Poštnina plačana v gotovini.
79.	V Ljubljani, dne 28. avgusta 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov m Slovence?.
URADNI UST
pokrajinske oprave za Slovenijo.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». — Izpremembe v osebju.
280.	Naredba, s katero se predpisujejo stopnje velikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezane pregledu in žigosanju.
281.	Odločba o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife.
282.	Navodila za izvrševanje odločbe o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife.
283.	Naredba o ocarinjanju galalita.
284.	Naredba o reorganizaciji generalne direkcije posrednjih davkov.
«4EH
285.	Razpis carinarnicam glede uvoza cepiv.
286.	Razpis glede potrdil o kakovosti blaga in uporabi tarife.
287.	Odločba o draginjskih dokladah arhijerjem pravoslavne in škofom katoliške cerkve, vrhovnemu muftiji in reis-ul-ulemi, nadalje o dnevnicah članom sinoda.
288.	Naredba o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Koroške. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 187 z dne 18. avgusta 1923.:
Objave ministrstva za pošto in telegraf z dne
6.,	7. in 0. avgusta 1923.: Trajno so upokojeni: pod-uradnik ITI. razreda Fran Puc pri postnem uradu v Ljubljani 1, poduradnik Anton Vol k ar pri poštnem uradu v Ljubljani 2 in poduradnik IV. razreda Josip Medved pri poštnem uradu v Ljubljani 1.
Objavi ministrstva za pošto in telegraf z dne 9. avgusta 1923.: Upokojena sta poštarica V. razreda Anica Kerne v Tržiču in sluga III. razreda Matija Bevšek v Ljubljani 1.
Objava ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. avgusta 1923.: Trajno upokojena je na lastno prošnjo Mara M i h o r k o, učiteljica na gospodinjski šoli v Celju.
Številka 190 z dne 23. avgusta 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d r a I. z dne 6. avgusta 1923., s katerim se podeljuje višjemu policijskemu komisarju Gustavu P u š u v Mariboru naslov in značaj policijskega svetnika.
Številka 191 z dne 23. avgusta 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d ral. z dne 6. avgusta 1923., s katerim se postavljajo za komisarje železniške in obmejne judicije: v Gornji Radgoni Momčilo Ba jalo vić, komisar železniške in obmejne policije v Subotici (po službeni potrebi); v Subotici Bogoljub P redi 6, komisar železniške in obmejne policije na Rakeku; na Rakeku Slavko Bravničar, pomočnik komisarja železniške in obmejne policije istotaan.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s a n -d r a I. z dne 6. avgusta 1923., s katerim se postavlja v stanje pokoja Dragomir G a t a 1 o v i c, komisar železniške policije v Gornji Radgoni.
Objave ministrstva za pošto in telegraf z dne d. in 7. avgusta 1923.: Postavljena je pri poštnem in telegrafskem uradu v Framu za nekvalificirano poslovalko Marija Prijatelj, bivša poštarica VI. razreda. — Trajno upokojeni so poduradniki II. razreda, Jakob Vodopivec pri poštnem uradu v Mariboru 1, Fran Černe in Ivan Buda pri poštnem uradu v Ljubljani 1,
Številka 192 z dne 24. avgusta 1923.:
Objava generalne direkcije carin; Carinski posrednik Josip Pita mi c je prestal opravljati ea-rinsko-posredniSke posle pri carinarnici na Jesenicah.
Izpremembe v osebju.
Z odobritvijo ministrstva za notranje posle sta premeščena: vladni svetnik in predstojnik okrajnega glavarstva Friderik L o g e r iz Kamnika v Kočevje kot predstojnik okrajnega glavarstva, in okrajni glavar in predstojnik okrajnega glavarstva dr. Franc Ogrin iz Kočevja v Kamnik kot predstojnik okrajnega glavarstva, Df< Lukan s_ r>
Ker je bil načelnik generalnega izseljeniškega komisariata dr. Adolf C u v a j z ukazom z dne 18. julija 1923. na lastno prošnjo upokojen, je prevzel po naredbi ministrstva za socialno politiko agende rečenega urada, dokler se ne imenuje šef izseljeniškega komisariata, vladni tajnik Evgen
Izseljeniški komisariat v Zagrebu.
Okrajni sodnik dr. Fran Ženko v Ljubljani je izstopil iz državne službe.
Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani.
Avskultant Ferdinand Kvas pri deželnem sodišču v Ljubljani je podal ostavko na državno službo.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
280.
Naredba, s katero se predpisujejo stopnje velikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezane pregledu in žigosanju.*
Na podstavi zakona o merah odrejam to-le:
Člen 1.
Sprejemati se smejo v pregled in žigosati samo mere in priprave za merjenje, izdelane v velikosti, ki so za vsako posamezno vrsto meril določene s tem členom.
Dopuščene velikosti so te-le:
1.	Dolžinske mere.
1.	) Lesene in kovinaste palice, izdelane iz enega ali več kosov, v dolžini 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
2.	) Vrvičaste mere v dolžini 20, 10, 5, 2 metrov in 1 metra.
3.	) Precizne (natančne) mere v dolžini 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
4.	) Dolžinske mere za specialne namene:
a)	vojaške mere za rekrutiranje v dolžini 2 metrov in 10 centimetrov;
b)	konjske mere v dolžini 2 metrov.
2.	Debelinske mere.
Lesene in kovinske mere v dolžini 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
3.	Votle mere.
1.) Kovinaste mere v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra.
Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 189, izdanih dne 21 ega avgusta 1923.
2.	) Steklene mere v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra,
3.	) Lesene mere v velikosti 100, 50, 20, 10 in 5 litrov.
4.	) Mere za tekočine za specialne namene:
a)	Stekleni baloni za kupovanje in prodajanje rafiniranega špirita in ostalih tekočin večje vrednosti se izdelujejo v velikosti, ki se sme izbrati po volji.
b)	Konve za mleko v velikosti 1 litra do 5 litrov se izdelujejo v stopnjah po pol litra, preko 10 litrov pa v stopnjah po 5 litrov.
c)	Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač: krčmarske steklenice v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra;
čaše za pijače v velikosti 2 litrov in 1 litra,
5.	3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 3, 2 centilitrov in 1 centilitra;
steklenice za mleko v velikosti 5, 3, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 decilitra.
Glede velikosti priprav za merjenje tekočin ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, veljavni v posameznih pokrajinah.
č) Votle mere za merjenje suhih tvarin:
1.	) Kovinaste mere v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra.
2.	) Lesene mere v velikosti 50, 20, 10 in 5 litrov.
3.	) Votle mere za. specialne namene:
a) Za merjenje gomoljastih rastlin in sadja se izdelujejo mere v obliki valja v velikosti 1 hektolitra.
h) Za merjenje premoga, apna in ostalih gručastih tvarin se izdelujejo mere v obliki zaboja v velikosti 1 in 2 hektolitrov.
Glede velikosti okvirov za merjenje drv ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
4.	Uteži.
1.) Precizne (natančne) uteži v velikosti 20, 10, 5, 2 kilogramov in 1 kilograma, 50, 20, 10, 5, 2 dekagramov in 1 dekagrama, 5, 2 gramov in 1 grama, 50, 20, 10, 5, 2 eentigramov in 1 centigrama. 5, 2 miligramov in 1 miligrama.
2.	) Trgovske uteži v velikosti 50. 20, 10, 5, 2 kilogramov in 1 kilograma, 50, 20, 10, 5, 2 dekagramov in 1 dekagrama, 5, 2 gramov in 1 grama.
3.	) Karatne uteži v velikosti
. = 100 gramov; . :	40 gramov;
. = 20 gramov;
500 metrskih karatov 200 metrskih karatov 100 metrskih karatov 50 metrskih karatov 20 -metrskih karatov 10 metrskih karatov 5 metrskih karatov 2 metrska karata .
1 metrski karat 0-5 metrskega' karata. 0-2 metrskega karata 0-05 metrskega karata 0-02 metrskega karata 0-01 metrskega karata
•	=	10	gramov;
•	=	4	grame;
.	=	2	grama;
. =	1	gram;
. =	4	decigrame;
. =	2	decigrama;
.	=	1	decigram;
. =	2	centigrama;
. —	1	centigram;
. =	4	miligrame;
. =	2	miligrama.
jana, brez razlike, kakor tudi na- sveže in na- j ske tarife, in sicer na podstavi pojasnila v komen-soljeno meso;
iz tar. post. 28.: na sveže slive.
5,	Tehtnice.
Glede stopenj nosilnosti, v katerih se smejo izdelovati tehtnice, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
Člen 2.
Glede oblike in sestave mer in priprav za merjenje, naštetih v sprednjem členu 1., ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo za posamezne pokrajine.
Člen 3.
Za označevanje velikosti mere se smejo uporabljati napisi in oznake, ki so ali celotno izpisani ali pa izraženi s temi kraticami:
1.	Dolžinske mere:
meter	=	m
decimeter	=	dm
centimeter	=	cm
milimeter	=	mm
2.	Votle mere:
hektoliter	=	hi
liter	=	l
deciliter	=	d!
centiliter	—	cl
3.	Uteži:
kilogram	“	kg'
dekagram	=	dkg'
gram	=	g
decigram	=	dg
centigram	cg
miligram	=	mg
metrski karat =	mk
Merila, katerih velikost bi bila izražena v dese-tinskem ulomku stopenj mer, naštetih v sprednjem odstavku člena 3., se ne sprejemajo v pregled in žigosanje.
Izjema so samo merila, ki se smejo izdelovati po členu 1. v velikostih, izraženih v desetinskem ulomku.
Člen 4.
Novo izdelane mere in priprave za merjenje, katerih velikost se ne ujema s stopnjami, določenimi v sprednjem členu 1., se ne sprejemajo več v pregled in se tudi ne žigosajo.
Mere in priprave za merjenje, ki se zalotijo v javnem prometu, ko stopi ta naredba v veljavo, a se ne bi ujemale s predpisi člena 1.,. se sprejemajo še nadalje v pregled in žigosanje.
Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač in mleka, katerih velikost se ne ujema z zgoraj določenimi stopnjami, se smejo, ko stopi ta naredba v veljavo, uporabljati še leto dni v javnem prometu
Člen 5.
S to naredbo se nadomeščajo vsi predpisi v vsem območju kraljevine, ki so se do sedaj nanašali na dopuščene velikosti mer in priprav za merjenje; ko stopi v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki bi bili ali kolikor bi bili v nasprotstvu z njenimi odredbami.
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah», izvršno moč pa dobi, ko poteče mesec dni od dne razglasitve.
V Beogradu, dne 7. avgusta 1923.;
št. 3521/IIL
Minister za trgovino in industrijo:
dr. Drag. S. Kojič s. r.
281.
Odločba o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife.*
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 16. t. m.:
1.) Izvozna carina se ukinja na te-le predmete: iz tar. post. 3.: na otrobe; na krompir; na čebulo in česen; iz tar. post. 6.: na mule in osle; iz tar. post. 7.: na ovne in koze, zaklane, očiščene in iz kože dejane, in na sveže meso; na ovce, ovne in jagnjeta, koze, kozle in kozliče, zaklane in ne iz kože dejane, toda ocarinjati se morajo kakor živi iz tar. post. 7./1.; iz tar. post. 8.: na goveda in bivole, s katerimi vred se umevajo tudi teleta, očiščena in iz kože de-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 190, izdanih dne 22ega avgusta 1923.
2.	) Izvozna carina se znižuje na te-le predmete: iz tar. post. 1.: na pšenico od 60 Din na 30 Din;
na rž od 60 Din na 30 Din; na koruzo od 40 Din na 20 Din; iz tar. post. 2.: na ječmen od 100 Din na 20 Din; iz tar. post. 3.: na zreli fižol od 200 Din na 50 Din; iz tar. post. 9.: na žive prašiče preko 70 kg žive teže: od 450 Din na 300 Din za 100 kg in od 600 Din na 300 Din za glavo; na zaklane prašiče od 350 Din na 150 Din; na sveže in nasoljeno meso od 150 Din na 80 Din; semkaj spada tudi slanina v razsolu; iz tar. post. 10.: na svinjsko mast in na svežo slanino od 600 Din na 300 Din; na gosjo mast od 600 Din na 300 Din; iz tar. post. 11.: na izdelke iz mesa od 150 Din na 100 Din;
I iz tar. post. 28.: na suhe, pa tudi etuirane slive od 6 Din na 3 Din;
iz tar. post. 29.: na zdrob od 40 Din na 20 Din; na pšenično moko od 60 Din na 25 Din; na ostale vrste moke od 40 Din na 20 Din; iz tar. post. 32.: za perje perutnine od 200 Din na 100 Din;
iz tar. post. 33.: na zaklano perutnino od 150 Din na 100 Din.
3.	) Ta odločba, stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 18. avgusta 1923.:
C br. 48.222.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister za promet:
dr. V, Jankovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
282.
Navodila za izvrševanje odločbe o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife.*
Zaradi izvrSevanja o-dloCrbe nurn^tr^ke^ra sveta z
dne 16. t. m., C br. 48.222, o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife se dajo carinarnicam nastopna navodila:
Omenjeno odločbo je uporabljati izza dne 22. avgusta t. 1.
Izpremembo tar. post. 7. izvozne tarife je razumeti tako, da je ukinjena carina, na ovce in koze iz točke 2., tako da se morajo ovce in koze itd., zaklane in ne iz kože dejane, omenjene v drugem odstavku pripombe k tar. post. 7. (glej razpis 114 z dne 21. junija 1.1. — Carinska služba št. 1, 2 in 3), odslej ocarinjati po tar. post. 7./1.
Iz tar. post, 8.: Ukinjena je carina iz točke 2. a in potemtakem tudi carina iz pripombe 2. Seveda je prost carine tudi goveji jezik, svež in nasoljen. Zaklana in ne iz kože dejana goveda, bivoli in teleta plačujejo carino po tar. post, 8./1.
Po tar. post. 9./3. je odslej ocarinjati tudi slanino v razsolu. Nasoljena slanina plačuje tudi odslej carino po tar. post. 10./1., če pa je nasoljena in prekajena, po tar. post. 11.
Tar. post. 33. je razdeljena tako, da plačuje perutnina v živem stanju 150 Din za 100 kilogramov, zaklana pa 100 Din.
Ostale odredbe izvozne tarife, priobčene carinarnicam z razpisom št. 114 z dne 21. junija t. 1. (Carinska služba št. 1, 2 in 3 z dne 23. junija t. 1.) veljajo še nadalje, kolikor niso izpremenjene s sprednjo odločbo ministrskega sveta.
Carinarnice naj v gorenjem zmislu izvrše potrebne popravke v izvozni tarifi
Iz generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu,
dne 18. avgusta 1923,; C br. 48.222. (Razpis št. 335.)
283.
Odločba o ocarinjanju galalita/
Carinski svet je odločil v seji z dne 25. julija 1923. in njegovo odločbo je tudi odobril gospod minister za finance, da je galalit in vse izdelke iz galalita ocarinjati po tar. post, 419. splošne carin-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 190, izdanih dne 22ega avguste 1923.
tarju za tar. post. 572.
Na podstavi te odločbe se ukinja odredba komentarja za tar. post. 439.. po kateri se ocarinja galalit kakor celuloid.
Iz generalne direkcije carin ministrstva za finance,
C br. 41.356. (Razpis št. 156.)
284.
Naredba o reorganizaciji generalne direkcije posrednjih davkov.*
Gospod minister za finance je izdal nastopno naredbo:
«Z uredbo o organizaciji ministrstva za finance z dne 25. februarja 1919., ki je dobila sankcijo zakona, je določena v členu 17. razdelitev generalne direkcije posrednjih davkov na 4 oddelke in 10 odsekov.
Ta razdelitev je bila potrebna zato, ker so veljali razni zakoni o taksah in pristojbinah in o državni trošarini.
Danes pa, ko je zakonodavstvo, ki ga izvršuje generalna direkcija posrednjih davkov skoro že izenačeno, je prestala potreba prejšnje razdelitve; zatorej odrejam na podstavi člena 317. finančnega zakona za. leto 1922./1923., ki velja tudi za mesece julij, avgust ta september, in z ozirom na drugi odstavek člena 7. uredbe o organizaciji ministrstva za finance:
Generalna direkcija posrednjih davkov se deli na tri oddelke:
1.	) na obči oddelek;
2.	) na oddelek za trošarino;
3.	) na oddelek za takse.
Obči oddelek se deli na- tri odseke:
na odsek ad m in is tra ti vn o - p ravni, računovodstva in statistike;
na tehnično-finančni odsek; in
na odsek finančne kontrole.
Oddelek za trošarino ima samo odsek administrativno-,trošarinski in za cenzuro.
Oddelek za takse ima samo odsek administra-tivno-teksni in za cenzuro.
Otwiem-xi odele lic ti naoeluje Ln je .starejŠina direk-
torjev pomočnik, oddelku za trošarino in oddelku zn takse pa načeluje načelnik oddelka za trošarino, odnosno načelnik oddelka za takse.
Ta organizacija se mora izvršiti postopnjemu, tako da se izpraznjena mesta, ki bi prekoračila potrebo te organizacije, ne popolnjujejo.
Generalna direkcija posrednjih davkov naj skrbi, da se ta naredba strogo izvršuje.»
Iz pisarne generalne direkcije posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu;
št. 25.681.
285.
Razpis carinarnicam glede uvoza cepiv.**
Ministrstvo za poljedelstvo in vode (veterinarski oddelek) je zaprosilo z dopisom št. 5112 z dne 30. julija t. 1. podpisano direkcijo, naj odredi vsem carinarnicam, da ne smejo dovoljevati uvoza cepiv brez odobritve omenjenega ministrstva.
Carinarnice se opozarjajo, da je dotična navedb-' Vt. br. 5112 z dne 13. julija t. 1. natisnjena v uradnem delu «Službenih Novin» z dne 21. julija t. L, št. 164,*** in obenem se jim naroča, naj se v vsem strogo ravnajo po tej naredbi.
Iz ministrstva za finance, generalne direkcije carin, v Beogradu,
dne 7. avgusta 1923.; C br. 44.887. (Razpis št. 156.)
286.
Razpis glede potrdil o kakovosti blaga in uporabi tarife.**
Da bi se pospešilo in olajšalo poslovanje ob izdajanju potrdil o kakovosti blaga in uporabi tarife, se opozarjajo uvozniki, ki se obračajo na carinski urad (bureau) v zmislu člena- 51. i. sl. carinskega zakona, naj v svojih prošnjah, s katerimi
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 189, izdanih dne 21ega avgusta 1923.
** Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 186, izdanih dne 17. avguste 1923.
*** Uradni list pod št. 251.
zahtevajo pred uvozom blaga potrdilo o kakovosti blaga in uporabi tarife, navedejo tudi potrebne podatke o fabrikaciji, trgovski naziv, namen uporabe in eventualno tudi kemijsko sestavo.
Seveda ni treba označiti načina fabrikacije za blago iz enostavne tvarine, pri katerem se da tudi brez kemijske analize določiti, iz česa je; kjer je potrebno, naj se predloži samo ogledek dotičnoga blaga.
Istotako se ne zahteva trgovski naziv za ono blago, ki nima specialnega trgovskega na.ziva; nadalje se ne zahteva,, da bi se navedel namen uporabe za ono blago, pri katerem je ta namen očividen.
Obenem se naroča carinarnicam, naj prilagajo dopisom, s katerimi se pošiljajo carinskemu uradu in kemijskim laboratorijem ogledki v analizo, tudi prepise originalnih faktur, iz katerih sta razvidna trgovski naziv in namen uporabe.
Iz ministrstva za finance, generalne direkcije carin, v Beogradu,
dne 8. avgusta 1923.; C br. 45.665. (Razpis št. 153.)
287,
Odločba o draginjskih dokladah arbijerjem pravoslavne in škofom katoliške cerkve» vrhovnemu muftiji in reis-ul-ulemi, nadalje o dnevnicah članom sinoda.’'1
Ministrski svet je odločil v seji z dne 10. avgusta 1923. po prejeti pritrditvi finančnega odbora narodne skupščine skladno z odredbo člena 51. zakona o draginjskih dokladah državnih civilnih in vojaških uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922., da je predpis člena 12. tega zakona dopolniti z novim tretjim odstavkom, ki se glasi:
«Arhijerji pravoslavne in škofje katoliške cerkve, ki dobivajo svoje redne prejemke iz državnih sredstev, vrhovni muftija v Beogradu in reis-ul-ulema v Sarajevu dobivajo osebno draginjsko doklado po 100 dinarjev na dan. Zagrebški nadškof prejema 120 dinarjev na dan.
Članom sinoda se izplačuje po 50 dinarjev na dan poleg redne dnevnice 100 dinarjev.
To velja od dne 1. avgusta 1923.»
Iz generalne direkcije državnega računovodstva j v Beogradu,
dne 10. avgusta 1923.; D R br. 93.592.
Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo.
288.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Koroške.
Na podstavi člena. L, točke c, zakona z dne 11. aprila 1887., dež. zak. št. 17 za Koroško, se dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ nastopnim občinam v prevaljskem davčnem okraju, za upravno leto 1923. pobirati nad 200%no doklado na vse neposrednje davke, razen onih, ki *o po zakonu prosti občinskih doklad, in nad 50%no doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta za občinske, šolske in druge potrebščine:
Sl 1	Občina	Doklada na neposrednje davke nad 200 %	Doklada na državno trošarino nad 50 % |
1	Št. Danijel	—	150 »/o 1
j 2	Dravograd	500 %	250 %
1 3	Guštanj	460 o/0	215 o/0
4	Koprivna, prej Bela	—	100 o/0
5	Kotlje	po onih delih občine, ki so všolani v Kotlje, 336 %. po onih delih občine, ki so všolani v Guštanj, 394 »/o	144 o/0
* Razglašena v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 188, izdanih dne avgusta 1923.
1 •IS’*»!	Občina	Doklada na neposrednje davke nad 200 %	Doklada na državno trošarino nad 50 “/o
6	Libeliče	930 »/o	286 »/,
7	Libuče	po vsej občini 410 %, po onih delih občine, ki so všolani v Holmec, še 80 %, skupaj 490 °/o, po onih delih občine, ki so všolani v Prevalje, še 295 %, skupaj 705 %, in po onih delih občine, ki so všolani v Mežico, še 30 %, skupaj 440 %	—
8	Mežica	po onih delih občine, ki so všolani v Prevalje, 425 % in po onih delih občine, ki so všolani v Podpeč, 240 »/„	—
9	Prevalje	—	150 »/o
10	Tolsti vrh	po onih delih občine, ki so všolani v Tolsti vrh, 350 %, po onih delih občine, ki so všolani v Črneče, 250 % in po onih delih občine, ki so všolani v Guštanj, 340 %	200 %
Dokladni odstotek na trošarino od vina in vinskega mošta velja samo, dokler se morebiti ne iz-premeni izmera državne trošarine.
V Ljubija n i, dne 16. avgusta 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopa pokrajinskega namestnika veliki župan: dr. Lukan s. r.
Razglasi osrednja vlade.
Pojasnilo o pobiranju državne trošarine na ekstrakte, esence in eterska olja z alkoholom in brez njega.*
Na vprašanje neke carinarnice, ali je treba na ekstrakte, esence in eterska olja z alkoholom in brez njega, ki služijo za zdravniško uporabo, ob uvozu pobirati državno trošarino po tar. post. 7. člena 6., odnosno po pripombi k tej postavki odredb o državni trošarini, je dala generalna direkcija posred-njih davkov z razpisom št. 21.907 z dne 2. julija 1923. nastopno pojasnilo:
Ekstrakti, esence in eterska olja z alkoholom morajo plačevati državno trošarino ne glede na to, v kakšen namen se uporabljajo.
Ekstrakti, esence in eterska olja brez alkohola, če so sestavljeni tako, da se dado uporabljati izključno v zdravniške namene, nikakor pa ne za kosmetične preparate in za pijače, ne plačujejo državne trošarine.
Ta razpis se priobčuje carinarnicam, da se ravnajo po njem.
Iz ministrstva za Finance, generalne direkcije carin, v Beogradu,
dne 8. avgusta 1923.; C br. 45.506. (Razpis št. 152.)
Pojasnilo o carine prostem uvozu zidne in strešne opeke.*
Zaradi uporabljanja odredb člena 193. finančnega zakona za- leto 1922./1923. dajem na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta nastopno pojasnilo:
1.) Za zidno in za strešno opeko, ki sta po členu 193. finančnega zakona za leto 1922./1923. ob uvozu oproščeni carine in postranskih taks, je smatrati zidno in strešno opeko iz točke 1. a in
^ Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»» št. 186, izdanih dne 17. avgusta 1923.
samo fasirano strešno opeko iz točke 2. b št. 495 splošne carinske tarife.
2.	) To ugodnost smejo okoriščati samo osebe in podjetja, ki grade poslopja po načrtu za svoje potrebe ter so izvršile nabavo neposredno.
3.	) Zaradi oprostitve od carine in postranskih taks se morajo obrniti uvozniki za vsak pruner po-sebe predhodno na generalno direkcijo carin s posebno vlogo, v kateri označijo kraj, kjer se poslopje gradi, in njegov namen, količino zidne in strešne opeke, ki jo namerjajo uvoziti za gradnjo poslopja, in carinarnico, pri kateri hočejo izvršiti uvozno ocarinitev. Vlogi je treba dodati originalni račun v dokaz neposrednje nabave in potrdilo pristojnega državnega gradbenega oblastva, ki je odobrilo gradbeni načrt, če pa takega oblastva v kraju ni, potrdilo inženjerja, ki je izdelal načrt — toda navedbe v potrdilu mora overiti pristojno državno ali samoupravno gradbeno oblastvo — in potrdilo dotične občine. V občinskem potrdilu mora biti označeno, da prosilec resnično gradi poslopje v njenem okolišu (eventualno ulica in številka), in namen gradnje. V potrdilu gradbenega oblastva, odnosno in-ženjerjevem potrdilu, je treba označiti kraj (ulico) itd., kje se poslopje gradi, celokupno količino zidne, odnosno strešne opeke, potrebno za dotično poslopje, površino zemljišča, kjer naj se poslopje zgradi, in s koliko nadstropji se gradi, naposled pa, s katerim odlokom ali s katero rešitvijo pristojnega gradbenega oblastva je bil gradbeni načrt odobren.
Uvozniki, ki se oproste carine za zidno, odnosno strešno opeko na podstavi sprednjih odredb, prevzamejo obveznost, da uporabijo uvoženo zidno in strešno opeko samo za gradnjo dotične stavbe in da pretrpe vse zakonske posledice, ko bi uporabili uvoženo blago za kaj drugega, ne pa za to, zaradi česar je oproščeno.
S tem razpisom se ukinja razpis št. 66/1923.
V Beogradu, dne 9. avgusta 1923.;
C br. 45.940. (Razpis št. 154.)
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Eazglasi oddelka ministrstva za trgovino in industriju v Ljubljani.
Št 4156/23.	1189
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 21. junija 1923., VI. št. 3437, sklepe občnega zbora delničarjev «Tovarne klobukov ,Šešir’, d. d. v Škofji Loki», z dne 27. marca 1923. o izpremembi, odnosno popolnitvi členov 3., 23. in 26. družbenih pravil. Te izpremembe se nanašajo na prenos družbenega sedeža iz Škofje Loke v Ljubljano in na založitev delnic za poslovno dobo članov upravnega sveta, in nadzorništva»
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 16. avgusta 1923.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Št. 4748.	1211
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 5. februarja 1923., VI. št. 507, da smejo gg. Franc V o kač, veletržec v Ljubljani, in drugovi ustanoviti delniško družbo z imenom: «Prometna d. d. v Ljubljani».
Družbi je namen, trgovati z mešanim blagom na debelo in na drobno, dalje z nepremičninami ter se baviti s spedicijskimi posli in z lesno trgovino in industrijo.
Osnovna delniška glavnica znaša 250.000 Din ter je razdeljena na 2500 delnic po 400 Din nominalne vrednosti, ki so v gotovini popolnoma vplačane.
Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati do 4,000.000 Din brez predhodne državne odobritve.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 18. avgusta 1923.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi drugili uradov in oblastev.
Sa 7/23—6.	1199
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lu-dovika Vlahovič a, mesarja in gostilničarja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 38.
Poravnalni komisar: deželnosodni svetnik doktor Ivan Vuk okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 80 dne 19. septembra 1 92 3. ob desetih. Rok za oglasitev do dne 15. septembra 192 3.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 23. avgusta 1923.
Cg I a 942/23—1.	1178
Oklic.
Jernej Sešek, kramar v Ljubljani, Židovska steza št. 6, je vložil zoper Josipino Šeško v o, neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona.
Spravni poizkusi so se določili na dni
6.,	13. in 2 0. s e p t e m b r a 1 9 2 3., vselej ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker je bivališče Josipine Seškove neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani.
■ izvršeni dražbi v roke sodnega komisarja, odnosno ga je založiti pri zanesljivem ljubljanskem hranilnem ali bančnem zavodu. Zastavne pravice upnikov, vknjiženih na zemljiščih, s tem niso tangirane.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodnem komisarju in tudi pri notarju Andreju Kuharju v Ljubljani.
V	Radovljici, dne 18. avgusta 1923.
Alojzij Pegan s. r.,
notar kot sodni komisar.
Št. 9268.
Razglas.
V	razglasu višjega šolskega sveta z dne 9. avgusta. 1923., št. 8924, Ur. 1. 75, je v 10. vr-sti odzgoraj pomotoma izostala beseda «Ptuj».
Prizadete učne osebe se opozarjajo, da se morajo prijaviti vsaj do dne o. septembra 1 923. tudi pri okrajnih šolskih svetih v področju okrajnega glavarstva v Ptuju.
V	predzadnji vrsti II. odstavka naj se glasi namesto «krajev» pravilno «okrajev».
Nadalje naj se glasi predzadnji odstavek: «Ta razglas naj sprejmejo na znanje tudi one zgoraj omenjene osebe, ki bi morda ne prejele še posebnega obvestila od pristojnega okrajnega šolskega oblast va.»
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1923.
Za predsednika: Wester s.
Št. 1736/m. š. sv.	1204
Razglas.
Na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih se prične šolsko leto 1923./1924. v sredo d n e 12. septembra 1 923. s skupno božjo s 1 u ž b o i n v četrtek dne 13. s e p t e m b r a-1 9 2 3. z r e d n i m šolski m p o u k o m.
Vpisovanje bo v torek dne 11. septembra 1 9 2 3. od osmih do dvanajsti b dopoldne in od dveh do peti h p o p o 1 -d n e, in sicer:
Za L mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za II. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski .cesti št. 242; za L mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242.
Vstop v L razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (dovršile) V. šolsko leto s splošno povoljnim uspehom.
Podrobnosti se poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 24. avgusta 1923.
Razne objave.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 9. avgusta 1923.
Cg I 795/23—1.	1164 j
Oklic.
Dr. Ferdo Müller, odvetnik v Mariboru, je vložil zoper Karla D i m e t z a, prej lesnega trgovca v Mariboru, Pod mostom, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 7598-62 Din.
Narok se je določil na dan
1. septembra 1 923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 72.
Ker je bivališče Karla Dimetza neznano, se mu postavlja za skrbnika Albin Vodišek, lesni trgovec v Mariboru, Frankopanova ulica št. 23.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 13. avgusta 1923.
C H 301/23—1.	1182
Oklic.
F. Košak, trgovec v Ljubljani, je vložil zoper Jožico K u n e j e v o , prej v Ljubljani, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 282 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. septembra 1 923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je bivališče Jožice Kune je ve neznano, se ji postavlja za skrbnika Anton Perjatelj, sodni oficial v p. v Ljubljani, Grajska planota št. 1.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 11. avgusta 1923.
1168 3-2	Oklic.
Na predlog, katerega je podala firma «Tovarna pohištva in lesna trgovina Vintgar v Gorjah nad Bledom, družba z omejeno zavezo» pO‘ poslovodjah Franu Golobu, tvomičarju v Ljubljani, in Antonu Jelencu na Bledu, ki ju zastopa notar Andrej Kuhar v Ljubljani, se bodo po sklepu okrajnega sodišča v Radovljici z dne 17. avgusta 1923., Nc I. 575/23—1, tej družbi lastna zemljišča vi. št. 33, 32 in 83 kata-stralne občine Podhoma z restavracijskim in tvor-niškim poslopjem v Vintgarju in vi. št. 38 in 274 katastralne občine Spodnjih Gorij z vso priteklino, z vso tvorniško in industrijsko napravo, z vsem restavracijskim inventarjem in z vsemi premičninami prodajala na
prostovoljni javni dražbi, ki bo na licu mesta v tvorniškem poslopju v Vintgarju v petek dne
7. septembra 1923.
ob enajstih.
Izklicna cena znaša dva milijona dinarjev; pod to ceno se ne bo prodajalo. Vadij Din 200.000— se mora založiti pred začetkom dražbe. Najvišji ponu-dek pa je v celoti izplačati najkesneje 45. dan po
St. 1731/m. š. sv.	1196
Razglas.
Na javnih mestnih osnovnih so Lab v L j u b 1 j a ni se prične po odloku višjega šolskega sveta z dne 21. avgusta 1923., št. 9293, novo šolsko leto 1923./1924. v torek dne 4. septembra 1 9 2 3. s s k u p u o s v. m a š o in v sredo dne 5. septembra 1 923. z rednim šolskim p o u k o m.
Vpisovanje bo v ponedeljek dne 3. septembra 19 2 3. od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih p opoldne, in sicer;
Za 1. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. in V. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV", mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za VI. mestno deško osnovno šolo in za IV. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40; za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno pomožno šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5 (le od dveh do petih popoldne), poldne).
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo, po čemer se je vodstvom točno ravnati.
Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva ob vpisovanju.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 22. avgusta 1923.
Družba južne železnice. Tarifa za robo, del II., za proge Družbe južne železnice v k r a 1 j e v i n i S r b o v. Hrvatov in Slovencev. Izpvememba izjemne.tarife 2.
Z veljavnostjo od dne 15. septembra 1923. do dne 31. marca 1924. se zvišujejo v tarifiranju ti-le predmeti iz izjemne tarife 2: drva točke 1—2 tarifirajo po specialni tarifi 3: gnojila točke II—1 tarifirajo po izjenmi tarifi 1 i k a m e n i točke II—2 tarifirajo po izjemni tarifi 1; zemlje točke II—5 tarifirajo po izjemni tarifi 1 -
Oglas v Uradnem listu 74 z dne 10. avgusta
1923.,	stran 484, se s tem razveljavlja.
V	Ljubljani, dne 20.avgusta 1923.;
št. 2975/IIL	'	1197
Lokalne železnice: Ljubljana gl. kol.-Vrhnika, Grc-belno-Rogatec, Poljčane-Konjice-Zreče in Slovenska Bistrica-Slovenska Bistrica mesto.
(Tarifa in tarifne določbe za prevoz potnikov, psov, potne prtljage in ekspresne robe. Del II. — Izpro-membe in vozarinske tablice k tarifam za lokalke: Ljubljana gl. kol.-Vrhnika, Grobelno-Rogatec, Poljčane-Konjice-Zreče in Slovenska Bistrica-Slovenska Bistrica mesto za prevoz brzovoznega in sporovoz-nega blaga.)
Dne 15. septembra 1923. stopita v veljavo dodatek I. odnosno dodatek IH k tem tarifam, ki ob-sezata poviške vozarinskih stavkov in drugih pristojbin. Omenjena dodatka se naročata pri obratnem ravnateljstvu južne železnice, pododdelku V/5, v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 22. avgusta 1923.;
J. ž. št. 6287—V/5.	1194
Družba južne železnice.
Popravek tarifskih popustov v tovornem prometu.
N 2 cc i— 03 -is o si	Kos in datum Uradnega lista, v katerem se je priobčil prvotni razglas	c« S oS 1 E £ c C-'O s* !>	cčj J—< a i»& Jd ^ tu 15T	Udeležene uprave	Označba predmeta	Označba relacije			1 Označba popravka
>8 « o S g M		s 'i ,8 m .ŠE CD H	53 1 d M > O			. S	na	
1198	Kos 1 z dne 3. januarja 1923.	19	Družba južne železnice		Premog pozicije K—23	Prevalj	industrijski tir pri km 70.1 med Prevaljami in Dravogradom-Mežo	Z veljavnostjo izza dne 15. septembra 1923. se zviša vozarinski stavek od 140 par na 170 par za 100 kg
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1923.; št. 2976 III.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.