Do pisi Dravska dolina Kamnica pri Mariboru. Naša občtna pod spretnim vodstvom župana g. Petra Lorenčiča gradi tako cesto proti vrhu Sv. Urbana, da bo mogoče po njej ne samo udobno hodltl, ampak bo višina Sv. Urbana odprta tudi za avtomobiliste. Posebno dobra bo pa ta cesta za naše kmete od Sv. Križa in velikega dela Kozjaka. Občini Kamnica gre hvalevredno na roko mariborski okrajnl cestnl odbor s tehnlčno in finančno pomočjo. Kmečko ljudstvo pa pomaga pri novi cesti z brezplačnimi vožnjaml in delom. Cesta bo občlnska cesta I. reda. Z nove ceste bo krasen razgled na Maribor, Slov. gortce in Dravsko polje. Mariborska okolica Maribor, Pobrežje, Tezno. Prosvetna društva tupnije Sv. Magdalene v Mariboru, to je iz Maribora, Pobrežja in Tezna, uprizorijo s skupnim eodelovanjem v nedeljo, dne 6. oktobra 1940 v Narodnem gledališču v Mariboru Finžgarjevo narodno igro >Naša kri«, kl je sedanjim časom tudi najbolj prlmerna. Pokroviteljstvo nad to prlreditvijo j« prevzel predsednik Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjec. Vsa mariborska in okoliška društva prosimo, da se ozirajo na našo prireditev v nedeljo, dne 6. oktobra, katere naj se tudi v obllnem številu udeležijo, saj jo prlredijo tri najmlajša Prosvetna društva lz največjlh delavskih naselij Maribora. Bog žlvi! Slovenske gorice Marija Snežna. Naš kraj, kl je s svojo vabljivo romarsko cerkvijo najvisji v Sk>v. gorlcah, se tudi modernizira. S pomočjo okrajnega cestnega odbora In banske uprave ae je zgradila od cmureške banovinske ceste lepa nova zldana dovozna cesta do cerkve in od tam se gradi sedaj še da- lje po hribu med vinogradi in sadovnjaki v smeri prott Sv. Juriju v Slov. goricah. Kako težko Je bllo poprej vaziti po strmem klancu, v katerem so se naši kmečki vozovi pogrezali <lo osi v blato. Sedaj pa je cesta lepa bela in lahko vozlmo po njej in hodimo tudi v najhujšem vremenu. Mi smo res hvaležnl tlstim, ki so nam pripomogli do tega gospodarskega napredka. To so predvsem naš rojak g. podban dr. Majcen, blvši župan g. Mali, ki nam je dal kamen zastonj, načelnlk okrajnega cestnega odbora g. žebot, ki se vneto trudi, da se z delom na cesti nadaljuje, pa tudl naša občina zasluži vso pohvalo. NaSi delavcl tudi nekaj zaslužijo in to je za sedanjo dobo, ko nl denarja pri hial, tudl dobro. Cesar nam prej nihče ni napravil, so nam sedanjl naši voditelji preskrbeli in ml Snežničanl smo ]lm iz srca hvaležnl. Vesell bodo pa tega dela tudi naSl sosedje pri Sv. Juriju, ko bodo dobili enkrat krajšo zvezo z nami. Sv. Lenart v Slov. goricah. (Stanje cest v Slov. goricah.) V mariborskem »Večerniku« se je že dvakrat skrggal nad slabimi cestaml v Slov. goricah neki Vladimir Kreft, kl pravi, da je dobavltelj gramoza za ljutomerski okraj. Mož je oiividno bolj pameten kot drugi navactni zemljanl, Trdi pa nekaj, kar nl res. On deva vse v nUS, kar sedanja cestna uprava atori za ceste v našlh krajih. Najprvo je zaplsal grobo neresnlco, da je slabe ceste v Pesniški dollnl od gostilne Partllč do Sv. Lenarta kriv okrajnl cestni odbor mariborskl. Mož pa je zaspal 1. aprll 1940. TedaJ Je namreč prevzela državna cestna uprava to cesto. Torej ne more biti krlv za kotanje na tej cesti okrajni cestnl odbor. Sicer pa je omrežjo okrajnih, oziroma banovinsklh cest v Slov. goricah razen državne ceste Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojioa v dobrem stanju. V tolažbo pobornlku g. Kreftu pa lahko beležlmo, da bo tudl državna ceata skozl Slov. gorice urejena. Sedaj se gradl in končuje državna cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt in potem se bo začel«, kolikor smo poučeni, tudi z deli na 6rti od Sv. Lenarta proti Mariboru. Vse naenkrat pa ne gre. Ce bi šlo po nazorih hud«ga g. Krefta, dobavitelja gramoza v Ijutomerskem okrajiL bi morall naSe davkoplačevalce preveč naenkrat obremeniti, če bi hoteli vae kar mahoma izboljšati, če si to dopisnik g. Kreft izmisli. Od leta 1919. dalje se je v Slov. goricah cestno omrežjo zelo razširilo z lepimi novimi cestami, kakor na primer Maribor—Sv. Peter—Pesniška dolina, Jablance—Korena—Duplek, Št. Ilj—Marija Snežna, Sv. Lenart—2ice—Sv. Ana, Sv. Rupert—Hrastovec in še nekatere druge. Slovenjegoriškl davkoplačevalci bl se pametnemu g. Kreftu lepo zahva1111, če bi davftni uradi morali pobirati še enkrat toliko davkov, da bi se željl g. Krefta moralo kar naenkrat ugoditi. Bodimo zadovoljnl, da v dobl sedanje težke krize moremo naše ceste vsaj v toliko vzdrževati, da so sposobne za vožnjo. Vesell tudl bodlmo, da cestni odbor s pomočjo banske uprave ln priaadetih občln, kakor je to n. pr. pri M. Snežni, izpopolnjuje potrebno cestno omrežje v blatnlh Slov. goricah, kjer nl kamenja in ne gramoza. To nl nobena šala, če se mora v Slov. gorice več kot 20—30 km daleč iz Maribora dovažati gramoz za sllno drag denar. Pri teh razmerah je. naravnost čudo, da so banovinske in bivše okrajne ceste še vsaj tako vzdrževane. Gospodu Kreftu pa prlvoščlmo veaelje, da se spiše ln če misll, da so njegovi članki Bog ve kako vabljlvl in da jlm vsakdo brezpog-ojno verjame, sa mož bridko motl. Ljudstvo ima v sedanjih težkih časih druge brige in se za članke g. Krefta v mariborskem »Večerniku« prav nič ne zmeni. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. ZaŁell smo z delom na Farnem domu. V ta namen smo priredili tombolo, kl je dobro uspela. Računamo, da bomo Se to jesen mogli nastx>pltl v novi dvorani, kjer bodo pokazali naši igTalcl lgro »Mrtvaški ples«. Za takratno udeležbo vabimo že sedaj odseke in krožke in druge prijatelje naše Iz sosednih župnij. Zdaj hittmo s pripravo za izlet v Beograd, kjer se ravno sedaj vrši vellk jesenskl velesejm. Tam bomo obiskali tudi grob vojaka dobrega 61ana našega fantovskega odseka J. Janžekoviča, ki je umrl v otcu naša domovine — v Beogradu. Iz Beograda bomo poromall na Oplenac, da se poklonlmo oatankom našega rajnega kralja. Tudl is drugih župnlj se nam lahko pridružijo. Voznina je malenkostna (33%), zato pohitlte, fantje ln dekleta, s prijavo, pa tudi očete vablmo. Potujemo že 4. septembra. Mogoče je to zadnja tako ugodna prllika, ogledati sl našo prestolnlco. Poakrbljeno je za vodnlka. Informaclje v župnlšču In prl Hanu fantovskega odseka Martinu B«c. Apade. Dne 9. septembra bo na obtCajnem sejinskem prostoru kramarski in živinskl sejem. Preteklo leto nl bilo nobenega pri nas. Vse, kl se zantmajo, že sedaj opozarjamo. Crešnjevel pri Gornjl Radgonl. V ponedeljek, 12. avgusta, se je poročila Llzlka žnldarič z domačinom Jakobom Klemenčič, orožniškim podnarednikom, kl službuje na Br^n prl Ptuju. Poročil ju je bratranec g. dr. Anton Trstenjak v domači Supnl cerkvi. Mladima zakoncema žellmo obilo sreče! Sv. Urban pri Ptuju. Ceravno delamo in se trudimo od zore do mraka pri gospodarstvu, vendar žrtvujemo nekaj spanja v dobrobit katoliške prosvete. Po večerih se pridno vadimo za lgro in hočemo s tem pokazati, da še nismo zaapali. Naš fantovski odsek in dekliški krožek bo namreč uprizoril v nedeljo, dne 1. septembra ob 3. uri popoldne v famem domu zanimivo ter smešno igro v treh dejanjih >Skapinove zvijaCe«. Med odmori igra naš tamburaški zbor. Prav vljudno vabimo vsa bratska društva ter prijatelje lepih iger in tamburaške godbe od blizu in daleč. Na veselo svidenje! Stovenska Krajina Turnišče. V ponedeijek, 19. t m. je bilo pri nas premovanje rodovniške živine za selekcijski društvi v Turnišču in Nedelici. Ker je ta dan bilo lepo, sončno vreme, je bilo prignanih nad 150 glav rodovniške živine, ki je bila po večini vsa nagrajena. Pri premovanju se je zbralo precej poeestnikov in živinorejcev, ki so z zanimanjem sledili ocenjevanju in premovanju. Ocenjevali ata dve komisiji, na čelu katerth je bil zastopnik kr. banske uprave g. inž. Oblak, ki je po razdelitvi nagrad z izbrano besedo nagovoril živinorejce ter jih vzpodbujal k delu za člm boljši napredek pri živinoreji. — Premovanja na predlog zveze selekcijskih društev v Rakidanu je kr. banska uprava Lzvršila tudi 20. t. m. v Polani za Lakoš in M. Polano, 21. t. m. v Pertoči, dne 5. aeptembra pa bo v Puconcih in 5. septembra v Martjancih. Ta gesta kr. banske uprave je zelo primerna, ker se a tem vzbuja pri nasih živinorejcih veselje in tekmovanje, kdo bo vzgojil lepšo živino. — Z drevesa je padel Koren Jožef in pri tem dobil obdutne poškodbe. Šlrom Prekmurja je znano, da je pri nas od Ieta do ieta vefije pomanjkanje leea — kuriva. Naši mogočni in lepi hrastovi ter borovi gozdovi so že skoraj popolnoma zginili, ker so jib. razna podjetja, zlasti »Našička«, prevzela. Ljudje se upravičeno zaskrbljeni spražujejo, kje bodo dobivaii kurivo; kajti drva ao iz leta v leto dražja ter bo cena kmalu tako vifloka, da si jih nekoliko reraejši sioji sploh ne bodo mogli nabavitl. Zato bi bilo potrebno temu perečemu vprašanju poavetiti nekoliko več pozornosti! Sv. Sebeščan. Začeli smo z graditvijo sadne sušilnice. Kr. banska uprava nam Je dala 3000 dinarjev podpore, ostalo prispevamo sami. Sicer naši ljudje niao vajeni, da bi v veCji količtni sušili sadje, pa se bodo navadili in bcxlo sprevideli, kako nekaj dobrega je taka sušilnica. že letos bomo sušili sadje. Sliv sicer pri nas letos ni, pa bomo zato več jabolk nasuSili. — V nedeljo, dne 1. septembra bo v šalamencih blagoslovitev nove motorne brizgalne. Motorko si je nabavila tamkajšnja gasilska četa a prispevanjem vseh vaščanov. Slovesnost bo popoldne. Daj Bog, da ne bi bilo treba veliko rabiti te brizgalne! To je prva motorna brizgalna v občini. šalamenci. V nedeljo, 1. septembra bo za nas velik praznik, ker bodo naši gasilci dali blagosloviti novo motorno brizgalno, ki nam je bila že zelo potrebna, kajti s tem bo marsikatero poslopje bližnjega obvarovano največje elementarne nesreče! Dolnja Lendava. Naši vinogradi letos zelo žalostno zgledajo; kajti večino pridelka je uničila toča, a ostalo pa zaradi preobilega dežja naglo gnije. — Tudi sadna letina je pri nas zelo slaba, slive nam sploh niso obrodile, dočim narn je lani zanje skoraj posoda primanjkovala. — V nedeljo, 18. t. m. so se vršile pri nas okrajne volitve zastopnika v kmetijsko zbornico. Izvoljen je bil g. Horvat Anton, župan občine črenaovci. Eiaioze Sv. Barbara v Halozah. Kakor smo čitali, 80 volitve zastopnika v Kmetijeko zbomico za ptujski okraj dobro potekle. G. Prelogu, ki je izvoljen, čestitamo! Sicer se je baje pripravljala druga kandidatna lista z namero, rušiti disciplino, iz najbrž neke užaljene volje, večina pa je bila solidarna za izvoljenega in njegovega namestnlka g. štambergerja. Nekateri samo veliko govorijo pa malo stcrijo, g. Preloga pa poznamo po njegovem delu in redkobesednosti. Saj ae pred njim in g. Markom Kranjcem ni nikdo brigal za Haloze, ne za ceste, ne za regulacije in sploh za nobena javna dela, četiKii smo vedno na to opozarjali in prosili. Eckno imenovana ata bila povsod tolmača potreb za Haloze. Caka nas še nadaVjevanje ceste Sv. Barbara—Turški vrh, ureditev in nadaljevanje ceate Paradiž—Višnjica, cesta Medribnik—Sv. Katarina, urejevanje potoka Bele in pritokov. Razen tega je nujno potrebna ustanovitev kmetijske šole v Pristavi, ker naši fantje že težko Cakajo na domačo kmetijako šolo. Ker napoveduje vlada obširna javna dela po državi iz bodočega notranjega posojila, za omlljenje brezposelnosti, zato upravičeno upamo, da bo g. Prelog kot član Kmetijske zbornice upošteval nujne potrebe Haloz, s katerimi je kot vinogradnik tesno povezan, saj je že doelej veliko storil, in da ostane tudi naprej zvest Halozam. Smarski kraji Smarje prl Jelšah. Po dolgem odmoru bodo naši študentje spet nastopili na odru našega Katoliakega doma in nam bodo v nedeljo, dne 1. septembra popoldne po večernicah ir>rizorili čudovito lepo igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Igra je dramatizacija Timmermansove istotmenske povesti. Uprizoritve naiih študentov na noben način ne smete zamuditi. Zato v nedeljo polnoštevilno v Katoliški dom! Bog živi! Ponlkva. Lepota naše ponkovške cerkve je na novo zasijala, ko je dobila sedaj ženska stran v cerkvi nove, krasne klopi. Treba bl bilo, mislim, sCasoma vse potrebno prenoviti v naši farni cerkvi, da bo enkrat pripravljena za dostojno sveUSCe Slomžekovih slovesnosti in Slomsekovega češečnja. Poaebno težko čakamo, kdaj se bo kaj oglasil naš veliki zvon. Zelo smo pogrešali našega g. svžtnika. Zbali amo se zanj, ko smo pred mesecem dni slišali, da je odšel v Ljubljano na nevamo zdravljenje. Sedaj se je spet zdrav vrnil med nas. Bog naj ohrani naSega blagega gospoda še dolgo pri zdravju! Tinsko. (Zvonovi na Tinskem so utihnili.) Povsod ae pritožujejo, da božja pota pešajo. Na Tinsko pa pride vedno ve<5 romarjev za največji Marijin tinski praznik Vnebovzetja. Tudi letos ae je romarjev kar trlo. Na predvečer praznika je bilo gotovo štiri do pet tisoč ljudi na Tinski gori. Je pa romarjem tudi vedno prav lepo poatreženo. Zibiški župnlk g. Jelšnik jih vedno prav lepo In slovesno sprejme. Do kapele jim gre naproti, da jim že naproti prinese pozdrav nebeške Matere. Za ta praznik pridejo vedno zibiški rojaki duhovnlki na Ttnsko pomagat. To je že stara navada. Letos sta bila na Tinskem g. avet- nik Palir in p. Odilo. Zibiški bogoslovec Strašek pa pomaga pri ljudskem petju. Pojemo vedno stare romarske peami. To je velika privla6na sila. Kjer ni skupnega petja, tam se romarji dolgočasijo. Z odpravo ljudskega petja so začela naša božja pota pešati. Posebnoet tinsike božje poti je rimska procesija z bakljami. Takrat j« ve« hrib en sam kres in ena sama pesem. Pesem pride najbolj do veljave in navdušenje prikipi do viška, ko se procesija ustavi na trgu med obema cerkvama in kjer privre iz vseh grl kot iz vulkana »Tinska Mati, ne zapusti nas, sliši naše prošnje glas!« Med to prošnjo vse ljudstvo dvigne baklje visoko v zrak. Ves trg je jezero luči. To mora vžgati in navdusiti. Spovedovanja je na Tinskem veMko. Do polnoči spovedniki vztrajajo in zjutraj ob 4. uri so spovednice zopet oblegane. Na praznik smo imeli štiri sv. maše: tri v Marijini cerkvi, eno pa v cerkvi av. Ane. Pri prvih treh sv. mašah — ob 5., 6. in 8. uri — je ljudsko petje, zborovo petje pa samo ob 10. uri Posebno ganljivo je slovo romarjev od Marlje. Po jutranji službi božji romarji in domačini pojo: »Še enkrat bi videl, Marija, te rad« in pa ono: »Vse prepeva, se raduje«. Nato domači g. župnik romarje spremlja do kapele, kjer jih nagovorl in blagoslovi. Kdor je bil enkrat na Tinskem, pravi, da bo prišel zopet. Romarji prihajajo posebno iz Prekmurja, iz Slovenskih goric in iz Hrvatske. Hrvatski romarji imajo navadno tudi svojo godbo. Pridigali ao letoa: zvečer in pri sv. Ani ob 8. url p. Odilo, ob 6. uri zjutraj p. Metod Valjavec, ob 10. uri pa p. Karol Dijak, vsi iz Ljubljane.