala bom ... (Pisaaa zmes, pesmk domačih — poskočnic za ples). 9.45 Se pomnite tovariši — Afirko Miirovec-Nan- de: Žužek: a) VojkOT vod rešoj« terenca Cibeja — b) Otrok je premagal vojno. 10.15 Nedeljski simlonični koncert. Va- troslav Lisinski: Uvertura šiev. 6 v D- d-uru: W. k. Mozart: Koncert za flavto in orkester v B-duru; Franc Schubert: Simfonija štev. 4 v c-molu ,,Tragična". 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka elasba, ,Tacques OfJenbach: Popu- larne melodije: Bogoljub Srebrič: Toccata 7» klavir in orkester; Jerorae Kem; Pri- čakujem te. 12.00 Pogovo s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored (orke- str?tne skladbe G. Bijeta, E. Laioja, J. Sibeliusa in E. El^jaiial. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- eled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila. \rem6nska napoved in obvestila. 15.00 Ci- ril Stani: Koristno s prijetnim (repor- taža). 16.00 Glasbeni mozaik. 17.30 Ra- dijska igra — Bert Brecht: Galileo Ga- lilei (ponovitev). 18.41 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 za- bavna glasba, vmes reklame. 20.00 Ma- lo od tu in malo od tam (zabavna glas- bena oddaja). 21.00 Kulturni razgledi: Ob 200-letnici smrti skladatelja Jana Vaclava Stamica. 21.10 Benjarain Britten: Pomlad- na simfonija. (Prva izvedba v Radiu Ljub- ljana). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In pregled sporeda r.a naslednji dan. 22.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. 22.55—23.00 Po- ročila. 22.15—23.00 lazz-cocktai! -— UKV program. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu ^27,1 m (Prenos iz Zagreba). NOVE KNJIOE ZGRADBE VESOUSTVA Ljudje so se že od pamtive- ka zanimali, kaj je nad nami. Dolgo jim je bik) nebo zaigonet- no in tajinstveoo. saj so čutili, .ZGPvADBA VESOU- STVA«. Kni-ižica ima 100 strani in 50 slik. Gradivo Je razdelje- no na posamezna poglavja ka>- kor: Zvezde in njihove lastno- sti — Dvojne zvezde — Nove zvezde — Spremenljive zvezde — Zvezde kopice — Obiski in megle v vesoljstvu — Pogled na našo Galaktido — Onstran naše Gailaktdde — Andromiodina me- glica — Milion drugih galaktid — Zgradba'vesoljstva in veliika uganka — itd. Na knjižico opozarjamo vse, ki se zanimajo za nage nebo, po- sebej pa še dijaštvo naših sred- njih šol in študente univerz. Knjiga lahko služi tudi kot po- možno šol&ko berilo. Stane 250 dinarjev. UPRAVL.TAN.TE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V naši kmeti.)književnosti imamo malo knjig, ki bi se pe- čale z upravljanjem kmetijskih posestev. Zadnja knjiga s tega področja je bUa knjižica ing. Valentina Petkovška: 5>Organi- zacija in upravai kmetije«, ki je izšla že leta 1934. Vsekakor pa se občuti potreba po priročniku, k. naj osvetli nekatera bistve- na vprašanja upravljanja in or- ganizacije proizvodnje na naših kmetijskih gospodarstvih. Zara- di tega je napisal ing. Vilko Štern za uporabo na kmetijskih gospodai«kih šolah in za prak- tično rabo knjižico UPRAVLJA- N.JE KMETIJSKIH GOSPO- DARSTEV, ki je izšla v zbirki učbenikov za kmetijske šole pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Ta knjižica obsega splošni del upravljanja gospo- darstev, medtem ko bo posetmi del te knjige šole izSel. Knjižica ima na 128 straneh zanianivo vsebino, ki jo delno lahko vidimo iz poglavij na, ka- tera j<5 snov razdeljena: Osnovnj gospodarski pojmi — Uvod v splošni del upravljanja lanetij- skih gospodarstev — I^roizvaj^al- na sire<^tva v kmetijstvu — Agrarno stanje Slovenije in Delo v kmetijstvu. Na to loijižico opozarjamo vse, ki sodelujejo pri upravljai- nju kmetijskih gospodarstev, posebej pa še kmetijske zadru- ge, katerih vloga v našem kme- tijstvu je posvečena tudi precej prostora. Dobi se v vseh knji- garnah ali pri zalc^bi. Stan« 160 dinarjev. Jonni imstop ufensiii liasiene ŠOlS U PtllfU v dneh 2., 3. in 4. aprila t, 1, bodo učenci ptujske Glasbene šole pokazali javnosti svoje dosedanje uspehe v letošnjem šolskem letu. Učenci oddelkov za klavir, violino, violončelo, kontrabas, klarinet in trobila se bodo drug za drugim vrstili na odru dvorane Glasbene šole in izvajali svoje solistične točke. Poleg tega bodo obogatili program: Mladinski orkester. Pio- nirski orkester. Pevski zbor cici- banov in pripravljalcev ter Mladin- ski pevski zbor. Pričetek vseh javnih nastopov bo ob 19. uri; programi kot vstop- nice po 30 din bodo v predprodaji v pisarni Glasbene šole. Vabljeni! Ravnateljstvo OB Sf^HTI PRILJUBLJENE FILMSKE IGRALKE EIIZHBETHE TRViOR Ni še dolgo tega, ko je film- ska igralka Elizabeth Taylot rekla četrtič svoj 5>da« na ma- tičnem uradu. Le-ta je veljaj 49-letnemu filmskemu produ- centu Miku Toodu. Nevesta ja bila zelo \'esela, vsekakor pa j« bil še vesele j ši Mike ... Seveda sta šla tudi na poročno poto- vanje in sicer po Mehiki. Bild je lepo, toda nenadoma je prišlo sporočilo, da sta njuno srečno potovanje morala prekiniti za- radi bolezni Elizabethe. Zateči se je morala v bolnišnico. Eli- zabetha je bila lansko leto operirana zaradi degeneracije hrbteničnega vretenca. Po mne- nju zdravnikov bi morala ostati najmanj pol leta v postelji in lepo počivati. Zaradi potovanja pa se ji je stanje znatno po- slabšalo, vsled česar je morala iskati zdravniško pomoč. In Mik je moral marsikatero noč prebiti buden pri svoji dragi ženi ob bolniški postelji. 20. marca pa je ves filmski svet sprejel z žalostjo v srcu vest, da je umrla Elizabetha. Nenadna smrt mlade, 25-letne ig-ratke je ,pretresla javnost. Kljub njeni mladosti smo jo gledali na filmskem platnu že skoraj 15 let. Njena igralska kariera je bila v znamenju vzpona mlade nadarjene lepo- tice, ki niha med vlogami do- brih igralk in atraktivnih igralk. Kljub temu pa jo mo- ramo prištevati med najbolj.še igralke Amerike. Njena slava bo ostala večna. Naj naštejemo še nekaj njenih filmov: »Lassie se vrača^', »Steza slonov«. Njeni najboljši filmi so »Poslednjič .sem videl Panz«, »Prostor pod soncem« in »Rapsodija«. Spom- nili se bomo tudi nekaj mladin- skih filmov, predvsem pa vlog v popularnih filmih »Ivanhoe«, »Sirota iz Lowooda« in »Velika nagrada«. Njena smrt pomeni za film nenadomestljivo izgubo, ker smo z Elizabetho Taylor izgu- bili prikupno osebo, n^en sim- patični nastop in dobro igralko. Frizer za dame ."Coiffeur pour dames« je francoski fibn. Glavni igralec je Femandel, ki je tokrat po- skrbel, da se gledalci 2 uri po- šteno zabavajo. V.sebina: Femadel tokrat na- stopa kot damskl frizer, ko* Napoleon damskih pričesk in ljubezenskih spletk, Marius, podeželski frizer, je sprva strigel konjske repe, ovce in pse. Ko je prišel v Pariz, se je poročil z Alino in friziral lutke. Spri se je z lastnikom in odprl svoj salon. Stranke so se km.alu nabrale, ženska moda je muhasta, Femandelovi prsti pa so bili še preveč spretni, Pari- žanke pa so zmerom rade lepe. Naključju mu je prineslo pod škarje Edmondo, ljubico boga- tega Brochanda. Ker ji v salonu ni mogel končati frizure, ga je povabila k sebi na dom.. Prese- netil pa ju je ljubček in Fer- nandel je moral vso noč pre- sedeti na balkonu. Toda to noč- no friziranje je prišlo na uho tudi Femandelovi ženi. Fer- nandel pa jo je z lasmi poto- lažil. Iz maščevanja je s svojo umetnostjo pomladil gospo Bro- chandovo, katera je na mah do- bila nešteto oboževalcev. Zdaj je bil ljubosumen njen mož. Tudi hčerka Denisse se je jela bati za zakon. Femandel je postal čez noč najboljši in naj- priljubljenejši pariški modni frizer. Dosegel je celo red Le- gije časti. Fernandlu se je za- vrtelo. Zagledal se je v 30 let mlajšo Denisse in čeprav je bil Napoleon damskih pričesk, je pri mladi gospodični pogorel. Skesan se je vmil v naročje svoje skromne žene' Aline. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 29. do 31. marca ameriški barvni Mlm »SV. ANTON««. MESTNI KINO ORMOZ pred- vaja 30, in 31. marca avstrij- ki fUm »PRIVATNA TAJ- NICA« in 3. aprila finski film »MAJA ODKRIVA GLASBO« KINO SREDIŠČE predvaja 30. in 31. marca amerišk; barvni fibn »VARUJ SE HUDICA«. KINO MURETINCI predvaja 30. in 31. marca angleški film »TRI KORAKE DO VISLIC«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 31. marca franoosk; film »FRI- ZER ZA DAME«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja 30, in 31. marca av- strijski film »STREL SKOZI OKNO«. KINO MAKOLE V petek, 29. marca, ob 19. uri: in v nedeljo, 31. marca: italijan- ski film »Vrag vzemi slavo« s, filmskim tednikom, Predstava po igri. Strel skozi okno »Der SchuB durch das Fen- ster« je avstrijski kriminalni fihn. Režiser Siegfried Brenner je ustvaril z igralci Curd Jiir- gensom, Edito Mili, Evo Leiter in Giinther PhUippom povpreč- ni film. Temu filrnu oi lahko rekli »Ljudska šola za krimina- listične pripravniške agente«. Opisuje namreč, kako je agenta JeUineka navdušil neki krimi- nalni film, da so se mu zdeli domači zločinci, katere je imel nalogo zasledovati in loviti, vse preskromni in se je začel v službi dolgočasiti. Ker je bil poslan, da bi raz- kril krajo in poneverbo 2400 ši- lingov v tovarni »Chemico«, pa je nenaden strel skozi okno sprožil tvegan lov za skriv- nostnim morilcem. Jellinek pa je sprožil samo zmedo, nov umor in krajo taj- nih zapiskov v kemijskih poiz- kusih. Navsezadnje pa je le od- kril in ujel pravega zločinca Kellermanna z vso tolpo vred. Vsled tega je napredoval od pripravnika do navadnega urad- nika, vendar ne zaradi zaslug, maj-več zaradi poteka priprav- niške dobe in ker je še vedno ostal zvest obiskovalec krimi- nalnega filma. J. Romih STANKO FTIC: Zgodba iz dobe nakaznic Leta 1945/46 ni bila tako hu- da zama, vendar se je šolski npravitelj Kamenček iz Dolnje vaei v Slovenskih goricah zna- čel v takem položaju, da je bi- la ne mala nevarnost, da bi bil ostal brez kurjave. Brez kurja- ve on in njemu zaup-ana deca. Ze od nekdaj je bil Kamenček daieč naokrog znan kot upravi- telj, ki je imel vse svoje upra- viteljsko poslovanje napeljano kot na tekočem traku. Vse mu je šlo po dobro preizkušen; in ustaljeni navadi: administraci- ja, proračuni, obračuni, hocspi- taoLje, konference. N'ikjeT se ni nič zataknilo, nikdar ni bilo ne zastanka ne zamude. In kadar je prišel na šolo tovariš nad- ziornik. m bil šolki upravitelj Kamenč-ek prav nič nervozen. Samoeadovoljno je gledal nad- »>mika. ki je brskal po uradnih knjigah, zapisnikih, kroniki, ra- čunih, in si mislil: »Le premc- tuj papirje in išči. to je pač *voja dolžnost, toda našel ne bog nač, pri meni že ne,« In res ni našel šoilski nadzornik nič. Na!5pirotno našel je \'se poslo- V5acnje v najlepšem redu. DoJdea- ni pršla tista presneta 55ade\-a z drvmi. Navadno j^ »n*ei šolski upraviteiij Kaimen- ček drva za .šolo nakupi j ena, zvožena in zložena pred šolskim poslopjem že v velikih počitni- cah. Lepa vrsta 25 kubikov do- brih bukovih ali gabrovih drv za zimo. da dece ne bo zeblo. Toda letos se je nekaj zatakni- lo. Slo je že pa-oti koncu okto- bra, a drv še ni bilo. Kamenček je bil v svoji dolgoletni upra- vi tel jski službi prvič, dejal bi, nekoliko nervozen. Z nerazume- vanjem je že desetič bral dopis z okraja: Šolskim upraviteljem naročamo, da ee v bodoče pri nabavi drv strogo drže distribu- tivnega plana, veljavnega za po- samezne eolske okoiKše. »Distri- butivnega plana ... Hm, to je pa učeno povedano. To bi se menda reklo: razdelitveni na- črt ...« Bral je dalje: Drva se bodo razdeljevala le z nakaizni- cami. ki jih bo izdajalo podjetje »Bukovina«. Panonska gt. 6. . Solsk upravitelj Kamenček je vedel, da ima gozdna uprava v gozdu, oddaljenem le kake poi ure od šole, priipravlienili okrog 150 kubikov dr\'. ki samo čakajo na prevoe. Kolikokrat je že bil v pisarni gozdne upra- ve in moledoval, na,i mu ven- dar še dajo tistih 25 kubikov, toda v pisarni so odgovarjali vedno enako: Ne moremo! Ne smemo, dokler nc pride dovo- ljenje z okraja! Prej včasih bi bil šol^i upra- vitelj Kamenček sedel in napi- sal podjetju dopis v tekočem uradnem slogu in zahteval, naj mu čimprej pošljejo nakaznico. Toda čas je hitel, čez teden ali dva bo treba zač-eti v učilnicah kuriti. Kamenček se je drugo jutro zarana napotil na positajo in se odpeljal v Mesto, da bi osebno »dvignil« nakaznico za drva. Veselo se je p>ozdravil na uffici s tovarišem Tablico iz Dolnje vasi v Halozah. Ta se je bil pri- peljal iz Haaoz z bicikljem in širokim nahrbtnikom na ramah »Zdravo, Tablica, kaj te je prineslo v Mesrt.o? 2e imaš drva?« ."O Kamenček, ti? Da, ta šmentana drva! Ali jih tj že imaš?« »Kaj še! Prišel sem zaradi nakaznice. Si prejel dopis? Po distributivnem načrtu ... »Da, da Kamenček, po distri- butivnem načrtu...« Nato sta šla v »Moskvo«, da bi laže dočakala uradne ure. Ko sta v prijateljskem pomenku popila vsalv svoj čaj v rjavih lončenih skodelicah, ki jima ga je serviral natakar modemih demokratskih manir s cigareto v ustih, sta se napotila v Pa- nonsko št. 6. Potrkala sta na neka vrata, izza katerih se ni nihče oglasil, zato sta kar vstopila. Pri mizi je sedela mlada tovarišica. Z desno roko je v zamisli enih presled- kih udarjala po pisalnem stroju, z levo pa prav nič za.mišljeno nosfila v usta debelo rdeče ja- bolko in enegrično z asa j al a vanj svoje zdrave zobe. Pove- dala sta ji sivojo željo. Tovarišica ju je radovedno oši- nila z očmi: »Nakaznice za drva? Imata potrdi'o od prosvetnega od- seka? Ne? l'otem prinesita naj- prej potrdilo. Brez potrdila ni nič.« In je spet ugriznila v jabolko in udarila po stroju. Kamenček in Tablica sta šla na prosvetni odsek. Tu, na prosvet- nem odseku, sta upala, da bosta stvar hitro in po domače opravila, .saj sta se z nadzornikom že dolgo poznala. Ali kaj, ko je bil pro- svetni odsek do vrha prazen. Ne v srednji ne v levi ne v desni sobi ni bilo človeka. Za njima je stopil skozi vrata nekak služitelj m re- kel: »Tovariši so vsi na sestanku, danes ni nič. Pa drugič.« Obžalu- loče je zmajal z glavo, ko sta odšla, in zaklenil za njima vrata. »Kaj boš naredil ?<( je vprašal Tablica Kamenčka in stresel svoj neizogibni nahrbtnik. »Jaz grem nakupovat...« »Jaz pa k Roziki na kislo juho in brizganec, pametnejšega pa ne vem; opoldne pa z vlakom do- mov,« je rekel Kamenček. Tako sta se razšla. Čez tri dni sta bila spet v Me- stu In takoj dobila potrdili. Šolski nadzornik se jima je celo opravi- čeval, češ da mu je zelo žal, toda -/.ct^nr-k je bil strogo obvezen za vse Itd. Kar razpoložena sta potrkala v Panonski št. 6. Tovarišico sta na- šla spet pri stroju, kakor bi bila še od zadnjič kar naprej tu. Tudi v jabolko je še zagrizovala. »Tu so zdaj potrdila,« je rekel Kamenček, »in čim prej nama na- pišite nakaznice, prosim. Zima gro v deželo, in dečica bo zmrzovala, če se je ne usmilite.« Deklica je položila nedojedeno jabolko na mizo in dejala: »Ali ste še po starem ustrojeni, tovariš! Govorite o usmiljenju, ki smo ga že davno vrgli v ropotarnico. Mi imamo plan in po tem planu bo dobila deca drva, da ji ne bo tre- ba prav nič zmrzovati; to je ven- dar jasno! Po distributivnem pla- nu...« »Dovolite, tovarišica. to bi se lahko reklo bolj po domače tudi razdelitveni načrt,« je rekel Ka- menček. »Še krajše in boljše pa razdelil- nik,« je pripomnil Tablica. »Tovariša, mi se ne bomo spu- ščali v malenkosti. Če je plan, naj bo plan ...« »Dobro, tovarišica, pa nama daj- te po tem pianu prej ko prej te šmentane nakaznice. Jaz moram nakupovat,« se je spet oglasil Ta- blica (Nadaljevanje prihodnjič) stran i PTUJSKI TEDNIK TmjJ. 29. MARCA 1957 Branik : Drava 2:2 (0:1) Ptujska nogometna ekipa je med tednom odigrala v Mari- boru zadnjo trening-tekmo pro- ti zelo močni enajstorici Bra- nika. Kljub telinično boljši domači ekipi so se ptujski igralci že v začetku igre z vso požrtvoval- nostjo borili za vsako žogo in tako počasi prehajali na na- sprotnikovo stran ter večkrat ogrožali vrata Branika. Igralci Branika so jih nekoliko pod- cenjevali. ,V 21. minuti je po lepi kombinaciji dobil žogo Kov^ač in iz razdalje 14 metrov z vole.v-udarcem zadel mrežo in dosegel vodstvo Drave 1:0. Do kraja polčasa se rezultat ni spremenil, čeprav je imela Drava več lepih prilik za do- sego golov. Tudi v drugem pol- času se je Drava žilavo borila in uspešno branila. Sele v 12. minuti drugega polčasa je po nesporazumu obrambe mladi igralec Gluk izenačlL Igra je bila fie dalje zelo zanimiva in kaj kmalu je Herceg ukanil \ratarja in po\''edel na 2:1 za Dravo. Do konca tekme je še o.stalo nekaj minut, ko je hitro levo krilo Branika doseglo gol in tako sej je tekma v Mariboru končala z neodločenim rezul- tatom. Moštvo Drave se jc pred- stavilo kot borbena enajstorica, v kateri so bih najboljši: vratar Gorjup, Letonja in Herceg, Drava : Nafta 10:1 (4:0) V prvi prvenstrveni nogomet- ni tekmi sta se pomerili enajstorici Nafte in domače Drave. Za to visoko zmago se mora Drava zahvaliti predvsem s\ro~ jemu napadu, ki je bil izredno razpoložen. Že v prvi minuti je žogo Erhatič brez pomisleka ix>- slal mimo vratarja. Sledilo je nekaj nevarnih napadov gostov', ki pa so končali ob kazenskem prostoru. Drugi gol je zabil Ko- vač. Minuto pozneje je še Sirec povišal rezultat. V 26. minuti je izvedel enajstmetrovko in postavil končni rezultat prvega polčasa. Ob burnem navijanji! gledal- cev se je pričel drugi del igre in napadalna vrsta se je zopet razigrala. Posledica je bila se- rija golov, ki so jih napadalci Drave dosegli na zelo lahek na- čin. Vratar Nafte je bil zelo nezanesljiv. Ekipa Nafte je bila razbita vojska. Najzaslužnejši za tako veliko zmago je bil na- pad in tudi v obrambi ni bilo slabega mesta. Vratar Gorjup je bil vselej na svojem mestu. Pri gostujoči ekipi sta se izka- zala Terek in Vidjak. V predtekmi sta se pomerili ekipa JLA in mladina Drave. Igra se je končala z neodloče- nim rezultatom 2:2 (1:1). V nedeljo gostuje enajstorica Drave v Mariboru proti dobri ekipi Kovinarja, ki je trenutno na dmgem mestu lige. Tekma bo ob 10. uri predpoldan na igrišču Kovinarja. Prvenstvo mariborske podzveze v malem rokometu Drava : Maribor 13:14 (3:7) R/Okometaši so prič-eli spo- mladansko sezono in ž^ v pr\d tekmi doživeli poraz. Kljub do- bri igri domačega moštva so gostje dosegli minimalno zma- go, največ po zaslugi vratarja Ralmša, ki je danes najboljši slovenski vratar. V drugeirt delu je bila igra živahnejša in videli smo nekaj zelo lepih strelo^'-. Predvsem se je v domačem mo- štvu odlikoval Agejev z lepimi uspešnimi streli. Za Marilx)r« so bili uspešni: Kranjc 6, Jelo- sič 5, MavTin 2 in Lah enega. Za Dravo: Agejev H, Herceg 4, Pavličev 2 in Pernat enega. Sodil je dobro Lajtgeb iz Ma- ribora. KEGLJANJE V prijateljskem srečanju so imeli v gosteh ptujski kegljači dobro ekipo Branika iz Mari- bora. Tekmov^alo je 7 igralcev, vsak z 2 ■' 100 lučajev. Končni rezultat jc 3611:5245 v korist Branika. Branik: Podkrižnik 806, Ve- ver 822, Gomolj 775, Orel 799, Mohorko 752, Mlakar 833 in Kobal 824. Drava: Bagladi 746, Lajoš 665, Brecelj 770, Slaček 718, Hodnik V. 784. Hodnik M. 791 in Vuko- tič 772. Rojstva: Habjanič Katarina, Zg. Pristava 51, je rodila Stanka; Kri- vec Marija, Sitež 36 — Jožefa; Medved Neža, Markovci .^9 — Zdenka, Volmut Marija, Ptuj, E»re- šernova 20 —■ Branka; Kosi Fran- čiška, Ptuj. Novo Naselje 8 — Mi- leno; Lendoro Olga, Apače 72 — Franca; Petek Marija, Nova vas 4 — .Tanka; Zajšek Frančiška, Ki- dričevo 9 ~ Janeza; (iolob Eliza- beta, Marjeta 35 — sina; Kovacič Alojzija, Biš 38 — Jožefa; Herman Cecilija, Kidričevo 67 — Anirrp; Požar Ne7.a, Lancova vas 40 — Ivanko; Horvat Marija, Rudma 15 — Majdo; Cvetko .Tustinfi, Ptuj, Spolenjakova 8 — Teodoro; Brglez Terezija, Sikole 6 — Branka; Ko- sec Ana, Kidričevo 15 — Mileno; Zamuda Veronika. Zamušani .18 - Branka: Mezga Antonija, Stur movci 21 — i)ragico; Štumberger .^ngela, Skorba 7 ~ Marijo; Zla- ronšek Marija, Zg. Pri.stava 28 — Edvarda; Korošer; Marija, Desen- ci 1 — Jožefa; Slodn,jak Ljudmila, Kukava 54 — Katarino; Pšajd Ana, Podleže 59 — Andreja; Šffucl Magdalena, Kidričevo 8 — Srečka; Letonja Štefanija, Dežno 65 — Branka; Pulko Ana, Kidričevo 13 — Ireno, Smrti: Kos Franc, Čermožiše 90, roj. 1908, umri 15. HI. 19.57; Hor- vat Janez, Locki vrh 20, roj. 1956, umrl 19. III. 1957; Vrabič Angela, Ptuj, roj, 1878, umrla 22. III. 1957. Porok ni bilo. Za dom in družino Prouilna higiena-uir zdrouia Higiena v družini je velikan-, skega pomena, je vir zdravja in pospešuje pravilni in zdrav razvoj otrok ter prina.ša srečo i znadovoij-stvo v skupno živ- ljenje dru±inskih članov. Seve- da pa leži glavna pobuda za čiščenje pri gospodinji, ki mora v prvi vrsti tudi sama biti snažna, čeprav je prav med go- spodinjami na žalost najmanj negovanih žena. AH je temu w,rok nav>omo gospodinj,s-ko delo ali pa mnenje marsikatere go- spodinje, .>da je za doma že do- bro?/? T^o se zanemarja na zunaj, a tudi zdravstveno. Pri negi svojih otrok se mnoge ma- tere točno držijo predpisov mo- deme higiene, a pri sebi nanjo pozabijo. Prav to pa se z leti pri mnogih hudo maščuje: bo- lehanje, prehitra izčrpanost in predčasno etaranje so glavne posle^dice tega. Ko se žena tega z.avc, je po navadi še prepozno. In prav med gospodinjami je največ žena, ki zaradi tega, ker se same zanemarjajo, predčas- no ovenejo. Da ne pride do tega prezgo- daj, ®i mora gospodinja pred- vsem pravilno razporediti delo, in sicer tako, da ji ostane vsak dan nekaj časa tudi za njeno osebno higieno, počitek po ko- silu ipd. Zato je pametneje zju- traj malo prej vstati, ko je člo- vek svež in spočit, kot pa vsta- jati pozno in ix>tem tudi delati pozno v noč. Prva dolžnost gospoduije in sploh žene je, da predvtsem ona ravna po higienskih predpisih. Redno kopanje, dovolj spanja, redni sprehodi za ti^te, ki sicer ne delajo zunaj, mnogo sadja in zelenjave v prehrani — vse to napravi ženo mladostno in prožno. Tako mater pa potre- buje vsaka - saj bo- lehna in utruj- ri,' r, iti le težko ustvarja tisto vzdušje v druži- ni, ki je za družinsko sožitje neobhodno potrebno. ■ Zato pa mislimo v«ak dan t,udi na svoj počitek in na tx3, da se bomo kot zdrave in ve- dre lahko koristno udejstvovale po\-sod, kjer je naša pomoč po- trebna ter da bomo tudi še v poznejših letih dovolj časa krepke i-n sjx)sobne skrbeti za družino. Predvsem pa je važno, da si ohranimo s pravilno hi- gieno naše zdravje. Na N-seh teca.iih predavanja o higieni OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Solx»ta, rosil za roko. Ava Gardner pa mu je ob neki taki priložnosti orgovorila: ->Dragi gospod, tako stvar je treba res dobro premi- sliti, saj tak korak spremeni življenje ženske vsai — za eno leto!x Pregrešne ženske. — Na Du- naju je nekoč živel slavni pri- digar Abraham a Santa Clara. Nekoč je pridigal tudi o sveto- pisemski grešnici Magdaleni in njeni spokoritvi. In takrat je dejal z mogočnim glasom: »Tudi med v^ami v cerkvi je n^ka taka grešnica, ki se pa še ni gpoko- nlal Hočete vedeti, kdo je ta žensk.a? Tamkaj sedi! Pazite, ta molitvenik ji bom zagnal v glavo!« Tisti trenutek pa se je zgo- dilo v cerkvi nekaj nepričaito- vanega: vse ženske so skrile svojo glavo pod klop... 48 milijonov lir izgubila! — Marta Costa iz Merana je iz- polnila tiket za športno stavo, ni pa tega ILsta oddala, ker .se ji je zdelo škoda, da bi menjaia iaankovec za 5000 lir. Cez dva dni pa je Marta Co- sta zvedela, da je uganila vse .športne rezultate in da bi, če bi bila list oddala, dobila na- grado 48 milijonov lir! Opice kot jahači. — V Kali- fomijd so dirlic; psov zelo pri- ljubljeno in jih ljudje obisku- jejo prav tako množično kot konjske dirke. Tudi pred nedav- nim je bi'la tamkaj dirka p.sov, le z razliko, da so bili tokrat jahači — opice. Ta dirka je bUa zelo dobro obiskana in pomeni nov uspeh v dresuri, saj je treba učiti pse in opice. Nikar ne popustite! — Na Norveškem iso začeli stavkati \'Si davčni uslužbenci. Ko pa so novico o tej stavki prinesli tudi tamkajšnji časnilvi, so pričele na \'se davčne uprave kar de- ževati brzojavke in pisma s vlecečo vsebino: Nikar ne po- pu-s-tite! Izdržite do konca, pa C^rav bi to trajalo ,leta in leta!' Svojevrsten mali os:Ias. — V nekem rimskem časniku je bil pred nedavnim bledeči mali oglas: »Prosim tistega gospoda, ki me je na španskih stopni- cah nepričakovano poljubil in obljubil Mkon, da se čim pi-ej oglasi, drugače ^-e boni poro- čila .s svojim zaročencem.f: Mark Twain. — Z?iane.ga ame- riškega pisatelja in humorista je nekoč vprašali, čemu bi se najprei odpovedal: vinu, žen- skam ali petju? :.Petju!:< je brez pomisleka odgovoril Mark Tvvain. »In če bi se morali odločiti med vinom in ženskami?:. ->To pa je popolnoma odvisno od letnika!« je rekel Tvvain. Drago plačano poštenje. — Bob M.'t-chel iz Pasadene jo na- .šel na ulici 95 dolarjev. Kot po- šten državljan jih je takoj ne- sel na policijo in tamkaj oddal. Ko pa je stopil spet na cesto, ga je tamkaj čakal prometni stražnik in mu porinil pod nm pismeni nalog za plačilo kazen- !>ke pristojbine v znesku 25 do- larjev, ker ni na pravem mestu parkiral s^''ojega avtomobila, ko ga je zapustil. Tako je Bob zelo drago plačal svoje pošte- ne je takrat, ko je to najmanj pričakoval. Iiprsil Franc Ki»kec ~ »junak noža« Franc .Kukec, mlečni kontro- lor pri KZ Miklavž, ie bil lan- sko let.o dvakrat pred ptujskim sodiščem obsojen in sicer en- krat na 3 mesece zapora, dru- gič pa na 4 mesece zaix>ra. Lani julija je z nožem zabodel Stan- ka Kosi j a v roko in v prepiru vrgel Stanku Puntigamu v gla- vo kozarec. Z nožem je ogrožal Heleno Hoi-vat ter z nožem i>o- škodoval Draga Sobarja in Franca Kokalja. Z nožem se je Franc Kukec šopiril na gasilski veselici in na silvestrovanju ter tam poškodoval oziroma ogrožal mirne goste. V obeh zadevah se je Franc Kukec pritožil na Okrožno so- dišče v MariboiTi in je slednje obe njegovi pritožbi kot neute- meljeni zavrnilo. V pritožbi se je Franc Kukec zgovarjal, da je sodba prestroga in da je bil v vseh primerih razburjen ter da v takem stanju ne odgovarja za svoje početje. Okrožno sodi,šče pa njego\ih 7;agovorov ni moglo upo3tx?vati, saj predstavlja Franc Kukec tipičnega junak a noiža--. ki vedno moti oddihu delovnega ljudstva namenjene prireditve. Njegova nagnjenost k pijanče- vanju in izzivanjem ter prete- pom je zahtevala primerno ob- s(xlbo in kazen, ki ga bo ver- jetno spametx>vala in odvrnila od ponavljanja podobnih kaz- nivih dejanj. Za obe zadevi je Okrajno so- dišče v Ptuju izreklo .skupno zap>omo kazen, POSNEMANJA VREDNO Šofer Cestne uprave OLO v Ptu- ju tov, Koren.iak je našel na cesti v Obrežu pri Središču mojo izgub- ljeno denarnico z manjšo vsote denarja in raznimi dokum.enti ir legitimacijami ter mi jo nemudo- ma vrnil. Navedeni primer poštenosti na; bo za zgled vsem. ki premalo ce- nijo imovino sočloveka. Vso časi staršem, ki so vzgojili v svojenr otroku čut poštenosti. Tov. Korenjaku še ponovno za- hvaljujem za njeoovo po"t~,nost. Kolarič Martin, Obrez Da ji: pecivo dalj časa sveže, si pomagamo s prav preprostim .«redst\^om. V posodo, kjer hra- nimo pecivo, denemo nekaj ja- bolč-nih rezin. V času, ko ja- bolk ni. so pa dobre tudi rezine umitega surovega krompirja. Vča.sih se nam primeri, da se dva kozarca, ki ju vtaicnemo drugega v drugega, .sprimeta. I_,očimo ju tako, da spodnjega vtaknemo v toplo, v zgornjega nali-jemo mrzlo vodo. Zaradi toplote se spodnji kozarec ne- koliko razširi in ga lahko lo- čimo od zgornjega. Tudi solnice moramo čistiti. Posebno v večjih gospodinjskih obratih radi pozabijo na to. Nabrana ne.snaga po robovih gotovo ne vzbuja teka. Solnice 'zpraznimo vsaj enkrat na te- uen in jo umijemo kot vsako drugo posodo. Ce je posodica rebrasta, si pomagamo s krta- čico. Šele v popolnoma suho posodico natresemo nove soli. Sol v kepah razdrobimo z najmanjšo zamudo časa, če jo denemo za nekaj ča.sa v malo toplo pečico, da se osuši. Suho sol zelo lahko in hitro zdrobi- mo. Da preprečimo nadaljnje s^prijemanje, pomešajmo med sol nekaj zrn riža ali graha in vse skupaj denimo v solnico. .Krompirjeva juha z jetrno klobaso 4 srednje debeli krorrtpirji, kos ČTnega ki-uha, debela če- bula, velik šot:>ek zelenega pc- teršilja, 2 stroka česna, 10 do 15 dkg jetrne kloba.se ali pašte- te, 1,5 1 vode, sol, 3 dkg ma- ščobe. Na razbeljeni maščobi zaru- menimo sesekljano čebulo, nato ji dodamo še strt česen in se- sekljan peteršilj. V.se skupaj za- li jemo z vodo, nato zakumo v juho na drobne kocke zrez^an olupi jen krompir in solimo. Kmh namočimo v vodi, dovolj namočenega stisnemo in dene- mo v juho. Ko je kj-ompir me- hak, dodamo juli še jetrno klo- baso ali pašteto. Vse skupaj prevremo in serviramo. Po želji juho lahko tudi pretlači- mo. Ocvirkove pogačice Četrt kg ocvirkov, četrt kg moke, 9 dkg sladkorja, sol, za nože\''o konico cimeta, 2 do 3 klinčki. limonina lupinica, eno jajce, sladkor in cimet za po- tresanje. Oc\-irke na drobno seseklja- mo, jim dodamo moko. sladkor, šol, cimet, zmlete ali .stolčene klinčke. sesekljano limonino lupinico in jajce. Iz vsega hitro ugneteino gladko testo, ki naj počiva čez noč na hladnem. Drugi dan ga razvaljamo za nožev rob na debelo in zrežemo z obodcem v pogačice, ki jili spečemo )ia namazanem peka- ču. Pečene pogačice potresemo zrnešanico sladkorja in cimeta. Omlete iz žemelj s sirom Na osebo računamo 1 zemljo ali enako količino kruha, kavno žlico moke, 1 jajce, potrebno .sol, malo vode, maščobe za pe- čenje, sir. Zemlje ali kruh namočimo v vodi. nato jih iztisnemo, pretla- čimo in zmešamo z jajcem, ki smo ga prej dobro razžvrkljali z moko in osolimo. Zmes dene- mo v tanki plasti na razbeljeno maščobo in zapečemo lepo svetlorumeno po obeh straneh kot omleto.. Pečeno omleto po- tresemo s sirom in jo serviramo s solato. PREDELAVA SADJA V BREZALKOHOLNE PIJAČE Pri nas predelujemo sadje, ki ni primerno za uživanje v sve- žem stanju aLi pa ga ne moremo prodati, navadilo v slabe vrste alkoholnih pijač. Te pijače smo nekako prisiljeni spiti doma, ker jih n-hče noče kupiti. Ce bi pa predelna to .sadje v brezalko- holne pijače, bi redili o,gronine količine sadnega sladkorja, ki nam ga tako zelo manjka. S pro- izvajanjem alkohola uničujemo domač sladkor.' obenem pa slad- kor uvažamo iz inozemstva za drdg denar, ki ga moramo poleg tega plačati v devizah. Organizacija predelave razne- ga sadja v brezalkoholne sokove je tudi ena od nalog naših kme- tijskih zadrug. To predelavo lahko organiziramo skupno v okviru ?.adružnih obratov ali pa pri posameznih kmetijskih go- spodar&i,vih. Da b; se to delo olajšalo, je izdala založba "Kmečka knjiga« v Ljubljani pfoscbno knji.žick> »Predelava sadja v brezalkoholne pijačem, ki jo je napisal strokovnjak za ta vprašanja Frirnjo Kafol. Knjižica ima na 40 straneh po- leg uvoda šo naslednja poglav- ja: Sploišno o sadnih sokovih — Najprimernejše sadje ^-^ sokove — Čista steklenica in dober za- mašek — Priprava sadja — Preprosto vkuhavanjc sokov v steklenice — Vkuhavanje in ste- riliziranje — Baumanov paste- rizdtor — Sadni sokovi v sodih — Razpošiljanje sokov za po- trošnjo. V knjižici je tudi ,15 ilustracij. Knjižici na pot je na- pisal tudi dr. Jože F*otrč prispe- vek o važnosti predelave sadja v brezaiikoholne pijače. Cena knjižice je 60 din in se dobi v vseh knjigarnah ter pri založbi •Kmečka knjiga r. Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. Ptujčasike in Ptujčani! Turistično in o!epš;evalno dru- štvo v Ptuju priredi 7. aprila enodnevni izlet na Pohorje (Ma- riborska koča) z udobnim avto- busom. Odhod ob 6. uri zjutraj, povratek z\^ečer ob 6. uri. Avto- busna vožnja stane 430 dinar- jev. Prijave sprejema, do 4. apri- la trgovina NA-MA v iPtuju, Turistično in olepševalno društvo v Ptuju OBJAVA Opozarjamo potro.šnike me- sta Ptuja, da^ bodo vse trgovine s tekstilom v soboto, dne 30. miai-ca 1957 zaradi inventure zaprte, dočim bodo trgovine z živili izvršile inventuro izven delovnega časa. Obenem obveščamo, da bo z dnem 1. aprila 1957 uveljavljen letni obratovalni čas in sicer za vse trgovine vključno prodajal- ne tobaka dne\'no od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, dočim smejo biti trgovine ob sobc'^'^'^ ^.»opoldne zaprte. Trgovinska zbornica za okraj Ptuj OBJAVA Razveljavljamo prvotno ob- javo ordinacijskega časa v pro- tituberkuloznem dispanzerju ter obveščamo vse prebivalce, 'da bo ordinacijski čas ostal do na- daljnjega enak, kot do sedaj, to jo ob petkih od 7. do 12. in od 13. in 15. ure. OBJAVA Režijski odbor za gradnjo vodovoda sporoča, da se bodo L-aprila 1957 začela dela za po- laganje vodovoda na Hrvatskerr trgu, Dravski ulici, Cafcvi ulici delu Prešeruove lUice, Muzej- skem trgu in na Vičavi. Kakor se bodo dela razvijala, bodo omenjene iilice postopoma za- prte. V.^^BILO na ustanovni občni zbor Okraj- nega šaho\-skega odbora Ptuj, ki bo v petek, dne 29. marca t. 1. v^ dvorani Okrajnega komi- teja ZKS Ptuj s pričetkom ob 13. uri. Pripravljalni odbor bo predložil zboru sledeči dne\'ni red: 1. otvoritev in izvoUtev de- lovnega predsedstva. 2. volitev zapisnikarja in ove- rovateljev, 3. poročila in .-5i-: v prr-^sebr.! sob;'-gostilne :>2upančič-> iotoamaterski leča j. — P.^iiave spr«iem«i tov. Jezica Fridl.