Fonološki opis posavskega govora v Stržišču1
Melita Zemljak
O
IZVLEČEK: Štajersko posavsko narečje je eno izmed manj raziskanih slovenskih narečij. Je prehodno narečje, saj se v njem prepletajo starejše dolenjske in mlajše štajerske narečne značilnosti. Vtem pris- ^
pevku sta v obliki fonološkega opisa predstavljena glasoslovje in na- ^
glas govora vasi Stržišče z okolico, ki spada v posavski sevniško-krški govor. Zaradi obrobne lege in dnevnih migracij izkazuje stržiški govor celo nekaj značilnosti t. i. mešanih govorov. Stržiškemu govoru najbližja točka v mreži za SLA je Sevnica (Slovenski lingvistični at- >
las, točka 304), kipa danes že kaže značilnosti mestne govorice. o
ABSTRACT: The Štajersko dialect in Posavje is one of the least m
researched Slovenian dialects. It is considered as a transitional dialect q
because it combines older Dolenjsko and newer Štajersko dialectal ^
features. In the form of a phonological description this article presents the phonology and the stress patterns of the local speech of the village of Stržišče and its surrounding area. This speech is a part of the Sevnica-Krško speech and because of its far-off position and daily migrations it even shows somefeatures of the so-called mixed speeches. The nearest SLA point is Sevnica (Slovenian Linguistic Atlas, point 304), but this speech is already showing features of an urban speech.
0       Uvod
Štajersko posavsko narečje2 spada med dialektološko manj raziskana narečja v Sloveniji. Ta prispevek bo skušal osvetliti glasoslovno in naglasno podobo govora vasi Stržišče (pri Sevnici), ki spada v njegov govor oz. podnarečje.
Stržišče leži v severovzhodnem delu občine Sevnica, kije ena srednje velikih občin v Sloveniji. V hribovskih predelih občine so naselja razložena ali pa jih
Članek kot poskus fonološkega opisa temelji na zbranem gradivu za diplomsko nalogo (mentorica red. prof. dr. Zinka Zorko) in na ugotovitvah, nastalih na osnovi nadaljnjega zbiranja gradiva za magistrsko delo (mentorica doc. dr. Vera Smole) tudi na okoliškem območju.
KARTA SLOVENSKIH NAREČIJ (1993 : zemljevid). 349
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
1 Inventar
1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1 Dolgi samoglasniki
i:/M u:/wu
ve wo
e: o:
i& UO:
en +ar
a:
1.1.1.1 /i:/ in /u:/ imata prosti dvoglasniški različici /id/ in /u-u/.4
1.1.1.2 /i:/ ima na koncu besede in pred IV redko položajno različico [j:].
1.1.1.3 /u:/ in ImxJ imata pred mehkonebniki pogosto položajno različico [ü:] oz. [ü-u], redko celo [jta] ob mehkonebnikih, največ v notranjih zlogih.
1.1.1.4 [ä:] je neobvezna položajna različica dvoglasnika /ed/ pred IV. Je zelo širok samoglasnik e-jevske barve, zamolkel, proti koncu glasu izgovorno oslabljen.
1.1.1.5 /or/ v dolgih zlogih je enofonemski dvoglasnik.
1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
1.1.3       Nenaglašeni samoglasniki
i u
o
e       (o)
3 Glavni informatorje bil Ivan Kozmus, rojen leta 1936 na Lokah.
4 Pri starejših govorcih sta dvoglasnika /id/ ter lmxl še močno zastopana, pri mlajših pa se pod vplivom knjižnega jezika vse bolj nadomeščata z enoglasniškima /i:/ ter /u:/.
sestavljajo številni, navadno gručasti zaselki. Vasi, kijih vežejo skupno cerkveno in upravno življenje in posledično skupne govorne značilnosti, so: Čanje, Čanjska Gora, Lončarjev Dol, Podvrh, Vranje, Trnovec in Stržišče, ki obsega Spodnje in Zgornje Stržišče ter zaselke Breg, Komorivec in Loke. Za predstavitev govora sem izbrala glavnega informatorja iz zaselka Loke.3 Govor je še posebej zanimiv zato, ker se v njem prepletajo v glasoslovju prevladujoče dolenjske, v naglasu pa štajerske narečne značilnosti.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
1.1.3.1     Zlogotvorni zvočniki so: /1/, /J/, /m/, /n/, [rj].
1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
[u] m
v
l        r       n
j
1.2.2 Nezvočniki
P b      f
t d
c s       z
č š       ž
k g       x
1.3 PROZODIJA
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah.
1.3.1.1    Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki (kvantitetna opozicija).
Kratek je lahko le /o/, ostali so podlegli štajerski tendenci podaljševanja. Nenaglašeni samoglasniki so lahko le kratki.
1.3.2 Govor ne pozna tonemskega naglaševanja.
1.3.3 Iz povedanega sledi, da ima govor naglašeno dolžino in naglašeno krači-no ('V:, 'V) ter nenaglašeno kračino (V).
2 Distribucija
2.1 SAMOGLASNIKI
2.1.1       Dolgi samoglasniki
2.1.1.1 Pred /j/ je možna le prosta različica /i:/ (gaspu'di.ja/gusprfdi.ja, laži:j a, s 'vi:je, t 'ri:js/tri:je).
2.1.1.2 Pred /1/ sredi in na koncu besede se pojavlja redka položajna različica [\:] (dôb\:ia, nsr'dy.i, psrvu'ly.ia, tdpyA, 'žj:la).
2.1.1.3 Manj pogosti različici fonemov /u:/ ali /uai/ sta [ü:] in [üu], posamično pa celo [iü?]. Pojavljajo se predvsem v notranjih zlogih (drwuk, 'Iwusn, p^sü'.nj,pla'cihujem, 'pivustu,pu'nivujama, s'livuzu, tiüie, 'taut, u'dilusu, zlnwucu).
2.1.1.4 Dvoglasnik /i=e/ se ne pojavlja v položaju pred /r/ - na tem mestu je izključno /i:/ ('mi:ra, 'vi:ra, z'vi:r\ več'i:r\ 'pi:rje).
2.1.1.5 Fonemi /i-e/, /e:/, /ie:/, /ea/ imajo redko prosto različico [e:], /u:p/, /o:/, /uo=/ pa [p:] v besedah, prevzetih iz slovenskega knjižnega ali tujega jezika
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
* >; (dërçktor, 'ç:kstra, 'ge:pl, 'xe:cal, kjç:r, 'mçtra (R ed.), prëcadnik, pufrecbn,
^ ras'tç.gni, met 'tç:m (M ed.) na tére:ni (M ed.), 'tç:di, 'tç:ga, trç:ba,
^ udëlç:nja (R ed.), Ure:čka; u 'Boki 'Kotarski (M ed.), 'bolnica, cela;
do ufnost, gfdor, xafmonika, j'ovo na 'novo, 'lox(k) 'lahko', 'potpu'ko: unik, ^ pre no: si, prëraki (I mn.), s pri'kalici (O ed.), 'radna, 'rajstne (T mn.),
O sp'lo.x, spu'sabn, s f raju (Rmn.), s'vaje, s'tapal, tele'fan, z vodo'vadni
x (Oed.)).
r1 2.1.1.6 Iz prvotne položajne različice dvoglasnika /ed/ pred /j/, /1/ in [u] je /e:/ q postal fonem (ce:nti'me:tru (R mn.), 'ce: u, 'če: ulu (R mn.), 'de:j te, 'fe.jst,
^ fre:j, x!te:u, je:mu 'imel', 'ke:j, 'me:l, 'me:u 'imel', nop're.j, p're:muk,
pug'le.j, 'se:det, 'se:j (členek), za'me:ju, z'de:l, 'ze:j).
2.1.1.7 Iz prvotne položajne različice je v govoru zelo redki /o:/ po novejših podaljšavah, naglasnih premikih in s prevzemanjem novih besed postal
N fonem (do:ns, ud dvojčku (R mn.), 'go:r, 'jo:, 'lo:xk 'lahko', 'no:, 'o:'je:j,
;> 'po: 'potem', s'ko:ču, u'so:bi (M ed.), s'vo.ja, 'šo:u).
2.1.1.8 /ie:/ na začetku besede neposredno za /j/ ni možen. Tu se /j/ in /i/ zlijeta v w /j/ (Je:sk 'jezik').
(jj 2.1.1.9 /uo:/ v položaju za /v/ ni možen. Tu se z njim zlije i^uoda 'voda', 'uole ^ 'vole' (T mn.), pu 'suoji (M ed.), za 'uoglam (O ed.), 'uozu 'vozil').
2.1.1.10   /ed/ pred /1/ ima neobvezno položajno različico [ä:] (cä:la, 'dä:lot, 'mä:la 'imela', porle'tä.Ta, por'zvä'.la 'preživela', z!dä:l 'zdelo'). ^    2.1.1.11   hr/ je možen samo v položaju med soglasnikoma (pu 'čomi, pu 'dom (T K5 mn.) 'po drva', 'kormca, 'porstan, ta 'poru, 'porsu 'prišel', 'torta, umoru,
'Ži-jgorsk ' Voix ' Žigarski Vrh ' ).
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
2.1.2.1 Kratki naglašeni samoglasniki so zaradi (štajerske) težnje po podaljševa-f nju kratkih zadnjih ali edinih besednih zlogov zelo redki. Še najpogo-
stejši je /s/, možen tudi v nezadnjih besednih zlogih, drugi se pojavljajo večinoma kot redke proste različice dolgih samoglasnikov (ona 'ena', 'onix, orjkrot, 'jo 'ja', 'jos/jost 'jaz', 'jot 'iti', 'kor, 'košn 'kakšen', 'monde 'menda', 'mostom 'mislim', m'lot 'mladi', 'noč, 'nos 'nas', p'roc, sôvode, tokrot, 'tost 'tisto', 'volk 'veliki', 'zočneš 'začneš', 'zde 'sedajle', 'zorot 'zaradi', 'žo 'že').
2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 Vzglasni /i/ se lahko premenjuje z /j/ (ï m ve/j mre).
2.1.3.2 V vzglasju se /u/ lahko premenjuje z /u/ (u üma:r 'v omari', u'dibusu/ üdü-usu 'udušil', u'moiia/ümorla, ürrjxtu, us'hmge (T mn.)).
2.1.3.3 V vzglasju se /e/ rad reducira v polglasnik (onkriet/enkriet 'enkrat').
2.1.3.4 Glede distribucije /o/, pa tudi /u/ in /a/, je potrebno poudariti, daje obravnavani govor ne samo prehoden, ampak mešan.5 Prisotni so tako pojavi
5 Prim. npr. Smole (1997: 283): »Mešani govor tudi nastane na/ob meji dveh narečij, vendar pri njem ne moremo govoriti o sistemski trdnosti. V njem se mešajo prvine obeh sosednjih narečij v tem smislu, da imamo za istovrstne jezikovne pojave nepredvidljive dvojnice. So posledica novejše narečne interference oz. trenutnega mešanja prebivalstva 352        sosednjih narečnih območij.«
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
vzhodnodolenjskega položajnega akanja in ukanja6 (ddma:, z b'ra:tam, x u'ja:kam; bu'lam, xu'dM, ma'le:rjkust) kot štajerskega pretežnega ukanja "7 ne glede na soglasniško soseščino7 {u'cveta, dkwol, gldbuohd) z vmesno, ^ bolj knjižno stopnjo, tj. odsotnostjo obeh pojavov oz. z ohranjenim /o/ fi (pu deveti (M ed.), dku:l 'okoli', otruoe, gos'pu:di (I mn.), mdle:rjkost, <ni sp'ra:ulmiö). *
2.1.3.5 /a/ se pogosteje rahlo reducira v [a] (ddma:, ndpvjsu; 'a:mpak, 'nuitar;
'ca :jta, prošviča). »**
2.1.3.6 /o/ v razmerju do drugih samoglasnikov ne izkazuje sistemske trdnosti, ^ saj se lahko pojavlja tudi kot fakultativna različica katerega koli nena- ^ glašenega samoglasnika - zlasti ob zvočnikih in zobnikih (orjkriet 'en- m krat'; canp'ro:uje 'ostrešje', ddma:, dsr'zvke (I mn.), gotmo: uje, xskta:rju fe 'hektarjev1, laxfkwu, manu:t; 'dä:l3t, drwugsm, 'duobar, 'xvitsr 'hitro', 'kw.ksr <| 'kakor'; kme'ti:jo(l ed.)). ^
2.1.3.7 /1/, /1/, /m/, /n/, [rj] ne nastopajo ob samoglasnikih. Primerov za zlogo-tvorni /f/ ni najti, obstaja samo zveza /o/ + /r/. ^:
z;
2.2 SOGLASNIKI >
2.2 A       Zvočniki O
2.2 A A /1/ se izgovarja pred nesprednjimi samoglasniki, najpogosteje pred /a/, ^ /a:/ in v besednem izglasju po onemitvi zadnjega samoglasnika. Zelo po- ^ gosto j e rablj en le še pri starej ših govorcih (m 'ma:i ab'de:Iane, abde'ta: une, q b'iu: 'bilö', doüa:i, 'dä:ist 'delati', g'/o/i/'glav', 'ia:ži 'lažje', 'mä:ia 'imela', M ta m'ia:t, prema:!, ru'na:} 'ravnali', Z9s'pa:i, na ždia:si). 2.2.2       Nezvočniki ^
2.2.2.1 Za zveneče nezvočnike8 velja prilikovanje po zvenečnosti kot v knjiž-    ^ nem j eziku: pred premorom in pred nezvenečimi nezvočniki izgubij o zven    ^ (pivopc 'pobec'; 'tu:t 'tudi'; 'do:uk 'dolg'; s'kivus 'skozi'; z!luošte 'zložite').
2.2.2.2 Nezveneči nezvočniki so mestoma pridobili zvenečnost pred zvenečimi nezvočniki sledeče besede ali redko pred samoglasnikom iste besede.9
2.2.2.3 V primarnih in sekundarnih skupinah /ti/, /dl/je prišlo do redukcije /l/-ja (buoia 'bodla', 'je:ia 'jedla', kri:l 'krilo',pa:la 'padla').
2.2.2.4 V predložnih zvezah oz. v besedah z dvema enakima10 zaporednima so-glasnikoma se v izgovoru največkrat podvajata (dru-ugga 'drugega', 'ta:gga 'takega', u s 'sa:bi 's seboj'), mestoma je čutiti tudi zlitje v en sam podaljšani glas.
6 F. Novak (1981: 139-145), V. Smole (1997: 281-288).
7 J. Toporišič (1981: 147-156), M. Orožen (1981: 157-163).
8 Sem so všteti tudi vsi zveneči nezvočniki, ki so prišli v tak položaj po moderni vokalni redukciji.
9 Primere glej pri 3.2.2.
10 Tudi izenačenima po vokalni redukciji in posledični asimilaciji.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
2.3 PROZODIJA
2.3.1 Prevladujejo dolgi naglašeni samoglasniki.
2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki kažejo močno (štajersko) tendenco dalj-šanja.
2.3.2.1    Kratki naglašeni samoglasnik se pojavlja večinoma v zadnjem ali edinem besednem zlogu, po naglasnem umiku mestoma še v nezadnjem.
2.3.3 Več naglasov imajo lahko zložene in sestavljene besede ter sklopi.
3 Izvor
3.1 SAMOGLASNIKI
3.1.1       Dolgi samoglasniki
i:/vi   <— stalno dolgega / ('li-ist, s'vi:j a, 'zima, 'zi:t/zM);
<— staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu (xi:ša/'xma,
'Hipa, p 'ti: či/p 'ttiči, 'riba, 'žvila) ; <— kratkega naglašenega / (mm, 'ni:tfnvk, p'tide, 'svit); <— dolgih in staroakutiranih ë ter dolgih e pred r (mi:ra, 'vi.ra,
z!vi:r, ve'či:r); <— v izposojenkah (mi:rkal, š'vi:rcat); <r— j (< n) + i: (i:va/viva 'njiva'). u:/wu <— stalno dolgega u (lu:bje/lwubje, 'lwuč, 'Iwupip, o'lwupk);
<— staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu (krwuxa (R
ed.), 'kwupa (R ed.)); <— kratko naglašenega u (dbwut, 'čwut, kru:x/krwux, 'ku:p/kwup,
s'ku :p/s'kwup, i ju :/fj wa t ju : l e/tj wul e) ; <— dolgega cirkumflektiranega o (bu:k/bwuk 'bog',11 gus'pu:t/
gus'pwut 'gospod',12 'nwuč 'noč', mëswu'meso', 'mwuč 'moč',
'rwuk 'rog' söxwu 'suho'). he      <— stalno dolgega e (g'lvedam, i'mvç, 'pvet, 'pvetk, 'pvest, p'lvesem,
p'rvedem, s'p vet, 'v vezem, 'z bebe, ž or1 b ve); <— staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu ('dveti la,
kl vécu, puklbekni); <— dolgega cirkumflektiranega e (crëvbesa (R ed.), dr ë v besa (R
ed.), 'Ivet, 'mvet, pdpveu, 'pveč); <— novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu (kmbeta (R
ed.), 'mbeeem, 'pveku, 'rbeku, 'z bde, 'žvenska), wo     <— stalno dolgega q (drwok, 'gwqyc, gu'lwop, klwçp, krwçk, 'm wçdsr,
'mwos,13 p'rwçt, 'pwot, 'rwop, 'swot, utrwobi); <— staroakutiranega ç v zadnjem besednem zlogu (dwoga, 'gwoba,
'kwoea, 'twoca);
11 Tudi 'buck.
12 Tudi gus'pivot.
13 Tudi 'mu:š ali 'mwuš.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
<— kratkega ç (mu'gwoc);
<r- nenaglašenega ç (ki je v govoru naglašen po naliki na osnovno obliko: 'zwobi (I mn.) po 'zu-op);
<— novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu (dwota, 'xwqja, 'nwosm, 'nwosa, p'rwosm, s'kwoda, 'vwola);
<— dolgega cirkumflektiranega o v položaju pred /j/ (gn wçj, 'iwq). e:      <— stalno dolgega ë in staroakutiranega ë v nezadnjem besednem zlogu v položaju pred /j/, IM in /u/ (ce: a 'če:ulu (R mn.), 'de:lal 'je:l, 'me:l, nop're.j, z!de:f);
<— podaljšanega ali po naliki dolgega prej kratkega naglašenega e, ë in a (po preglasu) v enakem položaju (pug*le:j, u'se:; x"te: u, 'me:u, 'se:m (prislov); 'de:j(te), 'ke:j, 'se:j, 'ze.j 'zdaj');
<— v izposojenkah in knjižnih besedah (de're:ktorca, 'fe:jst,fre:j, riQpode'že:lju (M ed.), p're:muk, te're:n);
<— v posameznih primerih po umiku naglasa (e:dn, 'je:mu 'imel', 'se:det 'sedeti', 'te:di 'tedaj'). o:      +— dolgega/ skupaj z /u/ ('bo: uxa, 'čo: un, 'do: uk 'dolg' (samostalnik), 'do:ubem, 'ko:unem, 'mo:uzem, 'po:unem 'polnim', 'to:učem, 'vo:uk, 'žo:una);
<— staroakutiranega i (do: uga 'dolga' (pridevnik), 'po.uxi (I mn.), 'po: una, 'vo:una);
<— / skupaj z /u/ pod kratkim naglasom (do:uk 'dolg' (pridevnik), 'mo:ust, 'po:ux, 'po:un, 'to:učt);
<— umičnonaglašenega / (Wa* £#/2 'dolžan', 'so:uze);
<— o in a različnega izvora v položaju pred istozložnim /u/ (< u, f) (comp'ro: uje, č'io: uk, du'mo: u, 'no: u, 'po: u, s'po: unem; cep'ro: u, glo: u (R mn.), p'ro: u), ie:      <— e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (cM, 'riečem, 'rjekla, s'pjekla, 'tieta, 'žjena);
<— e, kije prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (gfrieda,]4 kliecu,15 'mieccka, 'pieta, 'tieška);
<— ë, ki je prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (b'rieme, 'vježa, Vrietne, fried);
<— novoakutiranega e in o v zadnjem besednem zlogu (kmief,16 'niest, p'liest, Žriem; 'pies, 'tieš(č), 'vies);
<— kratko naglašenih e in ë v zadnjem besednem zlogu (viec, 'zjet, 'siem);
<— 9, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (čiebor, 'miegia, 'pieku, s'tiebor);
< včasih iz kratko naglašenega a v položaju za r (b'riet 'brat', 9rjkrie4 'enkrat').
14 Tudi še regularni refleks za e: g'riçda.
15 Starejši govorci še vedno uporabljajo regularni refleks za e: Ulheču.
16 Uporablja se tudi kfmi-et, kar je nalično po stranskih oblikah (kmieta ...).
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
uo.-     <— o, ki je prišel pod naglas s končnega kratkega zloga (afruoka (T ed.), 'guora, 'kuopat, 'nuoga, pu'nuoc, 'puol, 'uokn, 'uotrok, za 'uoglam (O ed.), 'kuotu, 'kuo-za, 'kuonc, 'luonc, 'uosa); <— q po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga
(muoski, 'muotn, 'vuogu, 'ruoka,17 'tuožba, 'suodba); <— novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu (čuok, kruop, 'kuoš, 'kuoj, 'puot, s'kuof, šfruok).
en <r— stalno dolgega ë (be'se-'ida, gfrem, 'le:jp, 'leé, 'le-jti (I mn.), 'me-'isti (I mn.), m'lenk, s'm&jx, s'venca, frenbux, z!ve:jzda, m'le-it, p'lent, um'reé);
<— staroakutiranega ë v nezadnjem besednem zlogu (b'renza,
'ceéta, ku'lem, 'led (I ed.), 'meat (I ed.), nëveéta, 'pema, pu'lem
(I ed.), pu'vendat, 're-'izai). a: stalno dolgega a (a:pn, b'ra:da, dva:, g'la:va, g?ra:t, x'ra:st,
kra:l, ku'va:č, la'ga:t, m'la.j, p'ra:x, tra:va, üra:t 'vrat'); <— staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu (b'ra:ta (R
ed.), kra:va, 'ma:ti/ma:t); <— kratko naglašenega a (b'ra:t, 'fa:nt, 'ga:t, 'na:s); <— cirkumflektiranega o(Ča:st, 'da:n, 'la:n, 'Ia:š, 'ma:x, 'va:s);
zgodaj podaljšanega o (ut 'ta: u (R mn.)); <— novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu (ga:ne, 'ma:ša,
por'ma.'kne, 'pa.jsji, 'pa:xne, dsa:xne, 'va:šk).
3.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
0 <— različnih kratko in umičnonaglašenih samoglasnikov; pogo-
sto kot dvojnična oblika različnim dolgim samoglasnikom (noč/ 'ne:č; orjkrot/orjkot/orjk riet 'enkrat', 'košn 'kakšen', m'Iot 'mlad'; 'onix/e:nix 'enih', 'monde 'menda', sov ode/söv ende 'seveda', 'volk 'veliko').
3.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
1 <r- nenaglašenega / (ci'ga:n, xi'ti: u 'hitel', iss'ta:rata, ti'sij zi'da:r,
utrwobi);
<— izglasnih -aj, -oj, -ej, -je (dči:ri, z!ju:tri; z 'ma:ni; 'je:spri 'ješ-
prenj'; b'ra:ti (I mn.)). u       <— nenaglašenega u (Ču'da:k, du'š ie, 'pa:zduxa, su'š ie, frenbux); <— nenaglašenega o in ç (po ukanju) (du'rvise, 'fa.jmuštor,
gdhvop, gus'pa:, xu'dvil, ja:guda, ku'rien, ku'rint, pudidja:š,
pu'ma: gat, pu't in, 'sa: mu); <— au, ou/eu (ddča:ku, gliedu, 'j visku, ru'na.t; 'ce:nti'me:tru,
'cinmpru, 'fa:ntu, Zdbu-ukuje, 'če:ulu, 'dimarju); <— izglasnega -el(diebu);
<— izglasnega -et (lietu 'letel', 'cvepu 'čepel', z'buolu 'zbolel');
17 Zlasti pri starejših govorcih je še prisoten regularni refleks za nosni ç /u=o/: 'ruoka.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
izglasnega -d (je:mu 'imel', por'niesu, 'pieku 'pekel', 'poršu, 'rveku 'rekel', ukra:du);
izglasnega -il (ddkwupu, 'dwubu, 'xuodu, xfva:lu, kla:tu). ^
nenaglašenega ë (ce'dM, crépi:j a, lënuoba, le'si-en, les'niika, ^ le'viica, plëniica, res'niica, se'nivu, sme'ja:t se, te'lwu, tes'tiïu ri zgrësik; 'su-os et, 'uorex, 'vijdet); *
nenaglašenega e (bésejda, /ete'(glagol), téli-çta (R ed.), vésvéa, ^ ze'lien; 'niesem, 'niesema; 'mworje, 'niese, 'piece, 'pivule, 'riece, ^ We); ^
nenaglašenega e (kle'čij(3. os. ed.), pes'tii(l mn.), 'ja:strep, (Jy 'pa:met; 'fa:nte, 'miize, 'tiele, 'žiene (I mn.)); ^
nenaglašenega i (de'rckt, de're:ktorca, 'xuo-det, m'la:tet, s fe 'tinstern, u'viecex, z'za:dnem)\ ^
posamično iz nenaglašenega a (monde, 'mworë)\ ^
posamično iz nenaglašenega u (spes'ti.jo). nenaglašenega o in q v primerih, ko ni prišlo do akanja ali ukanja, najpogosteje pa pri glagolu 3. os. mn. prêt, (o'beêal,     ^ ot'slivuzl, so, upros'ti:l; otruoc, so'se-ida). >
nenaglašenega a (ga, g'ii-edal, 'nvjgdar, tr&iba) q
nenaglašenega o in q po akanju (ad, ad'la:gaj, z b'ra:tam, ^ ab'dä:lane, na G'ra:čka 'guora); ^
nenaglašenega e (arjkrot). ^
nenaglašenega e (najpogosteje ob zvočniku ali zobniku) (klôcH (R mn.), pos'th'(R mn.));
nenaglašenega e (v enakem položaju) (bdda:ke, š'ti:rdosot, 'duobor, kmdti:ja, prevalhkrot); \ *
nenaglašenega a (v enakem položaju) (ndrbedu, punor'jcn, rofrejdu (R mn.), stvörij'(R mn.), tokra:t, zosfpa.-f); nenaglašenega i (v enakem položaju) (comp'ro:uje, 'xuodot, por'tieku, manu:t (R mn.), s 'porvom);
nenaglašenega o (v enakem položaju) (dokli:r, ddkwupu, dëre:ktorca, nöbienix (Rmn.), tra:xtsrji)\ nenaglašenega u (v enakem položaju) (d&žihe (I mn.), dsr'ga.-c, sdxwu, stôdi:ru).
3.2 SOGLASNIKI
3.2.1       Zvočniki
Zvočniki /j, 1, 1, m, n, r, v/ in [n, u] so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem splošnoslovenskem sistemu,18 poleg tega pa še: u       <— posamično iz v med dvema samoglasnikoma (pu'uejdat 'povedati' zdueqdu se 'zavedal se'). j        <— n (jijva19 'njiva', 'kuoj, 'kuoja 'konja', ku're.je 'korenje', kus'ta.ja 'kostanja', s'vi.ja 'svinja');
18 T. Logar (1981: 29-33).
19 Tudi z enoglasniškim /i:/: 'ji:va in 'i:va.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
<— v posameznih primerih kot prehodni j (g'ru.jzdeki, g'rwgzje, 'pu-gsla);
<   v posameznih primerih kot protetični j (jot 'iti', 'j višku 'iskal'). /        <— 1 (klwuc, kra:l, s1 tide, 'vuda, 'če:uli, 'ka:pla, trwobla, 'z/emla); <— prvotnih skupin -tl-, -dl- (kri:l 'krilo', 'ši:l 'šilo', u'mjel 'ome-
lo');
<— skupine -tl-, -dl- v opisnem deležniku moškega in ženskega spola (buola, 'buou 'bodla, bodel', c'viela, c'vi&u 'cvetela, cve-tel', 'je:la, je.u 'jedla, jedel', 'pa:la, 'po.u'padla, padel', p'liela, p'li&u 'pletla, pletel').
/        <— l pred zadnjimi samoglasniki20 in na besednem izglasju (z!da:} 'zdelo', regu'li:roia, s'iwu, 'io:x, g,fo:u).
n       <— včasih iz n v vzglasju in pred soglasnikom (ž 'ni:m, 'kuonski).
r       <— rskupaj z o(dor'ža:}, gotmo:uje, porvi:Č). 3.2.2       Nezvočniki
Nastali so iz enakih glasov kot v izhodiščnem fonološkem sistemu, poleg
tega pa še:
g       <r- d pred n (g'na:r);
<— d pred / (g'l&itu). k       <— f pred / (kla:ču)\
<— ti^kendn, kje:, trbekic). x k, g pred t, k, m (mjeccki, 'nuoxt; 'dwaxtor, traktor; xtma:l)\
<r— g posamezno v izglasju v besedi bog (bwax). š       <— s po asimilaciji (š'ča:som 'sčasoma');
<— šč (me, 'gwosa, 'ties), z       <— z pred orodnikom zaimka 'on' (ž'ju--oj 'z njo', ž'ni:m 'z njim').
Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih nezvočnikov po prilikova-nju sledečim zvenečim nezvočnikom, nezveneči nezvočniki pa bodisi iz sledečih nezvenečih nezvočnikov ali pred premorom. Isto velja tudi za nezvočnike, ki so v ta položaj prišli po redukcijah.21
Nezveneči nezvočniki so v nekaterih primerih pridobili zvenečnost pred zvenečimi nezvočniki sledeče besede (kwug bi 'kako bi', 'tu-udz vodo'vadni s'kwupno-sti 'tudi z vodovodno skupnostjo', dse: ükieb zos'pa:i 'vse skupaj zaspalo', dva.jzd g'fo.u 'dvajset glav') ali redko pred samoglasnikom iste besede (tögu: 'tako').
3.3 PROZODIJA
3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: naglašena sta e in o, ki sta bila prej pred naglašenimi kratkimi zlogi (kuosa, 'siestra); naglašen je prednaglasni polglasnik (miegia); naglašeni so vsi samoglasniki pred prvotnimi kratkimi zadnjimi zlogi (ci:gan, 'diekle, 'uotrok).
Dosledneje pri starejši generaciji. Primere glej pri 2.2.2.1.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: dolgi samoglasniki, ki so bili kratki naglašeni v nezadnjih zlogih, so se podaljšali (dä:iu, 'ja:guda, kra:va, dza:mem); dolgi so tudi samoglasniki, ki so prišli pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga po t. i. sekundarnem premiku (člo:uk, 'ruosa, 'žiena, 'miegla); večinoma so dolgi samoglasniki v zadnjih ali edinih besednih zlogih (b'ra:t, kmvet/kmiet, kru:x/krivux, 'ku:p/kwup, 'mm, 'si:t).
3.3.3 Tonemskih nasprotij ni.
4 ONEMITVE
4.1 SAMOGLASNIKI
4.1.1 Onemevajo predvsem samoglasniki i, ë in o ter o v položaju ob zvočnikih in v izglasju.
4.1.1.1 Prednaglasni i onemi v položaju ob zvočniku, v predponi iz- in v nekaterih besedah v vzglasju (b'iu: 'bilo', s'ruok 'širok, žvima 'živina'; sp'ia:ču 'izplačal'; 'ma:ia 'imela', 'ma:ja 'imajo'). - Ponaglasni i onemi v priponi -i- glagolov IV. glagolske vrste v nedoločniku, kadar se koren končuje na zvočnik, ali za pripornikom (b'ra:nt, d'ra:št 'dražiti', x!va:lt, 'kiuwpt 'kupiti', 'mi:rt 'meriti', u'mmlt 'umisliti se', u'pa:st 'opaziti') ter v nedoločniku v priponi -ni- II. glagolske vrste (dvi:gnt, 'ri:nt, spu'ta:knt, dsa:xnt, zfmorznt). Onemi tudi -z- v priponah -ica, -(ič)ina, -ijan, -niča, -nik(ba:pca, 'ju:žna 'južina', 'ri-eušna, š'ma:rnca, 'zi-eurfk). — Izglasni i onemi v D in M ed. samostalnikov I. ženske sklanjatve (nwok, por'nwok; 'vuoda, u 'vuot; š'ta:l, uš'ta:l; u'šu:l) in v M II. ženske sklanjatve (pu 'pa:met 'po pameti'). Končni i onemi še v D in M ed. zaimkov (mien, por 'mien; 'tiep, por 'tiep), v določni obliki pridevnikov (ta m'ta:t, tap'riidn), v vrstilnem štev-niku (ta fri-ek 'tretji') ter v prislovih (a'ku:l 'okoli', pudnheu 'podnevi', pdnuoč 'ponoči').
4.1.1.2 Nenaglašeni ë onemi ob zvočniku in v pridevniški končnici -ëga (člo: uk, s'ja:t 'sejati', s'ki:ra 'sekira', 'veddla 'vedela'; d'ruygga/d'ruyzga, nag'ra:drjga, 'ta:gga/ta:zga, vi'suogga).
4.1.1.3 Onemevanje prednaglasnega oje redko (xfte: u 'hotel'), v izglasju pa pogosto (čvjst 'čisto', 'kuončn 'končno', 'leà 'leto', 'me--ist 'mesto', pré'ma:i 'premalo', putre:bn 'potrebno', 'tmt 'tisto', tàkinst 'takisto', 'tu:lk 'toliko').
4.1.1.4 Onemel je tudi polglasnik v priponah -oc in -ok zadnjem besednem zlogu (x!le:ipc, x'la:pc, 'kuonc, 'kuosc, 'pedsk, 'pvetk, 'tuork).
4.1.1.5 Onemitev e/e je redka (g?na:r, nor'je.n).
4.2 SOGLASNIKI
4.2.1       Zvočniki
4.2 A A /j/ (< n) pred naglašenim ali nenaglašenim i onemi (se z njim zlije) v vzglasju in izglasju (i:va/iwa, 'uojgi 'ogenj', 'kuosti 'kostanj').
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
4.2.1.2 V primerniku in presežniku se /j/ pogosto zlije z nenaglašenim / (la:ži/lo:ži, 'vrni, 'vi-eči; ' na .r1 vi-eči).
4.2.1.3 V skupini crë-, žre- je /r/ ohranjen le v posameznih primerih {črejda, ëreqsja, crépi:] a, žreb ve), drugje je /r/ onemel (žlebu, 'če:uT).
4.2.1.4 /r/ je onemel v posameznih besedah (pa:rkot 'parkrat').
4.2.1.5 /1/je onemel v posameznih primerih (mi:som/mi:sim 'mislim').
4.2.1.6 /v/ se zlije s sledečim /u/ oz. /u:/ in luo-l oz. /o:/ {dürme 'dvorišče', jc u'ja:kam, 'su:j 'svoj', 'u:s 'voz', u'zi:čki 'vozički'; 'uozu, 'uoda).
4.2.1.7 /n/je onemel v posameznih primerih (pu'svebi 'posebni'). 4.2.2       Nezvočniki
4.2.2.1 V skupinipt- onemi /p/ (te:č 'ptič', 'tviči 'ptiči').
4.2.2.2 V prvotnih skupinah ti, dl jo /t, d/ onemel (kri:l, 'vi:le, 'sa:i, 'ši:l, 'vi:lce, 'l&itu 'dleto'), enako tudi v preteklem deležniku glagolov s korenom na /d, t/ (pa:u, 'pa:la, 'buov, 'buoia, p'lieu, p'liela) in glagola 'jesti' (je:u, 'je:id) ter po onemitvi e v samostalniku 'postelja ' (pwçjsla).
4.2.2.3 /d/ je onemel v posameznih primerih (ze:j 'zdaj'), tako tudi /t/ (this 'tisto').
4.2.2.4 /č/je onemel v skupini šč (ri-eušna, šetime, 'tieš).
4.2.2.5 /k/ je onemel v posameznih besedah (ka:šne, 'ka:šna, 'lo:x 'lahko').
5       NAREČNO BESEDILO
Če ti prašič na kolinah pobegne ...
'Ja:, je b'lwu Use: 'swerte ...q... Ku smo se sp'ra: ul 'tu:t 'ka:m kla:t, pa sa b'Hi 'tu:t 'ta:kguspu'da:rji on 'ma:l'fa:ulast, 'nie:. Sa on 'ma:ipor'svica rozdra:žl ...o... pa če se 'ne-isi p'ra:u'ca:jt pu'bi:ru, je 'tu-ut pu'ka:du p'riesc, 'nie:, töku: de sm ga 'zve 'puol na tére:ni k'la.T ...o... 'Jos sn 'lietu, se s'po.unem, onKriet sn 'bi'.u'twukolepor söseddi, pa spes'ti.jo por'svica 'uem, pa s've:de je 'bi: uše 'takpor1 ce:j'la: uforski, 'nej je:mu vdlvik s'piexa no'siep. ...o... Ker üca.s se je s'iu: za s'piex, Uca.s sa 'ži-enske 'mi:rle. 'Tu:lkle'porstu'ma:ma ddbvçlga, tri:'porste, š'ti:r'porste, 'pi-et'porstu. G'dar i... 'ki:ra j 'mä.Ta, de ga j zrëdy.îa, de j 'bi:u'pi-çt 'porstu 'diebu, sdv&ide, 'ta: k j 'bi:u zonim... 'twut guspu'di.ja zandmviva, 'nie:. In smo se 'xç:cal ...o... pa je ... če se je guspu'di.ja 'zi-ç'puol 'twut iss'ta:raîa, ...o... pa je 'riekla: »'Ta:ke por1 s vice no'bu: 'viec, ku bum j os admoda,« 'nie:. ...a.. Sdve:de smo se smi'ja:l, 'nie:. 'To je on 'ma:l 'xe:ca, on 'ma:I pa 're-is, 'nie:. 'No:, 'puol smo ... 'twut je p'riesc pu'bejgnu, 'puol sn ga pa za 'ri-ep 'ra.jdu, sn 'lietu za 'ni:m. Je 'šo: u u... u... iz vösvi, pa g d'rwugi 'xvis'duol, j os pa 'kor za 'ri-ep, de sn ga 'puol na'za.j dbomu, 'p uo-pa 'kor dére:kt 'nu: tor uš'ta: la, s ma ga 'kor uš'ta:l Kla:l.
Arjkriei se s'po:unem, ku srna p opor 'na: m da'ma: kla:l ...o... Sije pa 'swosot 'žienu. Sa s'ivina G'ra:cka 'guora xpu'rwçk. In pors'pi.Ia 'duolpu x!ri:bi muzdka:nt, s dve: de pa 'duol 'mvim, g'lidx 'mien 'na:še š'ta:le. 'Mij se pa sp'ra: ulsmo, smo tost 'ca.jt usvi'ja:ki b'lii, pa 'nejsma 've-idl, če sa 'žvetdgu: b'lids. 'Po: pa sdvende ...o... š'ka:rpa j b'la: še 'ta:k ...o... ji-euše ndme:jst š'ka:rpe, urgdna.I be'twonske, 'nie:. So b'le: 't vis te'ji-euše, pa j b'lu: 'tidst ...jo... ...jo.. 'ma:rjkala 'ki:ra, 'nie:. Pa j s'ko:ču 'ki:r
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
'nu-utor, sövode, in je 'ue:šla por*s idea. Pa u... P ay's pica pau... 'nunjt ug'nu.jnca, 'puo--pa ug'nu.jnca za 'ju:i. Jopu'dierema a'ku:l, 'xintor'joz zdkwdem, g'ia:va je še 'ta:m 'ma:} 'uenn glvedaia, 'xvitorkri: porstr&zžejo, pa p'rvjde muzôka:nt. At'ta:m pa ül&ice. »Jo'bens ukre.j,« sn 'rveku, »če 'ne: 'ma: še 'tiebel« 'Puoi se pa sme'ji.ja, pa sa s'lin 'duoi nop're.j. 'Na, in 'puoi srna pa 'min'twut'tinst a'ba:rxal pa s'pwucal, fku: de 'puoi, ku sa na'za.j s'lin, smo pa 'zve'mäA urgöna:l, fku: de sn še 'p uoii on s'tvefan 'pint 'da: u. Sn 'rvéai: »'Ze:jpa, Če 'cvetepu'Ča:kat, buotepa 'zve 'io:x on 'maApdčienjga ddbinl,« 'nie--. In toku: je bla ku'linha'fe:rtik'puoi.
Otroška vragolija
'Ja:, 'tu:je b'lu:pa tôkivu. 'Mworompu'uendat. 'Siestra 'Mimaje b'la: 'najstarejša, pa j 'ku:xala. Sma 'mäA on s'pw.r'xcrt, 'ta:k'zindan, pa j 'bi:uše fku:, on 'ma A se je kddjA'uenn, 'mi:sim, 'tu: t'nivutor pu 'tvisti 'kwuxn 'čomi, fku: de 'zvç'n&jsi 'vvidu u d'ru:k 'kwot, 'nie:, 'kjeqje 'ki:r. Pa je tkw.le z!ju:tri 'ki:rkot ž!ga:nčke 'kwuxala, pa je 'vorgla ja.jčka 'nivutor, 'nie:. 'Jos pa 'tiast čez 'uokn s'pe.ju, 'u:na 'nvi'vvidla, če ja 'j os 'vvidm, 'nie:. Pa save:de, je s'ia: 'uejn pu 'dorn, 'jos pa 'xi:tor 'nwutor, pa žlvica sn žo 'je: mu pors'tvimana, sn ja 'žve u'žiepi'je:mu, 'xMor'ja.jca 'uedn, pa gr verna za 'uogiam. 'Puoi pa j ost'ti: sta ja.jčka... 'tinstsnjos p'rec pu'je:uje b'iu: p'rec'fe:rtik, 'nie:. Eres ... krw.xa fku: 'nenb'lu: ...o... 'Puoi sn pa s'pe.ju 'n unit, 'kivuk se bu 'rvixtala, 'ku-uk bu ja.jčka 'uenn du'ba:ulala ižž!ga:nčku. In ISMERIjvjpe, jinše, 'ja.jcke'nen. 'Noč, 'mwogi a je 'rveva zo'evet ž!ga:nčke 'menšat. 'Po: je pa tkinst na druobn 'metala. Pa je pa fku: 'do: uk'metala, s've.de'ja.jce 'nenb'lu:. 'Pom se ji 'cu-udnz'dä:!, pa se je drivugič, pa frvekič fkinst nor'diA, 'nie-., 'puoi je pa pu'Simla, sövende, deta 'ma:l'pu-çpc 'tu: 'dä:ia, 'nie:. 'Je, deas je 'bi: u...je 'twut 'ka:šn s'pie-xk 'vorgla 'n u-utor, al pa ci je ac'vi:rke ta'pjAa. Učas sma 'mà:l 'kor porka'je:n s'piex, sma s 'tvjstim za'či:jol. Učas 'ne:sma ta'pj.i mas't vi t öku:, dsaj 'por nas 'nie:. Sa b'lvipa 'duobor ac'vi:rki, 'nen...je b'iwu'twu 'kor'fa.jn. Sa na döbvel na're-'izale, pa če se je le'pwu stdpi'A, je b'iu: 'kor'fa.jn, 'nie:. Pa j b'lu: 'fa.jn, če sn 'ki:rkot por'lietu 'ta: x 'ra:rjglc, de sn 'ki:rga 'xintor s'tvegnu 'uenn, pa sma s'lin's'pvet za 'uoglam, 'nie:.
Viri in literatura
KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 2000,155-165.
LOGAR, Tine, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srp-skohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenskih i makedonskih govora, obuhvače-nih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, 29-33.
— KARTA slovenskih narečij. Karto priredila: Tine Logar in Jakob Rigler na osnovi Ramovševe Dialektološke karte slovenskega jezika, novejših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. Besedilo: Tine Logar. Ljubljana 1993.
NOVAK, France, Bučka (OLA 16), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrp-
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
skih, slovenskih i makedonskih govora, obuhvacenih opšteslovenskim ling-vističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, 139-145.
OROŽEN, Martina, Šmarje pri Jelšah (OLA 18), Fonološki opisi srpskohrvatskih/ hrvatsko srp skih, slovenskih i makedonskih govora, obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, 157-163.
RAMOVŠ, Fran, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, Učiteljska tiskarna, Ljubljana 1924.
— Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija 3 (1950),
št. 1-2, Ljubljana 1950, 16-23.
~ Kratka zgodovina slovenskega jezika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ponatis izdaje leta 1936), Ljubljana 1995.
RIGLER, Jakob, Ribnica (OLA 14), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrp-skih, slovenskih i makedonskih govora, obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, 125-132.
SMOLE, Vera, Govor vasi Šentrupert in okolice, Glasoslovje in naglas, Magistrsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1988.
~ Govor vasi Šentrupert in okolice, Razprave - Dissertationes XIII, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1990, 257-273.
— Slovenska narečja in zanimivejši pojavi v razvoju kratkega vokalizma, XXXIII
SSJLK, Ljubljana 1997, 281-288.
— Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4, Inštitut
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1998, 73-88.
ŠKOFIC, Jožica, Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžičem (SLA 204), Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 2000, 141-154.
TOPORIŠIČ, Jože, Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju, Dolenjski zbornik, Novo mesto 1961, 141-163.
— Mostec (OLA 17), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenskih i
makedonskih govora, obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981, 147-156.
~ Enciklopedija slovenskega jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1992.
ZEMLJAK, Melita, Govor Lok pri Sevnici, Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Maribor 1997, 285-305.
~ Govor Zabukovja nad Sevnico, Glasoslovje in naglas, Magistrsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2000, 193-212.
ZORKO, Zinka, Samoglasniški sestavi v narečnih bazah, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1994, 325-343.
Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje)
Phonological Description of the Local Speech ^
of Stržišče
Summary ^
The local speech of Stržišče (and the hamlet Loke) is a part of the Sevnica-Krško ^ speech. This transitional speech from Posavje belongs to the Štajersko dialect and ^ shows both older Dolenjsko and newer Štajersko features. Because of its unpredictable doublets for linguistic phenomena of the same kind, resulting from *"* the present-day mixing of population from the neighbouring dialectal areas, this ^ speech might be considered as a mixed one.
The quantitative opposition is still preserved but is gradually disappearing under the influence of the Štajersko dialects where the short stressed vowels are being lengthened. The influence of the Štajersko dialects caused the loss of the tonemic stress.
Besides the general Slovenian stress-shifts, the shift-back to the pre-stress vowels e and o ('kuo:sa, 'sie:stra), and to the pre-stress schwa ('čie:bor) occurred as well in the local speech of Stržišče. This resulted in the loss of the stress pattern where the ending is stressed. Stress is also typical of all vowels before the primarily short stressed syllables ('die:kle). In combination with a preposition or a prefix the long w circumflex was shifted back for one syllable (met 's:abi; na'ri:edl) and in some words ^ the primarily mobile stress became fixed on the analogy with the nominative case rjn ('žie:lut 'žie:luda). O
The vowel system consists of: the long stressed vowels: i:/i:i (with the positional variant [\:]), u:/u:y (with the positional variants [ü], [ü:u], [iü:]), i:e, u:o, e:, o:, ie:,     ^ uo:, e:i (with the free positional variant [ä:]j, a:, or; the short stressed vowel o and    N the short unstressed vowels: i, u, e, (o), a, o. The syllabic sonorants are: \, \, m, n.     &3 There is no syllabic r in this speech.
Quite frequently the vowels i, ë, o, o become silent when in combination with a sonorant and in word-final position.
The consonant system consists of: the sonorants: u, v, j, 1, 1, r, m, n, [rj], and the voiced and voiceless consonants: p, t, c, Č, k, b, d, g, f, s, š, x, z, z. Peculiarities in their development are: 1 > 1; n > j/n; in individual cases v > u; the primary groups -Û-, -dl- and the -I participle of the masculine and feminine genders > 1; 1 > \ before back vowels and in word-final position; the groups -dn- and -dl- > -gn- and -gl-; -tl-> -ki-; -ti- > -k-; -šč- > -š-; after the assimilation also -s- > -Š-; the preposition z 'with' becomes ž in the instrumental case of the pronoun on 'he'; there are only individual instances where the groups -ere- and -žre- are preserved; a voiceless consonant before a vowel within a word may even become voiced, although this happens only rarely.
363