L U 3 I I J I I ■ ■ I I i ■ ^ I ■ i 1 LETO H, št. 1 PTUJ, 8. januar 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Čas naš vsakdanji Z dobrimi željami za srečo in zdravje smo stopili v novo leto. Pišemo leto 1998, približujemo se novem tisočletju, že tretjemu po Kristusu, ki naj bi bilo prelomno. Ugibanja so različna, mnogi prerokujejo, da bo z letom 2000 konec sveta, ki se bo bojda zamajal in padel s tečajev. Ali res? Svet se obrača v čudne smeri, včasih neverjetno in nepredvidljivo, tako kot si to dovoljujejo zakoni narave. In v tem čudnem svetu, tudi na pragu novega tisočletja polnem prepirov, groženj, gorja in celo lako- te, ljudje ubiramo svoja pota. Narodi in države, pokrajine in občine, sosedje in družinski člani. Smo res tako oddaljeni drug od drugega, res ne znamo poslušati drugače mislečih, drugačnih po barvi kože, veri, političnem prepričanju? V tem norem svetu smo tudi Slovenci preveč obremenjeni s prestižnimi hotenji, narašča oblastiželjnost, zavist in skopuštvo, nočemo biti ljudje, ki bi občasno le trdneje stopili skupaj. Kako pomembno je to, smo dokazali ob prelomnih preizkušnjah - ko smo imeli plebiscit in ko smo izbojevali lastno državo. Takrat, ko smo uresničevali stoletne sanje po samostojnosti,s katero smo se uvrstili v družino evropskih narodov in držav. Resda bolj majhnih, a zato nič manj pomembnih. Leto, ki se je šele začelo, ne bo lahko. Približevanje Evropi bo zahtevalo svoj davek. Ta bo za marsikoga občutno breme, ki bo pritisnilo ob tla. A druge rešitve ni. Evropa je kruta in stroga mati, ki sicer daje debele rezine kruha, vendar terja zanje obilico znoja. To že moramo vedeti, zlasti še zdaj, ko marsikdaj znova prihaja v os- predje samovšečnost aktualne oblasti, ko smo najpametnejši, edini raz- sodniki dogajanj tranzicije, zaprti v podalpski vrtiček, v katerem želi- mo imeti mir. Takoj smo užaljeni, če nam kdo očita napake in slabosti, ki so pač del življenja. Resno bomo morali spoznati, da pač nismo sami, da nismo nez- motljivi, da smo del velike družine evropskih narodov in držav, da imamo dobre in slabe sosede. Na severu in na jugu, povsod živijo ljud- je, s katerimi smo in bomo sodelovali.Tako ali drugače, pošteno in dobronamerno, brez očitkov, da nas nekdo goljufa. Letošnje leto bo to- rej pomembno, čas naš vsakdanji bo resna preizkušnja, kako zreli smo in kako daleč pripravljeni na velike izzive. Evrope in sveta, predvsem pa tudi domačega prizorišča, na katerem najbolj skelijo globoke gospo- darske in socialne rane. Zato bo toliko pomembnejše strpno sodelovanje in razumevanje, ne pa brezglavo prepiranje za oslovsko senco. Recimo že bobu bob in poglejmo naprej, preko plota, do soseda in mu podajmo roko. Je to res tako težko? Marjan Toš Na predvečer praznika svetih treh kraljev so tudi koledniki v vlogi Gašperja, Mihe in Boltežarja iz Lancove vasi prižgali svečo v zvezdi. Z ljudsko pesmijo so nam zaželeli veliko dobrega v novem letu. Foto: TM DOMA IN PO SVETU / OD POMLADI NARODOV DO PRVEGA STRAJKA letošnji pomembni jubileji V letu 1998 bomo proslavili 50-letnico našega Tednika, ob tem pa se moramo spomniti še na vrsto drugih okroglih obletnic, pomembnih za slovenski narod in povezanih z našim območjem. Kaj se je dogajalo v letu 1948, bomo podrobneje opisali v feljtonu, ki ga začenjamo z današnjo številko (stran 6). V posebnih prispevkih pa bi bili dolžni opisati še nekatera druga dogajanja iz naše novejše zgodo- vine, zlasti: 150. obletnico "pomladi naro- dov", ko je bil zrušen fevdalizem. To je pomemben dogodek za več evropskih narodov, tudi za Slo- vence. Takrat je nastala ideja o Združeni Sloveniji v okvirih Avstrije. Takrat so bili Slovenci razdeljeni po deželah: Kranjski, kjer so edino prevladovali, v manjšinah pa so bili na Štajers- kem, Koroškem, Goriškem, v Istri in Trstu, prekmurski Slo- venci pa so bili pod Ogrsko. Ide- ja sicer ni bila uresničena, ostala pa je vedno živa. Čeprav ne v ce- loti, vendar v okvirih stvarnih možnosti in razmerja sil v Evro- pi je bila ta ideja uresničena v letu 1945, dokončno pa v letu 1991, ko je Slovenija postala sa- mostojna država. V tistem revo- lucionarnem letu 1848 so bili v dunajski parlament izvoljeni tri- je zavedni Slovenci: Dominikuš iz Ptuja, Fran Miklošič iz Lenar- ta in dr. Jože Krajnc iz Slovenj Gradca. To so bili tudi prvi Slo- venci, ki so si pridobili izkušnje v parlamentarizmu. 130. obletnico začetka slovens- kih taborov. Prvi je bil, 9. avgus- ta 1868 v Ljutomeru, drugi čez en mesec v Žalcu, dva meseca za tem v Šempasu na Primorskem. Dežela Kranjska se je prebudila šele naslednjega leta. Ob obletni- ci ljutomerskega tabora je bil av- gusta 1869 tabor v Ormožu, kjer je Božidar Raič, narodni buditelj iz Cirkulan, slovesno zaprisegel slovensko mladino, da bo ne- sebično delovala za domovino. Poleg Raiča so bili glavni organi- zatorji slovenskih taborov še dr. Josip Vošnjak, dr. Jakob Ploj, dr. Radoslav Razlag, dr. Valentin Zarnik, Josip Jurčič in dr. Matija Prelog. Njihova imena nosijo danes tudi nekatere ulice v Ptu- ju. 120 let, ko je bil v Ptuju 10. februarja 1878 natisnjen prvi časnik. Natisniti ga je dal ptujski Žid Jakob Schen, sicer v nemščini, vendar prav nič nacio- nalistično obarvan. 90. obletnica tako imenovanih septembrskih dogodkov v Ptuju, ki so imeli velik odmev med vse- mi Slovenci, posebno pa še v Ljubljani, kjer je prišlo do večjih neredov. Oblastniki so poklicali na pomoč celo vojaštvo, ki je začelo streljati v množico in pri tem ubilo dva študenta. Vse to je v vseh deželah, kjer so živeli Slo- venci, sprožilo silen izbruh na- rodnostnih čustev in veliko pris- pevalo k utrjevanju slovenske sa- mozavesti. 80. obletnico konca prve sve- tovne vojne, ko je na ozemlju razpadle Avstro-Ogrske nastalo več novih držav, med njimi tudi država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovljena 29. oktobra 1918, po intrigah srbske diplo- macije pa 1. decembra 1918 "ze- dinjena" s Srbijo in Črno Goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Vojaki s ptujskega območja so pod vodstvom domačinov, slovens- kih častnikov, in usklajeno za navodili generala Rudolfa Maistra razorožili vse neslo- venske, predvsem nemške posadke v Ptuju in v postojan- kah od Strnišča do Središča ob Dravi. V Ptuju je po 18 letih pre- nehal izhajati nemčurski list Stajerc. Kljub več poskusom pozneje med obema vojnama v Ptuju ni redno izhajal noben časnik. Končno ne bi bilo odveč, če bi se spomnili tudi dogodkov pred 30 leti, na nemirno leto 1968, ko so Evropo pretresala študentska gibanja in demonstracije, ko so "praško pomlad" pregazili sovjetski tanki ob sodelovanju drugih sil varčavskega pakta. V Sloveniji je takrat dobila trdno podlago ideja o splošnem ljudskem odporu in oblikovanju enot TO (teritorialne obrambe), kar je dejansko bila predhodnica današnje slovenske vojske. Za ptujsko občino pa je bilo značilno še to, da so v tistem letu učitelji osnovnih šol izpeljali prvi štrajk v Sloveniji ali po ta- kratnem izražanju "protestno prekinitev pouka na nekaterih osnovnih šolah". Na vse te in morda še katere druge dogodke iz naše novejše zgodovine bi bilo prav obuditi spomin in s tem prispevati, da ti dogodki ne utonejo v pozabo. Poznavanje vseh teh dogodkov bo tudi mlajšim pomagalo utrje vati zavest za smelejši korak , tretje tisočletje. Franc Fideršel 2 Četrtek, 8. januar 1998 - TEDNIK PTUJ / PREDNOVOLETNI OBISK V MERCATORJU SVS Uspešno poslovno leto Mercator SVS, d.d., Ptuj sodi med najuspešnejše družbe z živili v Sloveniji. Po velikosti prihodka je bil v prejšnjem letu poslovni sistem Mereator med 100 največjimi srednjeevropskimi podjetji na 68. mestu, med trgovci z živi- li v Sloveniji pa je bil v tem obdobju po prihodku poslovni sistem Mercator (obvladujoča družba) prvi, na drugo mes- to pa se je uvrstila družba Mercator SVS. Zanimivi so še nekateri drugi podatki: delež Mercatorja v slovenski preh- rambeni trgovini trenutno znaša 16 odstotkov, v Mercator- jevcm celem prihodku pa znaša delež trgovine 89 odstot- kov, skoraj 650 Mercatorjevih trgovin je praktično poseja- nih po celi Sloveniji, dnevno pa je na Mercatorjevih poli- cah okoli 7000 različnih izdelkov. Leto, ki se izteka, je bilo za Mercator SVS zelo težko zaradi znanih dogodkov v poslovnem sistemu Mercator, poslovno pa v okviru pričakovanj, je ob našem obisku povedal Stanislav Brodnjak, generalni direktor. Stodstotno so realizirali načrto- vani plan naložb, v Mariboru so kupili za nadaljnji razvoj zelo pomembno lokacijo. Za vse to so porabili nekaj več kot 400 mili- jonov tolarjev. Nove lokacije zu- naj Ptuja iščejo tudi zaradi zelo odprte ptujske politike do tujih naložb. S tem bodo nadomestili izpad dohodkov na Ptuju. Fi- nančno izraženi rezultati leta 1997 pa pomenijo nekaj več kot 300 milijonov dobička. Mercator SVS, d.d., Ptuj je praktično najbolj čvrsta firma znotraj poslovnega sistema Mer- cator s približno okrog 20- odstotnim deležem v realizaciji in z več kot tretjinskim deležem v uspešnosti poslovanja. "Vse to kaže na to, da smo se dobro orga- nizirali, da obvladujemo stroške, tega procesa pa še zdaleč nismo končali. Lotevamo se novega kroga zmanjševanja stroškov v letu 1998, ko bomo svoje poslo- vanje še bolj racionalizirali in se še bolj pripravili na še večjo tujo konkurenco, ki prihaja na območje dela Mercatorja SVS, ki je bistvu v celi severovzhodni Sloveniji. Gre za velik teritorij, temu primerne so naše ambicije in naloge. Ob tem moram pove- dati, da so stvari, ki smo jih naštudirali, proučili in uveljavili znotraj sistema Mercatorja SVS, dobra osnova za urejanje razme- rij v Mercatorju kot celoti. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v bivši družbi Mercator Mip in sedaj v dveh letih v Mercatorju SVS, kažejo na to, da se da s krat- koročnimi in dolgoročnimi uk- repi ter domačim znanjem rela- tivno veliko narediti. Mi sicer imamo v PS Mercator konsul- tante, od njih nas v glavnem za- nimajo praktične izkušnje pri opremi prodajaln in podobnem, organizacijskih znanj pa imamo po mojem dovolj, da lahko spret- no izpeljemo reorganizacijo poslovnega sistema za večjo učinkovitost celotnega sistema. Zelo pomemben je tudi podatek, da je družba SVS imela konec prejšnjega leta 1341 zaposlenih, konec tega leta pa 1197, kar po- meni, da smo pri enakih oziro- ma večjih prodajnih površinah, ki smo jih dosegli z obnovami, še zmanjšali stroške dela. To bomo nadaljevali tudi v letu 1998, s tem pa se praktično že približujemo evropski produk- tivnosti. To je ena ključnih stva- ri, ki nam omogoča ustrezno os- novo za bodočnost, čeprav pa trenutno veljavna delovnop- ravna zakonodaja v Sloveniji trgovcem ni najbolj naklonjena. V tujini je stalno zaposlenih v trgovini le med 60 in 70 odstot- ki, vse drugo so delavci, ki po- magajo ob konicah, ko je to nu- jno potrebno. Dodatne proble- me pa sedaj prinaša novi pravil- nik o delovnem času trgovine, ki se razlikuje od predlogov trgovi- ne. Zahtevali smo, da nedelje os- tanejo v rangu dežurnih proda- jaln, zlasti v živilski dejavnosti, sedaj je v pravilniku to opredel- jeno kot splošni odpiralni čas. Prav tako je bila ena od naših zahtev, da bi bili trgovci na ne- kem območju v okviru dežurstva enakomerno zastopani, pričako- vali pa smo tudi bistveno večji posluh za svoje zahteve. Glede na to, da naša delovnopravna za- konodaja še ni tako fleksibilna, kot sem že omenil, in dokler ni davčna zakonodaja dosledno iz- vedena, mi, ki delamo zakonito, zelo težko gremo v korak s tisti- mi, ki dnevne izkupičke lahko spravijo v žep. Na drugi strani pa se srečujemo z zahtevami sindi- katov o povečanju plač, po- daljšanju dopusta, kar je v po- polnem nasprotju s tem, kar je minister Senjur predpisal. Ker združenje trgovine v svojih zah- tevah ni uspelo, bo svoje moral sedaj narediti sindikat, sicer se bo cena dela morala znižati glede na večje stroške," je med drugim povedal Stanislav Brodnjak o aktualni problematiki v slovens- ki trgovini. V letu 1998 si v Mercatorju SVS poleg drugega najbolj želijo zgraditi hipermarket v Maribo- ru, investicijo, ki jih je povezala z zelo dobrim tehničnim trgo- vcem Merkurjem iz Kranja. To bo njihova največja investicija na področju živilstva. Nadaljeva- li bodo tudi obnove nekaterih prodajaln, še vedno pa bodo tudi iskali privlačne lokacije za nove trgovine povsod tam, kjer jih še ni. "V letu 1998 bomo nadaljevali proces zmanjševanja stroškov in optimimizacije organizacije fir- me. Čaka nas zanimivo in brez dvoma zelo konkurenčno leto, ker kot vidimo, bodo tujci ob po- dpori mestne občine Ptuj tudi v Ptuju odprli nove prodajne zmogljivosti. Čaka nas trda, kru- ta tržna ekonomija, morda pa je naša sreča v tem, da smo pravi čas znali obvladati stroške. Ob koncu naj vsem bralcem Tednika zaželim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto, mi pa se bomo ponovno izkazali, da smo dober sosed, pri katerem so na- kupi prijazni. Pričakujemo pa tudi, da nas bodo zvesti kupci opozorili na vse napake, ki jih morebiti delamo, da jih bomo v zadovoljstvo vseh odpravili in da se bomo v novem letu resnično prijazno pogovarjali," je sklenil pogovor generalni direktor Mer- cator SVS, d.d., Ptuj Stanislav Brodnjak. O bodočih načrtih poslovnega sistema Mercator pa je Zoran Jankovič, predsednik uprave Marcatorja, povedal: "Mercator je družba z devet tisoč zaposleni- mi, ki ima ambicije, da postane največja trgovska družba in da v dveh, treh naslednjih letih doseže 20-odstotni tržni delež. To seveda ne bo lahko glede na vedno večjo odprtost Slovenije za tuje trgovske družbe. Imamo pa svoj načrt, s katerim se želimo braniti pred prihajajočo koku- renco. To bomo dosegli na več načinov. Eden je gradnja novih objektov, drugi pa je prevzem nekaterih maloprodajnih trgovs- kih podjetij. Naša osnovna želja in zahteva do vseh zaposlenih, do nas, do uprave je, da najdemo simbiozo med tremi osnovnimi elementi: zadovoljen kupec na prvem mestu, zadovoljen in mo- tiviran zaposleni na drugem mestu, ta dva pa bosta prinesla zadovoljenega delničarja, ki bo dobil svoj donos na kapital. Gle- de centralizacije bi dejal, da jo zagovarjam, pa ne zaradi moči, temveč zaradi vsebine. Neke funkcije, ki so nujne, bomo še bolj centralizirali. V Mercatorju smo formirali štiri trgovske družbe, ki so regionalno za- okrožene - Ptuj, Novo mesto, Portorož in Ljubljana. Te štiri družbe ne glede na pravno obli- ko morajo biti unificirane po de- javnosti. Revidirali smo program trilet- nega dobička za leta 1997, 1998 in 1999. Rezultat poslovanja, ki ga bomo dosegli letos in v nas- lednjih letih, ne bo tak, kot je bil napovedan, ker je bil napovedan nerealno. Poslovno leto bomo končali s 400 milijoni dobička. Naslednjo leto načrtujemo dobiček v višini ene milijarde. Mislim, da imam dobre sodela- vce, da imamo dobre firme in z nekaterimi spremembami bomo rezultate še izboljšali. Posebej bi izpostavil našo družbo v Ptuju, ki je izredno dobro organizirana in ima lepe trgovine. Rad bi op- timizem s tega območja prenesel tudi med druge zaposlene v Mer- catorju. V okviru plana, ki je bil sprejet na nadzornem svetu do leta 2000, bomo za investicije porabi- li 229 milijonov mark. Porabili jih bomo za nove prodajalne in posodabljanje prodaje. Posodo- bili bomo vse rentabilne trgovi- ne, ki so potrebne posodobitve, nove prodajalne bomo odpirali na vseh tistih lokacijah, ki so primerne, izzivalne za nove pot- rošnike in kjer Mercator ni pri- soten. Mislim, da bi tudi vlada morala za večji razvoj trgovine zagotoviti enostavnejše pogoje poslovanja, od delovnega časa naprej. Prav tako bi morala domači trgovini dati prednost pred tujo konkurenco, predvsem pri pridobitvi lokacij, ki so iz- redno pomembne za razvoj trgo- vine." MG AgcvfCL kdo bo tebe ISubil? m Zadnji mesec leta 1997 je bil v Lenartu v Slovenskih gori- cah tudi v znamenju živahnih razprav o tem, ali bodo Agati v Črnem lesu pred Lenartom končno našli "ženina". "Fride- rik" že nekaj let prihaja, včasih na belem, včasih na črnem konju, obljublja gradove v oblakih, vendar dalje od snubit- ve še ni prišlo. Friderik bi se oženil, vendar Agata zahteva preveliko doto. Gre za prispodobe, ki pa v tej lenarški zgodbi še kako držijo, saj je nesrečni hotel Agata zares začarana hiša, ki meče na le- narška turistična prizadevanja senco in slabo luč. Hotel naj bi postal nosilec turističnega razvo- ja. Zgradilo ga je Gradbeno podjetje Grosuplje, financiral pa bivši Agrokombinat Lenart, ki je svoje dni ambiciozno zastavil turistični razvoj Lenarta in k njemu tudi nekaj prispeval. Čas pa je opravil svoje, razmere so se spremenile, prišlo je leto 1990, hotel je ostal sam, večinski lastnik pa GP Grosuplje. In zdaj se zgodba šele začenja. Hotel Agata so ponujali za čedne vsote denarja, najprej za 3,5 mili- jona nemških mark, nato že za 3 milijone, pa za 2,5 milijona itd. Bilo je več interesentov, iz do- movine in tujine, enkrat se je resno govorilo, da naj bi Agato kupili poslovneži albanske na- rodnosti s Kosova. Spet ni bilo nič, tudi kupčija mladih Avstri- jcev, ki so razmišljali o veliki diskoteki, je padla v vodo. Nekaj drugih ponudnikov je poskusilo, vendar odnehalo, saj je Agata za- res zahtevna nevesta. In predvsem neizmerno draga, saj jo je treba še "obleči". Vmes je bilo več pobud, da bi nedokončani hotel ponudili Za- vodu Hrastovec, spet drugi so jo ponujali za dom za upokojence ali ostarele. To se mnogim ni zdelo stavrno, zaradi lokacije ob magistralni cesti in zaradi name- na, ki naj bi mu služil trdno gra- jen in lep objekt v prijetnem okolju Črnega lesa in Komarni- ka. Potem pa je počilo kot strela z jasnega: lepega dne je prišla na dan informacija, da bo Agata vendarle dom za starejše občane. Vendar ne za obnemogle, kot so to mnogi radi poudarjali. Pobu- da je prišla iz Trbovelj in iz Ljubljane, dobila zeleno luč na odboru za poslovno politiko in nato še na zadnji seji občinskega sveta. Tam je bilo najzanimiveje. Najprej zato, ker so ob obravnavi strategije gospodarskega razvoja skoraj vsi po dolgem in počez udrihali po premajhnih nočitve- nih zmogljivostih in podpirali turizem kot eno od prednostnih razvojnih panog. Čez štiri dni pa so v nadaljevanju te seje dobili na mize predlog o preureditvi Agate v dom za starejše. Le dva pomisleka sta padla, da bi ven- darle o vsem skupaj premislili in hotel morebiti pustili turizmu. To se večini ni zdelo primerno, prevladovalo je prepričanje, da gre za resno zadevo in da bo ob- jekt obenem zaposlil 70 ljudi. To je na lenarške zaposlitvene rane znaten obliž, vendar verjetno ne strateški. Agata tako ostaja v velikem pričakovanju in spet se sliši, da tudi zadnja ponudba le ni tako stvarna, kot se je zdelo na prvi pogled. Naj bo tako ali drugače, nekaj bodo z Agato morali stori- ti, ženina ji bodo morali poiska- ti, sicer bodo kmalu prodajali neprivlačne zidove, za katerimi včasih bojda celo straši. Tako kot v tisti povesti o hudobni graščakinji, ki lepi Agati ni pus- tila v miru živeti z njenim Fride- rikom. Bo v novem letu Friderik končno le prišel? To bomo šele videli - ali pa tudi ne in bomo ob letu osorej znova pisali zgodbe, ki lenarškemu turizmu (in gos- podarstvu nasploh) niso v ponos. Mar ne? Marjan TOŠ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuia, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, « 041 -669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95. Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 771-261, 779-371, 771-226, faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel. I faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na internetu: www. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @ radi o-te dni k. si TEDNIK - Četrtek, 8. januar 1998 3 SLOVENSKA BISTRICA / 25. SEJA OBČINSKEGA SVETA Po direktorja Komunalnega podjeHat že v prvem krogu Sodeč po dnevnem redu 25. seje občinskega sveta v Slo- venski Bistrici, zadnje v letu 1997, z vrsto pomembnih vsebinskih točk (rebalans proračuna občine za leto 1997, poročilo o stanju na področju skrbi za ostarele v občini, analiza stanja na področju kmetijstva ter analiza stano- vanjske problematike), je bilo pričakovati, da se bo zav- lekla v večerne ure. Očitno pa je, da tokrat občinski svet- niki niso bili pri volji za dolgo in široko razpravljanje. Tako so brez večje razprave soglasno potrdili rebalans pro- računa za leto 1997. Nekaj več časa so se zadržali pri razpravi odloka o priznanjih občine Slo- venska Bistrica, ki opredeljuje tri občinske nagrade, od častne- ga občana, listine in priznanja občine Slovenska Bistrica do po- deljevanja priznanj župana, kot je že uveljavljena županova peri- ca ter spominska plaketa z grbom. Pri poročilu o stanju pri skrbi za starejše občane so razp- ravljala o tem, da je občina Slo- venska Bistrica po deležu starih nad 65 let, teh je kar 11,64 odstotka, stara občina, še menili, da bi morali imeti za nujne pri- mere v domu starejših občanov v Poljčanah vedno rezervirano prazno posteljo. Soglasno so v nadaljevanju sprejeli še analizi o stanju na področju kmetijstva ter stanovanjske problematike. Brez dvoma pa je bil najzani- mivejši in tudi najrazburljivejši del 25. seje občinskega sveta imenovanje direktorja Komu- nalno-stanovanjskega podjetja Slovenska Bistrica. Svetniki so morali izbirati med tremi ena- kovrednimi kandidati: Erihom Kolarjem, dosedanjim direktor- jem, Janijem Arbeiterjem iz inšpekcijskih služb ter Francem Orthaberjem, vodjem občinske- ga oddelka za okolje in prostor. Ker so bili kandidati trije, svet- niki pa se ne bi radi nobenemu zamerili, so se odločili za tajno glasovanje. Največ svetnikov - petnajst od osemindvajsetih - se je odločilo za Franca Orthaberja, za dosedanjega direktorja Eriha Kolarja osem in pet za Janija Ar- beiterja. Tako bo Franc Ortha- ber s 1. februarjem 1998 zamen- jal dosedanjega direktorja Ko- munalno-stanovanjskega podjet- ja Slovenska Bistrica. Ob svoji izvolitvi se je zahvalil svetnikom za podporo in zaupanje ter do- dal, da bo svojo novo nalogo op- ravljal v zadovoljstvo naročni- kov in investitorjev, predvsem pa občanov občine Slovenska Bistrica. Vida Topolovec LENART / AMBICIOZNI PROGRAM MESTNEGA ODBORA Vse kaže, da bo občina Lenart v Slovenskih goricah ostala v sedanjem obsegu in da od toliko želene delitve na sedem manjših občin ne bo nič. Delitev je bila ena letošnjih poli- tičnih stalnic in je na neki način zaznamovala razvojna prizadevanja vseh krajevnih skupnosti. Povsod so v razp- ravah izpostavljali razvojne vidike in dosedanja zapos- tavljanja enih na račun drugih. Zdaj je torej vse bolj jas- no, da bodo Lenarčani še naprej ostali skupaj, pod eno streho, in da bodo morali v skupnih hotenjih iskati komp- romise in prisluhniti potrebam ljudi. Občinsko središče, Lenart, je hkrati sedež krajevne skupnosti. Ta ima v manjšem delu mestni značaj, saj je bil Lenart leta 1989 razglašen za mesto. Zato ni nakl- jučje, da si prizadevni člani mestnega odbora, ki ga vodi Ja- nez Erjavec, prizadevajo, da bi mesto dobilo tiste značilnosti, ki mu pripadajo. Veliko pozornosti že dalj časa namenjajo urejanju ulic in osrednjega mestnega sre- dišča s tržnico, rotovžem, ploščadjo na Trgu osvoboditve in pred blagovnico Mercator. Lani je bilo mesto čisto in ureje- no kot že dolgo ne. Nekaj težav so imeli le zaradi obnove magist- ralne ceste, ki se je zavlekla kot jara kača. Mestni odbor Lenart je v okviru svojih programskih usmeritev že izdelal naloge za le- tos. Finančno so jih ovrednosti- li, in ker gre za skupna opravila v dobro vseh občanov, so program posredovali občinski upravi in županu Slavku Krambergerju. Med prednostnimi nalogami za letos omenjajo dokončno uredi- tev mestnega parka, drevoredov in zelenic v mestu, ureditev pročelja na Mestni hiši in prese- litev tržnice na novo lokacijo. Mestni odbor predlaga občins- ki upravi, da v skupni proračun občine vključijo tudi ureditev vodnjaka v središču Lenarta, signalizacijo in označitev ulic, parkirnega prostora za občinsko zgradbo in matično knjižnico, del sredstev pa naj bi namenili še za bodoči športno-rekreacijski center na Poleni. Tam naj bi ure- dili sanitarni vozel z greznico in sanitarijami, načrtujejo pa tudi ureditev pločnikov ob Cankarje- vi, Jurčičevi in Prešernovi ulici v Lenartu. Tako kot v Lenartu so zasno- vali programe prednostnih nalog tudi v drugih krajevnih skup- nostih občine Lenart, kjer se še vedno počutijo zapostavljeni na račun Lenarta. M. Teš KOMENTIRAMO ve^gospodars^u0> V gospodarstvu občine Lenart, ki jo pesti velika brezposel- nost, vse bolj prevladujejo manjša in srednje velika podjetja, posebno pozornost pa namenjajo razvoju obrti in podjetništva. Slednje se je v začetku 90. let zelo razvilo in danes že prispeva pomemben delež k skupnemu dohodku gospodarstva občine. Žal pa je manj opazna vloga podjet- ništva pri zmanjševanju brezposelnosti. Ta se je najbolj povečala po stečaju skoraj vseh važnejših industrijskih podjetij, ki so v sredini 70. let dodobra preobrazila sre- dišče Slovenskih goric in največ prispevala k nagli deag- rarizaciji in urbanizaciji širšega območja Osrednjih Slo- venskih goric. Ostala so samo še zdrava industrijska jed- ra, med katerimi se je razvila v daleč najuspešnejše podjetje Tovarna bovdenov in plastike Lenart. Z nekaj manj kot 400 zaposle- nimi je Tovarna bovdenov in plastike največje industrijsko podjetje in je izrazito izvozno us- merjeno ter z velikim poudar- kom na znanju in kakovosti. So namreč strateški partner ev- ropskih proizvajalcev avtomobi- lov, kot so VW, Audi, Brose, Mercedes, Ford in Renault-Re- voz. V sodelovanju s Preventom iz Slovenj Gradca in nemško fir- mo Halog iz Wolfsburga pa so razvili tudi proizvodnjo avto- konfekcije, ki jo bodo kmalu še razširili. Tovarna je lep primer razvojnega prizadevanja domačih kadrov, ki so jim v občini Lenart vselej namenjali premalo pozornosti. Zato ne pre- seneča, da v najnovejši kratko- ročni razvojni strategiji občine Lenart, ki so jo s številnimi pri- pombami sprejeli na zadnjem zasedanju občinskega sveta, da- jejo poudarek tudi usposabljanju in izobraževanju kadrov. Sicer pa strategija opredeljuje prednostna razvojna področja v obrti, podjetništvu, turizmu in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Skoraj povsem pa za- nemarja industrijo, ki bo ven- darle ostala nosilec hitrejšega in večjega zaposlovanja, zlasti iz- vozno usmerjena podjetja. To bi avtorji strategije morali upošte- vati in zato naj bi kmalu v no- vem letu svetniki pretresli še en razvojni dokument, ki ga je pripravilo lenarško zasebno podjetje Mas-Com. To ponuja bolj interdisciplinarni pristop, ki se zdi stvarnejši. Dobro pa je že to, da so se tudi pri Lenartu končno le lotili gospodarskih razvojnih tem, ki so jih doslej preveč zapostavljali. M.Toš SLOVENSKA BISTRICA / 8 JANUAR - SPOMINSKI DAN 55 let ocf padca Pohorskega bataljona Preselimo se 55 let v našo zgodovino. Na današnji dan 8. janu- arja 1943 je na območju Treh žebljev pri Osankarici na Pohorju v neenakem boju z Nemci v celoti padel Pohorski bataljon. Spo- min sicer počasi bledi, vendar sta zgodovinska vloga ter spo- ročilnost tega dogodka jasni. Šlo je za življenje in smrt, za lju- bezen do rodne grude, za narodov obstoj. Pred leti so Slovenjebistričani ta dan praznova- li kot občinski praznik, v novejšem času pa je na iniciativo kulturnikov postal spominski dan občine Slovenska Bistrica. Slavnostna akademija v njegovo počastitev je bila sinoči v viteški dvo- rani bistriškega gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci mariborskega okteta. Danes pa poteka ob sodelovanju kulturnih skupin os- novnih šol občin Ruše in Slovenska Bistrica ko- memoracija na bojišču Pohorskega bataljona. V petek, 16. januarja, ob 19.30. uri bo v cerkvi sv. Martina na Smartnem na Pohorju še maša za padlimi borci Pohorskega bataljona ter drugimi padlimi udeleženci druge svetovne vojne na območju Pohorja. Vodil jo bo mariborski naslov- ni škof dr. Vekoslav Grmič. VT GOVORI SE ... ... DA so napovedi o neizpros- nem boju zoper kriminal in ko- rupcijo vzeli resno celo vidni občinski politiki in državni svetniki. Tako je nepridiprava, ki se mu je zahotelo pogledati v £r&$tore občineJiiršiTtz^zalotil pri delu in mu stopil na prste sam župan. Z oblastjo ni pre- več dobrpzobati češenj. ^ DA da v občini Lenart že pridno kadrujejo novega župa- na, čeprav dosedanji še sedi v 'Sedlu in drži vajeti v rokah. 'Govori se, da naj bi konec leta županski naslov prešel v roke mlajšega z enakim priimkom. V Lenartu se torej naslednjih deset let obeta vladavina vete- rinarjev. ... DA se je po šestem januarju nekoliko povečala nezapos- lenost. Ko so razdrli jaslice, je znova brez dela precej oslov. ... DA se po novem letu krave znova ponosneje ozirajo okoli sebe, saj je z zvišanjem cen nji- hovega proizvoda zrasel tudi X njihov ugled. ... DA sedaj v industriji in- timnega perila razmišljajo, da bi občutno podražili embalažo, torej modrčke večjih številk. ... DA so si mnogi Slovenci od- dahnili, ko na seznamu novo- letnih podražitev ni bilo rujne kapljice. "Pri mleku in kruhu bomo pač varčevali!" ... DA se nas je zima v velikem loku ognila po zaslugi našega parlamenta. V njem je konec jeseni bliskalo in grmelo, ta dva naravna pojava pa ne gresta skupaj z zimo. ... DA imjo prebivalci Hajdi- ne, ki so se odločili za pripoji- tev k mestu, ob takem vremenu še srečo. Ob zadnjem sneženju so bili hajdinski snežni plugi mimo njihovih hiš dvignjeni. 4 Četrtek, 8. januar 1998 - TEDNIK PODVINCI / 90 LET ANTONA BELŠAKA »Vsak dan si zapojem« Pred 90 leti, I. januarja 1908, se je v delavski družini v Podvincih rodil Anton Belšak. Svoja otroška in mladostna leta je preživel skupaj s svojimi starši, peti- mi sestrami in štirimi brati. Leta 1940 se je poročil z Ančko Vršič iz Spuhlja, s katero sta si v letih 1947- 1949 s svojim pridnim de- lom zgradila novo hišo v Podvincih 76, v kateri sta se jima rodile tri hčerke. V obdobju od 1940 do 1967, vse do odhoda v zasluženi pokoj, je delal kot progovni delavec na vzdrževanju železniške proge Ptuj - Ormož. V prostem času je hodil delat še na kmetije in si tako s poštenim delom služil kruh za preživetje svoje družine. Leta 1958 mu je umrla žena Ančka. Živi skupaj z družino hčerke Rozike, ki dela na kirur- giji ptujske bolnišnice. Hčerka lepo skrbi za svojega očeta in mu vsakodnevno podarja toplino, ljubezen, razumevanje in spošto- vanje, tako da njen oče živi jesen življenja v toplem okolju družinske sreče. Najbolj ga raz- veseljujejo njegove štiri vnukin- je, tri pravnukinje in pravnuk. Ob njegovi častitljivi življenjski obletnici rojstva ga je na domu obiskala štiričlanska delegacija Društva upokojencev Rogoznica. S svojimi gosti in domačimi se je veselo razpo- ložen pogovarjal o prehojeni življenjski poti in zapel več slo- venskih ljudskih pesmi. Povedal nam je, da vsak dan rad zapoje in da ima rad vse ljudi, ki pošteno delajo in v srcu dobro mislijo. V Podvincih je zelo cenjen in spoštovan. Ob njegovem prazniku nam je bilo vsem, ki smo se z njim srečali in pogovarjali, lepo pri srcu. Člani Društva upokojencev Rogoznica se veselimo njegove- ga jubileja in mu iskreno iz srca želimo še mnogo zdravih in ve- selih let življenja v krogu njego- vih najdražjih. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Ra- dia in Tednika Ptuj. Feliks Bagar Jubilant Anton Belšak med svojimi najdražjimi in s predstavniki Društva upoko- jencev Rogoznica. Foto: Langerholc Napoved vremena za leto 1998 JANUAR - predvsem lepo, zelo malo snega ter vetrovno FEBRUAR - bolj moker, snega precej, mrzel in vetroven MAREC - enako kot v februarju, proti koncu meseca izboljšanje APRIL - hitre spremembe, suho, mokro, vetrovno MAJ - od začetka še malo moker, naprej pa zelo lepo JUNIJ - dokaj lep mesec JULIJ - precej spremenljiv, nevihte, zelo hitre spremembe AVGUST - deloma suh v začetku, nato pa moker SEPTEMBER - precej oblačen, rahle padavine, zelo malo jasnosti, vetroven OKTOBER - spremenljiv, zelo malo padavin, dokaj lep mesec NOVEMBER - izredno lep mesec, zelo malo rosenja proti koncu meseca, zelo težko, da pade kakšna snežinka DECEMBER - lep mesec, možna tudi kakšna snežinka oziroma zelo malo snega _ _______Pripravil: Marjan Kokol TEDNIK - Četrtek, 8. januar 1998 5 ORMOŽ / NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA Tokrat že dvajsetii Že dvajsetič je konec leta zaigral pihalni orkester iz Ormoža na svojem novoletnem koncertu, ki je v teh letih postal "obvezen" za vsakega odraslega Ormožana. Nekateri člani in dirigent Slavko Petek se še spomnijo, kako je bilo na samem začetku in razlika je velika. Takrat je bila ormoška godba bolj godbica s pretežno otroško zasedbo. Starejših članov ni bilo, le tu in tam kakšen mladinec. Nji- hove koncerte so poslušale mamice, babice in morda še kakšna dobronamerna soseda, danes pa ima pihalni orkester svojo publiko, ki brez težav napolni športno dvorano na Hardeku. Razlika je seveda tudi v pro- gramu. Takrat so igrali le enostavne skladbe, največ koračnice, saj je bilo največ nas- topov na pogrebih in državnih praznikih. Glasbeniki pa so se želeli predstaviti tudi s svečanim samostojnim nastopom. Iskali so pravo priložnost, da bi pritegnili še drugo publiko, in našli novo- letni koncert. Danes sestavljajo pihalni orke- ster v veliki meri odrasli glasbe- niki, ne manjka pa tudi učencev glasbene šole, kjer je igranje v orkestru obvezen predmet. Nek- oliko bolj kritična je zasedba pri velikih trobilih, ker se manj učencev odloča za pozavne, bari- tone in tube. Orkester deluje pri glasbeni šoli Ormož, zato so vsi instrumenti last glasbene šole, kjer se tudi zbira amortizacija. Iz tega fonda, prispevkov sponzor- jev in tistega, kar primakne občina, nabavljajo nove instru- mente. Vsako leto nekaj, ker so pihala in tolkala zelo draga. Tuba stane okrog 8000 nemških mark, za pavke so odšteli 12.000 - toliko denarja pa je že težko spraviti skupaj. Nekateri instru- menti so starejšega datuma in so bili prvič popisani leta 1966, kdaj pa so bili nabavljeni, ne ve nihče. Teoretična uporabnost instrumenta, ki se uporablja tudi zunaj, je okrog sedem let. Velik problem so tudi uniforme, ki jih mladi hitro prerastejo. Sedanje imajo že skoraj deset let in dobe- sedno vpijejo po spremembi. Dirigent upa, da bodo sredstva zagotovili iz proračuna. Pihalni orkester ima uradno čez 60 članov, vendar se vedno kaj dogaja, tako da nikoli ne nas- topijo vsi. Včasih so pihalni orkestri igrali predvsem kora- čnice in žalostinke. Ormoški Foto: Hozyan orkester se prilagaja publiki. Igrajo predvsem to, kar je pub- liki všeč in kar glasbeniki radi igrajo. Pihalni orkester je postal big band s precejšnjim številom dobrih solistov in izvaja zabavni program. Nekaj pa dajo tudi na vzgojo poslušalcev in glasbe- nikov, zato se po potrebi prelevijo v simfonični orkester. Na začetku nedeljskega novo- letnega koncerta so izvajali res- nejša klasična dela, celo koncert za klavir in orkester. V drugem delu pa so prešli v zabavni pro- gram s plesnimi točkami, kjer sta zaplesala Mateja Čuček in Tomaž Jakab iz plesnega kluba Tango, predstavile so se tudi mažorete pod vodstvom Natje Borak. vki Pihalni orkester Ormož. PTUJ / NA PORODNEM ODDELKU Končali z dečkom, začeli z deklico Porodno leto 1997 je na porodnem oddelku ptujske bolni- šnice sklenil 2.450 g težak deček, ki ga je na silvestrovo ob 22.42 rodila Tončka Svenšek iz Zagoreev 24. Potem so čla- ni dežurne zdravniške ekipe imeli le nekaj minut časa, da so nazdravili in si čestitali, kajti prvi porod v novem letu 1998 so imeli že 14 minut po polnoči, ko je Zdenka Kle- menčič iz Apač 178 pri Kidričevem rodila 2.740 g težko dek- lico. Čez dan in zvečer je bilo potem kar nekaj časa mirno, saj so imeli drugi letošnji porod šele 2. januarja 44 minut čez polnoč, ko je Zdenka Krambcrger iz Trbegovcev pri Vidmu ob Ščavnici rodila krepkega, 3.750 g težkega dečka. Istega jutra, torej 2. januarja, ob 7.15 pa je Marija Lukačič iz Hranjigovcev pri Ormožu rodila 3.160 g težkega dečka. Najdaljšo noč so na porodnem oddelku ptujske bolnišnice pre- bedeli dr. Dušan Rosic, babici Kristina Murko in Zofija He- bar ter "otroški" sestri Sonja Trstenjak in Milica Primožič. Zanimivo je, da so imeli v letu 1997 759 porodov, kar je za 46 manj kot leta 1996, ko so imeli 795 porodov. Za primerjavo naj dodamo podatek iz leta 1995, ko so imeli na ptujskem porodnem oddelku 833 porodov. Se zgovor- nejši je podatek, da so imeli pred 15 leti recimo še okoli 1.500 porodov letno. Seveda je takrat v Ptuju je rodilo tudi precej mamic iz sosednje Hrvaške. Žal pa je padec števila porodov prisoten tudi po osamosvojitvi Slovenije in zelo resno je vprašanje, kako bo, če se bo to še nadaljevalo. Država s svojimi ukrepi namreč vse prej kot vzpodbuja mlade starše, da bi se odločali za otroke. Za mnoge je otrok žal "predrag", saj se prav mlade družin ubadajo z najres- nejšimi eksistenčnimi problemi, kot so stanovanje in zaposlitev. M. Ozmec Prvi trije novorojenčki v novem letu 1998 v objemu utrujenih, a srečnih mamic. Od leve Zdenka Kle- menčič z deklico, Zdenka Kramberger in Marija Lukačič pa z dečkoma. Foto: M. Ozmec 6 Četrtek, 8. januar 1998 - TEDNIK PTUJ / VIKTORINOV VEČER S PROF. DR. JANEZOM JUHANTOM Nmionalni kvrikularni mef Ze nekaj časa razgibava duhove v slovenski deželi t.i. šolska reforma oz. reforma izobraževanja. V zadnjih nekaj letih smo lahko v številnih člankih in drugih prispevkih po raznih medijih spremljali potek šolske reforme in dileme ter polemike okrog nje. Do sedaj sta zaznamovala njen potek dva pomembna koraka: izdaja Bele knjige o vzgoji in izo- braževanju v Republiki Sloveniji v letu 1995 in sprejem šol- ske zakonodaje (sprejete po številnih polemikah) v letu 1996. V teh dveh dokumentih so zapisane sistemske rešitve šolske reforme, ki predstavljajo izhodišča za nacionalni projekt, imenovan "kurikularna prenova". Kaj pomeni ta komplicirani in težko izgovorljivi izraz? Izhaja iz latin- ske besede curriculum, ki pomeni tek, dirka, krog. Zelo preprosto povedano pa pomeni kurikularna prenova vsebinsko prenovo izo- braževanja oz. po angleškem teoretiku Kellyju: "Kurikulum označimo kot realno substanco vzgojno-izobraževalnega procesa." V Sloveniji je bil imenovan Na- cionalni kurikularni svet (kratko NKS), ki že nekaj let razrešuje vprašanja vsebin in načinov izo- braževanja. Vanj so vključeni na- jboljši strokovnjaki s tega po- dročja. Delo NKS spremlja dokajšnje zanimanje javnosti, saj bi bilo naivno in verjetno tudi neodgovorno pustiti, da teče tako pomemben segment narodnega telesa zgolj po načrtu peščice ljudi, pa četudi so to strokovnjaki in strokovnjakinje. Pred mesecem dni je pet članov NKS izjavilo, da v taki sestavi komisije ne želijo več sodelovati, kajti po besedah dr. Darje Picige mora "/.../ šolski sistem odražati potrebe ljudi v prostoru, ne pa ozkih interesov". (.Delo, 5. 12. 1997) Glede na strok- ovno "težo" omenjenih članov NKS bi bilo neodgovorno od- praviti njihovo odločitev z etiketo "vmešavanja političnih interesov v strokovno delo" (I. Svetlik, prav tam). Več informacij o dogajanjih v delu NKS bomo lahko dobili na Viktorinovem večeru v petek, 9. januarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana, ko se bomo srečali s prof. dr. Janezom Juhantom, dekanom Teološke fakultete in (bivšim?) članom NKS. Dr. Janez Juhant je duhovnik ljubljanske nadškofije, teologijo je študiral v Innsbrucku in tam tudi doktoriral iz filozofije, je redni profesor na Teološki fakulteti in kot dekan tudi član senata Univerze v Ljubljani. Nje- govo publicistično delo je v glavnem filozofske narave, v vza- jemnem katalogu najdemo 284 naslovov objavljenih del - člankov in knjig (Filzofska antropologija, Sodobna socialna etika, Družbeni nauk Cerkve, Biblični leksikon, Vzgoja zrele krščanske osebnosti, Zgodovina filozofije ...), oglaša pa se zlati ob aktualnih družbenih dogodkih, jih kritično presoja in vrednoti. V stilu večera bo glasbeni utrinek prispeval mladinski pevski zbor Osnovne šole Olge Meglič pod vodstvom gospe Magde Damiš. D. E. SREDISCE OB DRAVI / KONCERT PIHALNE GODBE Rojstvo nove tmdkije Tik pred novim letom so središki godbeniki pripravili svoj prvi novoletni koncert. Čeprav prvič ali pa prav zato je bila dvorana nabito polna in zamudniki so se morali zadovoljiti s stojišči. Zbralo se je okrog 400 ljudi in dirigent Branko Fanič je bil z nastopom zelo zadovoljen. Svoj osrednji koncert so središki godbeniki doslej prire- jali ob krajevnem prazniku, sredi aprila, poslej pa jim bo mogoče prisluhniti tudi ob novem letu. V središkem orkestru igra 26 godbenikov. Večino mest imajo zadovoljivo popolnjenih, težave so le s trobilci. Središčani menijo, da bi bilo stanje precej boljše, če bi imeli v Središču ob Dravi tudi oddelek za trobila. Sedaj se otroci morajo voziti v glasbeno šolo v Ormož, kar je za starše in otroke precejšnja obre- menitev. Za pripravo na vsak koncert se godbeniki podajo na večdnevne intenzivne vaje in prav v njih vidijo ključ uspeha. Tudi na koncertu središke godbe je bilo čutiti, da se klasičen repertoar pihalnih orkestrov spreminja. Koncert so sestavili iz zabavnih in klasičnih godbeniških skladb. Kot je običaj, so jih spremljale tudi središke mažorete, kot gostje večera pa so nastopile članice novoustanovljenega ženskega zbora, ki deluje pod vodstvom Mojce Merkoci. vkl Središki godbeniki pod vodstvom Branka Paniča. Foto: Žalar FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 1. Naše rojstno leto 1948 ZA UVOD Začenjamo leto, v katerem bo poteklo 50 let, ko je v Ptuju začel izhajati predhodnik našega Tednika, časnika, ki že pol stoletja redno izhaja. Ta zlati jubilej ali srečanje z Abrahamom bomo zaznamo- vali tudi s tem, da bomo v feljtonu, ki naj bi izhajal vse leto, nepristransko in pregledno opisali vsa pomembnejša doga- janja v takratni skupni državi, ker je bilo vse to tudi nepos- redno povezano z dogajanji na ptujsko-ormoškem območju. Od sredine leta 1948 je bil del teh dogajanj opisan tudi v glasilu ptujskega okraja Naše delo, seveda v narekovanem agitpropovskem besednjaku (agitprop - okrajšava za komisije za agitacijo in propa- gando od CK KPJ do slednjega okrajnega parti- jskega komiteja). Naše delo je bilo ustanovljeno iz potreb dnevne politike, čez nekaj let so ga preimenovali v Ptujski tednik, ta pa je prerasel v Tednik, saj ni pokrival le ptujskega območja. Če slavimo neko visoko oblet- nico rojstva, navadno ne brskamo po tem, kdo in v kakšnih okoliščinah je jubi- lanta spočel, kako je zagledal beli dan, temveč jubilanta ocenjujemo po tem, kakšno pot je prehodil, kaj je dobrega in koristnega naredil, kako ugleden je danes. Ob našem ju- bileju pa želimo opisati prav to, kaj vse se je dogajalo v letu, ko je začel izhajati naš Časnik. To je del naše zgodovine, delček obdobja, ki smo ga doživeli in preživeli. S takim opisom da- jemo mlajšim generacijam priložnost, da bolj spoznajo ta delček naše zgodovine, da bodo lahko bolje razumeli čas, ki smo ga preživljali, in iz tega povzeli poduk za sedanjost in prihodnost. ZA ŽELEZNO ZAVESO Usodo povojne Evrope, tudi naše domovine, so dejansko začrtali veliki trije - Churchill, Roosevelt in Stalin - na kon- ferenci v Jalti. Razdelitev sveta so prve mesece po vojni dokončno zapečatili na konfer- enci v Potsdamu pri Berlinu, s to razliko, da je umrlega Roosevelta zamenjal Truman. Po takratni razmejitvi oku- pacijskih con v Nemčiji in Avstriji ter med državami z večinskim sovjetskim interes- nim območjem se je po tem spustila železna zavesa. Ta izraz za zaprto mejo med obema svetovnima blokoma je prvi uporabil Churchill. Vemo, na kateri strani zavese smo se znašli mi, zato tega ni treba opisovati. Res je, da so veliki trije ob spo- razumevanju o razdelitvi Ev- rope imeli vsak zase tihe raču- ne, kako bodo pozneje interesni vpliv nasprotnega bloka docela izpodrinili, a je to uspevalo le Stalinu, ki je s pomočjo komu- nistov v celoti izrinil zahodni vpliv iz Češkoslovaške, Romu- nije, Bolgarije, Madžarske in kazalo je, da tudi iz Jugo- slavije, vendar o tem še pozne- je. Prekanjenemu Stalinu m uspelo edinole v Grčiji, tam se je državljanska vojna hitro končala, ko je komunističnemu vodstvu nehala dotekati pomoč iz Jugoslavije. Če bi današnji glavni slovenski lustratorji imeli v svetu ustre- zno moč, je vprašanje, kam bi posadili Čhurchilla in Roose- velta zato, ker sta pred Stali- nom, tem največjih morilcem lastnih državljanov in zločin- skim "očetim narodov", klonila, si z njim delila interesna obmo- čja in mu prepustila na milost in nemilost skoraj pol Evrope. Seveda to zgodovine ne bi spre- menilo, zakaj nihče ni gospo- dar zgodovine, tudi v najideal- nejših razmerah nihče ne more predvideti, kakšen bo izzid posameznih odločitev. Sprejeti jo moramo takšno, kakršna je bila, z vsemi svojimi dobrimi in krutimi posledicami. Naj ne bo odveč, če tu citiram molitev nedavno umrlega Re- inholda Niebursa, vodilnega protestantskega teologa v ZDA: "Daj mi usmiljenost, da bom sprejemal stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da bom spremenil stvari, ki jih la- hko spremenim, in modrost, da bom razlikoval eno od drugega!" Takrat je bil socializem na po- hodu. Kot silen val je pripravljal državo za državo. Toda utopije začetnikov so- cializma so bile po zaslugi voditeljev "prve države so- cializma" povsod grozno zlor- abljene. Blodne nauke so uzakonili z lepo napisanimi zakoni o ljudski demokraciji in oblasti ljudstva, v praksi pa je bilo tako, da je stvarno odločal le ozek krog ali celo en sam človek. Uzakonjene so bile razne krivice, izvajanje takih zakonov je bilo potem sicer zakonito, vendar to krivice ni spremenilo v pravico. Marsikje pa je bilo izvajanje odvisno od ljudi, ki so imeli moč odločanja. Ni vseeno, ali je nekoga vodila sla po oblasti, maščevanju ali vsaj škodoželjnosti ali pa je nekdo delal pošteno, po svoji vesti, razsvetljeni z močjo razuma. Zgodovinski razvoj je zavrgel sistem, ki se ni obnesel, in prav po zaslugi razumnih ljudi od Gorbačova navzdol se je zrušil sam vase. Samo zgrozimo se lahko ob misli, v kakšnih razmerah bi danes živeli preživeli ljudje, če bi svobodni svet rušil komunistični sistem na podoben način, kot je bilo treba rušiti nacizem. Ogromne količine izstrelkov z jedrskimi naboji na obeh straneh dajo samo slutiti, kakšna bi lahko bila usoda človeštva! Naj končam ta razmišljanja z mislijo iz molitve teologa Nie- bursa: "Sprejmimo zgodovino minulega obdobja z razumom, saj je ne moremo spremeniti, trudimo pa se danes, da spre- minjamo na bolje tisto, kar je v naši moči. Spreminjajmo torej za prihodnost, preteklost pa le spoznavajmo v celovitosti, z obeh strani. Kolikor bolj bomo oboje dojeli, toliko jasnejša bo naša odločitev za nadaljnjo pot." KRVAVO PO ZMAGI Ob koncu vojne so od zmagoslavja pijani zmagoval- ci kruto obračunali z vsemi nasprotniki osvobodilnega boja in sodelavci s silami okupa- torja. Res je, da so prve mesece po končani vojni zmagovalci počenjali podobno v večini evropskih držav. Nič drugače ni bilo v vsej človeški zgo- dovini. "Gorje premaganim" vedno znova strahovito od- meva od prazgodovine naprej. Čeprav je bilo pri nas veliko pobojev iz osebnega maščevan- ja, pa je v pretežni meri šlo za načrtne likvidacije, ki so jih iz- vajali po nalogu iz zveznega vrha po vseh republiških eno- tah takratne države, ki se je nazivala "Demokratična fed- erativna Jugoslavija". Pri tem je imela glavno besedo KPJ s poveljstvom OZNE (Organi- zacije za zaščito naroda) in izbranimi enotami Jugos- lovanske armade, izvajalci navzdol pa so bili republiški cekaji, enote ozne in knoja. Na slovenskih tleh je bilo tak- rat prelite toliko več krvi zaradi tega, ker je ob nemški brezpo- gojni kapitulaciji bila na naših tleh še večina pripadnikov tak- ratne nemške balkanske ar- made in v njihovi zaščitnici še nepregledne kolone vseh vrst njihovih pomagačev. Na ljub- ljanskem območju so se jim pri- družili še domobranci. Vsi so se hoteli prebiti na Koroško, da bi se tam predali zahodnim zave- zniškim enotam, zato so na slovenskem ozemlju boji trajali do 15. maja. Veliko tistih, ki jim je uspelo prebiti se čez Ka- ravanke, je anglaška armada predala jugoslovanskim silam, kar je bilo dogovorjeno v Beo- gradu že v začetku marca 1945. Nadaljevanje prihodnjič Kdor ima rad drevo, ima rad tudi njegove veje. Angleški pregovor Zadnje dni preteklega leta so mladi bralci dobili novo knjižno zbirko Knjižne stopničke. Založba Tuma je v zbirko uvrstila kratke zgodbe tujih avtorjev ter jih oblikovala z neprikritim vzgo- jnim namenom. Knjižice so pri- jetno ilustrirane in obsegajo 62 strani, tiskane pa so s precej velikimi črkami, da je branje zares kratko. Že zadnja platnica opozarja bralca na vsebino in vabi z resničnostjo zgodbe. Izda- jatelji namenjajo knjigo otrokom od sedmega do desetega leta ter pridajajo tudi vprašanja za razumevanje in obnovo be- sedila, ki jih je pripravila mladin- ska knjižničarka Darja Lavrenčič. V Knjižnih stopničkah so doslej izšle naslednje zgodbe: Čarovnica v juhi, Velike težave malega Marka, Zofija počne neumnosti in O fantu, ki si je želel postati junak. Gilles Gauthier je avtor zgod- bice o Marku, čigar oče je pi- janec. Marko zato ne dosega us- peha v šoli, je osamljen in tola- žbo mu daje prijateljica Jana. Po šolski predstavi, kjer Marko odli- čno odigra dvornega norčka, fantič zares obupa. Oče ga ni prišel gledat! Marko potoži Jani o nevzdržnih družinskih razme- rah. Te se polagoma uredijo, ko oče in Marko doživita lažjo prometno nesrečo in se oče odloči za zdravljenje. Gauthier je kanadski mladinski pisatelj, rojen 1943. Leta. Najprej je zaslovel z gledališkimi igrami za otroke, leta 1989 pa je dobil nagrado za mladinsko knjigo Ne dotikajte se moje Baboushe. VELIKE TEŽAVE MALEGA MARKA je ilustriral Pierre-Andre Derome, prevedla pa Tanja Tuma. O FANTU, KI SI JE ŽELEL POSTATI JUNAK je kratka pri- poved malega Luke, ki bi rad ob- varoval svojo družino. Luka bi rad bil priljubljeni Leteči mašče- valec! Lukov oče je tik pred j božičnimi prazniki izgubil službo in družina je brez denarja. Fan- tiča je sram, ko opazi dobrode- lne škatle s hrano v domači hiši. Toda novoletni čas je mil z Luk- ovo družino in oče najde priložnostno zaposlitev. Knjigo je ilustrirala Suzana Lan- glois, prevedla pa Alenka Klebus Vesel. Knjige iz zbirke Knjižne stopničke so vzpodbudno branje za tiste otroke, ki niso ravno navdušeni bralci. Kratke in enostavne zgodbe z ilustracijami in pregledno razporeditvijo v de- vet poglavij so lahek bralni zalogaj, tudi primeren za domače branje in bralno značko. Zgodbe so lahko tudi iztočnica za razredne ure. Med poučnimi knjigami za mlade bralce je prijetna novost Tehniške založbe z znanim nas- lovom IZDELAJMO SAMI. Za- jeten, barvno ilustriran priročnik je namenjen spretnim otroškim, a tudi odraslim rokam. Knjiga je prevod cenjene nemške izdaje avtorja Franza Kiessiinga. 348 strani te izjemno praktične knjige prinaša najrazličnejše načrte in ideje za izdelavo predmetov, ki so lahko okraski, igrače, igrala in podobni. Avtor je knjigo razdelil na enajst poglavij: v prvem opi- suje materiale za izdelke (kovine, tekstilije, papir in lepenko, glino, mavec, kamen); drugo poglavje namenja spoznavanju orodij, nato pa sledijo izdelki iz lesa, papirja in kartona, gline, tekstilij, kovin, praktični izdelki, ustvar- jalni izdelki, eksperimentalni izdelki in razno. Opise izdelkov in navodila za delo dopolnjujejo načrti, skice in barvne fotografije. Za vsak izdelek je narejen spisek potrebnega materiala in s sim- boli označeno orodje. Seznam simbolov je na koncu knjige. Vsak izdelek je opremljen tudi s številom pik, ki pomenijo težavnostno stopnjo izdelave. Knjigo sta prevedla Vlado Zupan in Alenka Pavko Čuden. Gilles Gauthier Velike težave malega Marka VABILO NA PRAVLJIČNO URO Danes bo v Mladinskem od- delku Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu Prešernova 45, pravljična ura Naj živi žabec! Začetek bo točno ob 17. uri. Vstopnine ni, zaželeni pa so co- pati. Vabljeni. Liljana Klemenčii TEDNIK - Četrtek, 8. januar 1998 7 m 4 f I m i« i '7>lfm r /• 1 :i *#.y 4 17»11 P I al RADENCI / SKLEPI POSVETA O PORABI MESA V VSAKODNEVNI PREHRANI Meso v prehrani in zdravje V Radencih je bil 20. in 21. novembra posvet o mesu v prehrani in njegovem vplivu na zdravje, katerega namen je bil, objektivno opredeliti vlogo in pomen mesa za zdra- vo prehrano vseh skupin prebivalstva Slovenije in sezna- niti o tem strokovno in širšo slovensko javnost. Namenjen je bil tistim, ki se poklicno ukvarjajo s prehrano, ki skrbijo za zdravje ljudi in ki meso pridelujejo, predelujejo in tržijo. Blizu 200 udeležencev na pos- vetu kaže na to, da je bila izbrana tematika zanimiva, prav tako pa odziv javnih medijev in bralcev, ki so po pričakovanju različno reagirali na sporočila posveta. Iz predavanj in vsebinsko zelo pestre razprave lahko povzema- mo nekaj ugotovitev in sklepov. - Pri pojasnjevanju in raz- reševanju problemov v zvezi z uživanjem mesa, zadovoljevan- jem vse večjih zahtev porabni- kov in upoštevanju sodobnih načel prehranske znanosti o zdravem in varnem prehranje- vanju je potrebna velika inter- disciplinarna povezanost medi- cinske, prehranske, živilske, živinorejske in veterinarske stroke. - Meso vseh vrst moramo obravnavati kot osnovno živilo, ker je bogato z beljakovinami ve- like biološke vrednosti, rudnins- kimi snovmi, vitamini B-komp- leksa in tudi nekaterimi esenci- alnimi maščobnimi kislinami, ki jih je treba zagotoviti v normalni prehrani zdravih ljudi vseh sta- rosti, pa tudi v dietni prehrani, razen pri redkih posebnih obo- lenjih. Meso v prehrani ne sme biti vir energijsko bogatih maščob, zato je treba njihov delež v mesu močno zmanjšati. - Človek je po naravi omnivor (vsejed) in svoje prehranske potrebe najlažje in z najmanj tveganja zadovoljuje z normalno pestro prehrano, ki vključuje hrano rastlinskega in tudi živals- kega izvora. Obe skupini živil se glede hranilne vrednosti ter vsebnosti biološko pomembnih in t.i. zaščitnih snovi dobro do- polnjujeta. Meso je v normalni prehrani potrebno živilo, vendar v zmernih priporočenih količinah in dobre kakovosti, to je predvsem s čim manj maščob, zlasti nasičenih. - V prireji mesa, kakor tudi v ponudbi in predelavi je tudi pri nas že več desetletij prisotna in močno očitna sprememba v sme- ri prireje in ponudbe manj zamaščenega mesa in izdelkov. Ta razvoj sledi priporočilom me- dicinske in prehranske znanosti za zmanjšanje deleža maščob in energije v prehrani. Povečuje se ponudba mesa in izdelkov z manj maščob in z njihovo iz- boljšano kakovostjo oziroma spremenjeno maščobnokis- linsko sestavo ter z manj ali brez aditivov in drugih nenaravnih posegov v predelavi mesa. Upoštevanje novih znanstvenih spoznanj na področju humane prehrane mora biti trajna naloga proizvajalcev in predelovalcev mesa. - Izključevanje vseh vrst mesa iz prehrane prav tako kot preti- ravanje v uživanju mesa zmanjšuje pestrost prehrane in je lahko zdravju škodljivo. Obe skrajnosti pomenita tveganje, da bo prehrana neuravnotežena, ter tako lahko povečata pogostost nekaterih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti z zmernim uživanjem mesa, povezanim s pestrostjo prehranjevanja. Izključevanja mesa iz prehrane s prehransko-medicinskega vidi- ka ni mogoče zagovarjati in ni priporočljivo, ker je proti načelu pestre prehrane, torej proti prve- mu načelu zdrave prehrane, zato ga tudi z vidika znanstveno ute- meljene prehrane nikjer v svetu ne priporočajo. Uravnoteženo prehrano brez mesa je težko doseči in je treba imeti tudi veli- ko znanja o prehrani, da se vse potrebe telesa lahko zadostijo samo z ustreznim izborom rastlinske hrane. - Meso ima v prehrani tudi ve- lik gastronomski pomen, saj za- radi svoje pestre sestave daje mesnim jedem specifične jedilne (senzorične) lastnosti, predvsem videz, mehkobo, sočnost, vonj in okus, ki se harmonično do- polnjujejo s številnimi nemesni- mi jedrni in pijačami, kar je zaželeno tudi s stališča potreb človeškega organizma. Pred ku- linarično pripravo je treba meso pravilno odbrati in pripraviti (odstranjevanje odvečne maščobe, zorenje) in izbrati pri- merne kulinarične postopke priprave. Za zdravje je pravilna priprava mesa enako ali morda še bolj pomembna kot sestava mesa. Pri previsokih temperatu- rah (krepko nad 100C) in pri predolgotrajnih postopkih priprave v mesu nastajajo škodljive, toksične snovi. Pripo- ročljivi so zato glede temperatu- re blažji in časovno krajši pos- topki priprave (kuhanje v vodi ali pari, dušenje, tudi mikrova- lovno segrevanje). Suhi toplotni postopki (pečenje, pečenje na žaru, cvrenje, praženje) sicer ob- likujejo bolj atraktivne jedilne lastnosti mesnih jedi, vendar iz prej omenjenih razlogov ni pri- poročljiva njihova prepogosta uporaba pri pripravi mesa. - Povprečna poraba mesa na prebivalca v Sloveniji je primer- na in na ravni veljavnih pripo- ročil za zdravo prehrano. Vendar je treba upoštevati, da to po- vprečje pomeni, da del prebi- valstva uživa manj, drugi del pa več mesa, kot je za zdravo preh- rano priporočljivo. Inten- zivnejše izobraževanje prebi- valstva za zdravo prehrano bi lahko učinkoviteje odpravilo oba za zdravje neugodna ekstre- ma v rabi mesa. Delež mesa v prehranski bilanci Slovencev je po merilih prehranske znanosti torej primeren in ne kaže na potrebo povečevanja količine, temveč samo na izboljšanje ka- kovosti (še manj maščob) in načina ponudbe. V zvezi s pora- bo mesa pa je pomembno, da je v naši prehrani še vedno premalo sadja in zelenjave ter občutno preveč maščob, od katerih daleč največji del (nad 70%) izhaja iz nemesne hrane. - Meso, prirejeno v Sloveniji (predvsem meso klavnih živali), je po sestavi kvalitetnejše, predvsem pa manj mastno kakor meso drugje po svetu. Pre- računavanje energijske vrednos- ti in drugih parametrov preh- ranske kakovosti mesa iz podat- kov v tujih virih ni točno in je pogosto zavajajoče. Potrebno bi bilo pripraviti in uporabljati na- cionalne preglednice o prehrans- ki vrednosti mesa in izdelkov ter preveriti druge sestavine mesa pri nas (holesterol, purini ipd.), da bi dobili realne podatke o hranilni kakovosti mesnih obro- kov. - Slovensko javnost je treba opozoriti na te probleme v naši prehrani in jo čim širše obvestiti o spoznanjih sodobne preh- ranske znanosti v luči normalne- ga in zdravega prehranjevanja. Hkrati je treba osvetliti resnično vlogo in pomen mesa v zdravi prehrani, pa tudi opozoriti na vsa možna tveganja, zlasti ko gre za kakršnakoli pretiravanja pri pripravi in porabi mesa. - Te ugotovitve je treba upoštevati pri izobraževanju na vseh ravneh, pri vzgoji porabni- kov v vseh oblikah prehrane. Programski odbor posveta ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ razpisuje srečanje pevcev in godcev z območja ZKO Ptuj. Srečanje bo v soboto, 24. januarja 1998, ob 18. uri v dvorani v Majšperku. Pogoji za sodelovanje so naslednji: - prijavijo se lahko vse skupine ljudskih pevcev in go- dcev, ki gojijo izvirno ljudsko izročilo; - skladbe in pesmi ne smejo biti umetniško obdelane ali prirejene, obravnavajo naj ljudske šege in navade; - vsaka skupina lahko prijavi dve pesmi, ki pa skupaj ne smeta trajati več kot 7 minut; - skupina lahko šteje največ 8 članov; - prijava mora vsebovati: - natančne naslove in čas tra- janja pesmi, - število nastopajočih, - naslov in telefon kontaktne osebe, - kratko predstavitev skupine. Prijavo pošljite do 16. januarja 1998 na naslov: ZKO Ptuj, Jadranska 13, Ptuj. Organizatorji bomo upoštevali samo popolne pisne in pravočasno prispele prijave. V primeru prevelikega števila prijav si organizator pridržuje pravico do izbire nastopajočih, o čemer bodo vsi prijavljeni obveščeni. JURSINCI / JANEZ PUH - VELIKI DOMAČIN Učna m o Janezu Puhu 16. decembra ob 10. uri je bil zvok sirene Puhovega teren- skega vozila slovenske policije znak za začetek učne ure, ki se je za običajno šolsko uro pričela nenavadno in na neobičajnem mestu - v začasni telovadnici s pozdravom ravnateljice Francke Petrovič ter vzpodbudnimi besedami župana in državnega svetnika Alojza Kaučiča in ravnatel- ja Zgodovinskega arhiva na Ptuju Ivana Lovrenčiča. Učenci in učitelji so z veliko pozornostjo prisluhnili svojim vrstnikom in učencem, ki so na domiseln način seznanjali občinstvo z Janezom Puhom, ve- likim domačinom , ki je premalo znan tako v rojstnem kraju kot tudi vrstnikom po širni Sloveni- ji- Predstavitev projekta Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar je vodja projekta Kristina Šam- perl Purg oblikovala v dveh de- lih, in sicer je šolarje in goste na- jprej seznanila z razlogi, zaradi katerih sta se ona sama in Zgo- dovinski arhiv na Ptuju odločila izpeljati raziskovalno-promo- cijski projekt o velikem izumi- telju in tovarnarju slovenskega rodu. Predstavitev je bila v prvi vrsti namenjena učencem in domačinom, da bi tudi sami po- kukali na podstrešja, na police s knjigami, v skrinje, omare in kleti ter na podstrešja. Ni rečeno, da se kljub našemu nega- tivnemu odnosu do starega ni kaj vendarle ohranilo. Nato je sledila kratka predstavitev predvsem arhivskega gradiva, pridobitnega od zadnje predsta- vitve v Šolskem centru na Ptuju. Drugi del predstavitve je potekal v šolski avli ob napovedni razstavi, ki je bila tako že tretjič predstavljene, a še vedno dovolj pričevalna. Ob razstavi se je učna ura za šolarje končala. Ob prijazni postrežbi iz šolske kuhinje smo celo pozabili na sneg, ki nas je vse presenetil, in hkrati navezali stike z gosti, s ka- terimi se še nismo srečali. V Slo- venski Bistrici so doma ljudje, ki zbirajo stare avtomobile, motor- je, nekateri celo tekmujejo, v Zgornjih Jablanah je nastal pris- pevek o Puhu neodvisno od našega projekta, napisana je bila tudi seminarska naloga domačinke na temo Janez Puh in njegov rojstni kraj. Na Puhovi domačiji nas je pre- senetila toplina Puhove sobe s portretom Janeza Puha gospe Jožice Nedeljko, s Puhovo mali- co (srnin golaž, koruzni žganci in gibance, vse odlično pripravljeno in postreženo sku- paj s tremi vrstami vina). Rume- ni muškat, bolj posladek kot pijača, pa ni bil zaman predlagan za Puhov rumeni muškat. Srečanje s predsednikom kluba starih vozil Murska Sobo- ta in Slovenska Bistrica ter opra- vičilo predsednika Puhovega kluba iz Ljutomera skupaj z ne- davnim srečanjem kluba starih vozil iz Maribora so pravcati iz- ziv zraven kar obsežnega že evi- dentiranega arhivskega gradiva in dogovorov za nadaljnje iskan- je časopisov in publikacij in ni bojazni, da bi monografija o Ja- nezu Puhu leta 1998 bila le skromna publikacija in da na razstavi leta 1999 ne bi bilo kaj videti. Želite biti zraven? Po- kličite: 062 771619. Kristina Šamperl Purg PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 56 Dominikanski samostan Vendar se povrnimo raje k ptujskemu dominikanskemu dol- gemu koru, tokrat k poskusu predstavitve njegove notranjščine. Šilastoločni zakl- juček slavoloka se nahaja v višini 11,4 metra nad današnjim nivo- jem križnega hodnika (v mislih imamo seveda "drugi" slavolok; op. avt.). Nekoliko višji je t.i. "prvi" slavolok, čigar teme šilasto- ločnega zaključka se nahaja 12,1 metra nad današnjim nivojem križnega hodnika, medtem ko se vrh šilastoločne opečne banje, vpete med oba t.i. slavoloka, na- haja še za 10 cm višje, se pravi na višini 12,2 metra nad današnjim nivojem križnega hodnika. Ker se je prvotni nivo romanske cerkvene ladje nahajal za 20 cm nad današnjim nivojem križnega hodnika, lahko določimo de- jansko višino slavoločne odprtine, skozi katero se je prezbiterij odpi- ral v cerkveno ladjo: ta je znašala 11,2 metra. S tem dobimo de- janske mere slavoločne odprtine: višina 11,2 metra, širina 6,3 metra, debelina 1,1 metra (severna ste- na) in 1 meter (južna stena). Pri vsem tem pa je potrebno še upoštevati nivojsko diferenco med cerkveno ladjo in prezbiteri- jem zaradi kripte, ki se je nahajala pod prezbiterijem. Tako bi bila de- janska višina slavoloka, če za izhodišče vzamemo nivo prezbi- terija, 9,1 meter oz. 8,6 metra, pač glede na to, ali je današnji nivo originalen ali pa je bil prvotni nivo prezbiterija za okrog 50 cm nižje od današnjega. Glede videza slavoloka lahko rečemo, da je šilastoločni zakl- juček imel preprost profil s posne- timi robovi, nosila sta ga kapitela, katerih oblika pa nam danes ni več znana, in ker segata ostanka kar precej v globino slavoločne odprtine, smemo domnevati, da sta slavoločni vertikali spremljala tudi motiva polstebrov, ki sta nosi- la oba slavoločna kapitela. Očitno imamo opraviti s podobno rešitvi- jo kot pri nekdanjem slavoloku ptujske minoritske cerkve. Ni- vojsko diferenco med cerkveno ladjo in prezbiterijem je pre- moščalo 2,6 oziroma 2,1 metra vi- soko stopnišče. Na slavoločno steno se je pris- lanjal dolgi kor, ki je bil nekoliko širši od slavoločne odprtine. Notranja širina dolgega kora je znašala, če izhajamo iz razmaka med obema tričetrtinskima stebroma t.i. "prvega" slavoloka, približno 7,5 metra. Prav ta "prvi" slavolok pa je predstavljal dejans- ki pričetek dolgega kora. De- jansko sta oba tričetrtinska steb- ra, počivajoča na atiški bazi, podprti z značilnimi konzolicami, ki sta nosila kapitela s polžasto zavito reliefno dekoracijo, služnika, na katerih je počivalo prečno rebro prve kvadratne oz. kvadrataste obočne pole. Kor je imel dve kvadratni oz. kvadratasti križnorebrasto obokani poli in pe- tosminski zaključek. Rebra so bila hruškastega profila. Ali so obočni sistem nosili služniki, členjeni z bazami in kapiteli, ali pa so sistem nosili konzolni služniki, žal ne vemo, to bodo pokazala mogoče šele arheološka izkopavanja. Pri tem pa je zanimiv detajl iz Kreiztallerjevega načrta mesta iz leta 1644, ki prikazuje v domini- kanskem prezbiteriju pred ne- kakšno pregrado postavljeno ol- tarno menso. Ta pregrada se na- haja na stičišču obeh kvadratnih oz. kvadratastih obočnih prezbi- terijevih pol. Očitno prikazuje načrt mesto, kjer se je nahajal glavni oltar. Glede glavnega oltar- ja pa je znan podatek, da se je pričel postavljati novi veliki oltar leta 1644, saj je bila 3. marca sklenjena pogodba s slikarjem Friderikom Malkom, ki je prevzel pleskarska in pozlatarska dela. Da pa se je izdelava novega oltar- ja zavlekla, priča podatek, da je leta 1646, 24. junija, cesarski uradnik Franc Furlander volil 300 gld. iz svoje zapuščine za postavi- tev oltarja v dominikanski cerkvi in da so bila dela na velikem oltarju končana šele leta 1648. Iz nave- denega smemo sklepati, da Kreiz- tallerjev načrt prikazuje mesto prvotnega gotskega glavnega ol- tarja. Prav mesto, na katerem se je nahajal glavni oltar, in "nena- vadna" zasnova prve obočne pole, ki ji je na južni strani dodan še ožji prostor, v katerem se naha- ja zgodnjegotski portal, ki vodi ne- posredno v nadstropje vzhodne- ga trakta, ter nagrobna freska iz 14. stoletja, dajejo misliti, da je cerkev imela letner oz. komo pre- grajo, ki je ločevala prostor za me- nihe od prostora za laike. Leta 1993 je J. Curk omenil, da je po letu 1302, ko so po njegovem ladjin vzhodni talni del talno iz- ravnali s korom, vstavili nov slavo- lok, nastali prostor zašiljeno ban- jasto obokali in nad njim postavili zvonik in s tem ladjo skrajšali za 4 metre, kor pa za prav toliko po- daljšali, kor pa je s prostorom med "slavolokoma" dobil nekak letner nasproti ladji. Glede "slavo- lokov" smo že spregovorili, z ugo- tovitvijo o letnerju pa se lahko strinjamo. O letnerju v arhitekturi cerkva beraških redov spregovori tudi R. K. Donin. Tako je v dominikanski cerkvi v Leobnu letner ločeval prostor za pridigo od meniškega kora. V Leobnu se letner ponovno izrecno omenja leta 1353, je pa verjetno obstajal že prej. Donin piše, da je letner ločeval prostor za menihe od prostora za laike na še bolj vpadljiv način, kot je to počel dolgi kor. Že Krautheimer je, kot poroča Donin, ugotovil, da letnerja niso kot prvi uvedli beraški redovi, čeprav se pri njih pojavlja že okrog let 1260 - 1270. Gradnja letnerja je bil eden izmed načinov, da menihi dobe lasten prostor. To se je storilo tako, da so tudi pri triladijskih cerkvah, kot npr. pri veličastni dominikanski cerkvi v Erfurtu leta 1410, ohranili kratki kor, vzhodni del cerkvene ladje pa pregradili s korno pregra- jo. Ta način so uporabili domini- kanci v Leipzigu, Wormsu, Baslu in Bernu ter frančiškani v Anger- mundeju. Vendar je bilo takšno reševanje vprašanja glede kora najverjetneje tuje prvotnim redov- nim zamislim, saj je korna pregra- da, ki se je vlekla skozi vse tri ladje, del prostora za pridjgo prih- ranjevala le za menihe. Če pa se korna pregrada postavi nepos- redno pred kor, pa se vsaj deloma uveljavlja stara zamisel o pridi- garski cerkvi, saj na ta način učin- kuje kor kot samostojen prostor, prostor za pridigo pa učinkuje toli- ko bolj celovito, ker stoji pred kor- no pregrado poseben oltar in na- domešča glavni oltar, ki ga zakri- va korna pregrada. Takšne korne pregrade v širini celotne ladje so stale pred kori frančiškanskih cer- kva v Regensburgu, Esslingenu, Rothenburgu o. T. in Ingolstadtu, mogoče podobno kot leta 1829 odstranjena korna pregrada v frančiškanski cerkvi v Erfurtu, ki je obsegala nič manj kot sedem ka- pel. Za korno pregrado v Leobnu Donin domneva, da je imela "po posvetitvi srednjega oltarja" na- jmanj tri oltarne, niše. Tudi dru- gače je korno pregrado sestavlja- lo neparno število travej (3, 5, 7), kot še danes sestavlja neparno število travej korne pregrade v do- minikanski cerkvi v Bernu in frančiškanskih cerkvah v Luganu in Bellinzoni. Večosnost korne pregrade s poudarjeno sredinsko kapelo pa lahko tudi razumemo kot neke vrste nadomestilo za ita- lijanski vrstni razpored kornih ka- pel. 8 Četrtek, 8. januar 1998 - TEDNIK MALA VAS PRI MARKOVCIH / 90 LET NEŽE ZAVEC Vesela in polna optimizma V nedeljo smo obiskali Nežo Zavec, po domače Tomašin- čevo babico, iz Nove vasi pri Markovcih, ki je praznovala 90. rojstni dan. Kljub častitljivi starosti je še zelo pri močeh, zelo dobro sliši, pravi pa, da tudi z vidom nima težav. Svoj rojstni dan je slavila v krogu svojih najdražjih. Rodila je devet otrok, od tega živijo še štirje. Pravi, da ji je življenje prinašalo lepe in manj lepe trenutke, toda če se ozre na prehojeno življenjsko pot, ji je bilo kar lepo. Z dobro voljo in kančkom smila za humor se da premagati tudi velike skrbi. Babice znajo biti živa encik- lopedija za vnuke in pravnuke, zato je zelo ponosna na svojih 13 vnukov in 20 pravnukov, ki so veliko v njeni družbi. Od nje so se marsikaj naučili, seveda pa jih je poučila tudi o življenju njihove družine. Ugotavlja, da se je otrokom in vnukom zapis- alo v gene mnogo njenih in moževih lastnosti. Ker je bil njeni pokojni mož zelo znani muzikant, je preživela veliko noči sama. "Toda nisem se preveč razburjala, po gostijah, ki so trajale dva ali tri dni, je zmeraj rad prišel nazaj k družini," v šali pove Neža. Otroci in vnuki so ji pripravili vrsto presenečenj in med drugim so ji prepevali tudi fan- tje znane skupine Štajerskih 7, saj med njimi prepeva in igra vnuk Jani. Ko smo povprašali Tomašinčevo babico, kakšena je njena skrivnost, ostati tako vi- talen, zdrav in vesel pri devet- destih letih, je povedala: "Nikoli nisem pretiravala pri hrani, jem pa vse in tudi kakšen kozarček popijem. Veliko sem delala, toda v življenju sem se znala tudi zabavati. Pomembno je, da se človek ne zanemari! Se danes rada kam grem in se tudi lepo oblečen." Da se je Neža Zavec znala poveseliti, je dokazala tudi v nedeljo, saj je kljub svojim de- vetdestim letom ob zvokih Šta- jerskih 7 plesala s svojim na- jstarejšim vnukom Bojanom. Tekst in fotografija: M. Slodnjak Vsa žlahta se je zbrala ... VIDEM / ZLATA POROKA LIZIKE IN JOZEKA FAJTA Še na mnoga leta! Če po življenjski poti stopamo s čistim srcem in nam bog stoji ob strani, potem se lahko zgodi, da doživimo visok zak- onski jubilej, kot sta ga Elizabeta in Jože Fajt iz Dravin- jskega Vrha 35, občina Videm. Pozabiti pa ne smemo, da skupno življenje ni samo "božji dar". Razumevanje, zau- panje in ljubezen so mladike, ki poženejo zlato listje. S prav takšnim razumevanjem in ljubeznijo se krasi zakonska zveza Jožeka in Lizike. Dvanajstega decembra pred točno petdesetimi leti sta krenila izpred istega oltarja kot tokrat, polna upanja. Domačija, ki ji po domače pravijo kar "Cerkvenšek", je lepo vidna celo iz Ptuja, saj leži na enem na- jvišjih gričev prvih obronkov Haloz. Postala je nov dom Jožeku, ki je prišel iz Zavrča. Na prekrasen razgled na Dravsko polje so se kmalu po poroki začeli navajati tudi njuni otroci: Jože, Jožica in Trezika! Bilo je težko samo opazovati, kaj ponuja daljava, ki jim je ležala pod nogami, zato sta se Jožek in Jožica odpravila raziskovat. Trezika pa ni hotela zamenjati čudovitega razgleda in je ostala doma, zraven zlatih staršev. Nepozabno in ganljivo je bilo ob jubileju staršev. Vsi otroci so prišli z vnuki in pravnučki čes- titat Jožeku in Liziki za njuno 50-letnico poroke. Zupan občine Videm Franc Kirbiš je zlatoporočencema podaril spominsko plaketo, pogostil jih je tudi videmski župniik, potem pa so se, kakor se za poroko spo- dobi, ob zvokih skupine Inter- val vrteli do zgodnjega jutra. Zlatoporočencema želimo še veliko zdravja. FV PTUJ / PETROLOVO DARILO BODOČIM MAMICAM Božičelr obdaril 26 porodnic Zadnji dan lanskega leta so predstavniki Petrola iz Ptuja in Maribora ob sodelovanju Petrol- ka, svojega Božička, ki ni pridr- sal po ledu, ampak prirolkal po asfaltu, obiskali porodni odde- lek ptujske bolnišnice in s pri- mernimi darili obdarili vseh 26 porodnic, ki so bile tisti dan na oddelku. Da so bile mamice in bodoče mamice novoletnega da- rila v imenu svojih malčkov zelo vesele, tega verjetno ni treba po- sebej poudarjati. Poleg Petrolka pa sta jim osebno čestitala in njihovim otrokom zaželela vse najlepše še Franc Paternost, poslovodja prodaje kurilnega olja v Ptuju, ter Jernej Sega, referent za Petrolove bencinske servise. (-OM) Petrolko je obdaril vseh 26 mamic in bodočih mamic, ki so bile na silvestrovo na porodnem od- delku ptujske bolnišnice. Foto: M. Ozmec NOGOMET / NK GEREČJA VAS Z nairtnim delom v višji rang V Gerečji vasi so zadovoljni z učinkom svojih nogometašev po jesenskem delu v 1. ligi Medobčinske nogometne zveze Ptuj, saj so postali jesenski prvaki. To pa je vsekakor dobro izhodišče za nadaljnji potek prvenstva in še posebej za končnico tekmovanja, kjer se bodo pomerile prve štiri ekipe za prvaka, ta pa si bo potem pridobil pravico napredovanja v 3. ligo - vzhod. To pa je želja vseh nogometašev in lju- biteljev "vijolic" iz Gerečje vasi. O uspehih kluba, ki je letos slavil 30-letnico, smo se po- govarjali s predsednikom kluba Martinom Turkom. • Ali ste pred pričetkom prvenstva načrtovali tako vi- soko uvrstitev? M. Turk: "Moram povedati, da v klubu delamo načrtno in naš cilj je bil, da postanemo je- senski prvaki, mogoče pa tudi na koncu sezone. Vse sile bomo usmerili v to, da nam uspe. Ne strinjam se z ocenami posameznikov, da je naše prvo mesto zgolj naključje. To je plod načrtnega dela s člansko in mlajšimi ekipami." • Lani vam v končnici tek- movanja ni uspelo. Ste sedaj dobro kadrovali in se dobro pripravili za osvojitev zas- tavljenih ciljev? M. Turk: "Delo v klubu imamo deljeno. Strokovni štab na čelu z Brankom Krajncem dobro dela. Uredili smo vse, da dobi igralce, ki jih potrebuje. Nekatere smo morali enostavno pripeljati, ker jih v našem no- gometnem okolju ni bilo. Pre- pričan sem, da smo dobro kadrovali. Rezultat tega, pred- vsem pa strokovnega dela je tudi naše prvo mesto." • Gerečja vas ne bi bila prvič v kvalifikacijah? M. Turk: "Igralci so dobro de- lali in so si to zaslužili. Nor- malno pa je, da jih je potrebno nagraditi, da se preizkušajo v višjem rangu tekmovanja, na to se tudi pripravljamo." • Kako pa delate s podmlad- kom? M. Turk: "S podmladkom de- lamo dokaj dobro. Imamo tren- erski kader, ki dobro dela z mlajšimi selekcijami. Problem nastaja pri kadetih, kjer opažamo velik osip, osem mladih igralcev igra drugod, na- jveč pri Aluminiju in ugo- tavljamo, da ti mladi igralci ne pridejo več nazaj. To pa je nor- malno: če uspe v višjem rangu tekmovanja, tam ostane." • Ste zagovornik načrtnega dela in črpanja igralcev iz svo- jega nogometnega okolja? M. Turk: "Absolutno sem zagovornik dela na daljši rok. Dejstvo pa je, da je premalo sodelovanja z drugimi klubi. Mislim predvsem na ekipe iz naše bivše krajevne skupnosti in tiste, ki tekmujejo v višjem rangu - mislim Aluminij. V bistvu dobimo premalo glede na to, kar dajemo, sodelovanje bi moralo biti boljše. Lahko bi nam ponudili ustrezen strok- ovni kader, ki bi lahko delal na tem terenu." • Včasih so bile vir financi- ranja pri vas tombole. Kako je sedaj to urejeno? M. Turk: "Strinjam se, da no- gomet veliko stane. Ljudje, ki spremljajo nogomet v Gerečji vasi, poznajo naš dobri teren, športni park, tukaj so tudi klub- ski prostori, katerih površina se je letos še povečala, tribuna za gledalce itd. Mi smo šli v spon- zoriranje, kar lahko rečem, da je sedaj moda. V bodoče bo potre- bno dobiti generalnega spon- zorja. Če bomo prišli v višji rang tekmovanja - in v to verjamem - potem bo veliko lažje za iskanje denarja oziroma sponzorjev. Okrog igrišča imamo veliko rek- lamnih panojev, vendar s tem denarjem pokrivamo samo svoje tekoče delo." V Gerečji vasi imajo torej radi nogomet in se zavedajo priložnosti, ki se jim ponovno ponuja. Zraven nogometa so še druge aktivne organizacije, a na- jveč se seveda govori o no- gometu. In ker vijolice cvetijo spomladi, se bodo morda nji- hove želje uresničile. Danilo Klajnšek Ekipa Gerečje vasi - jesenski prvak v 1. ligi MNZ Ptuj TEDNIK - 8. JANUAR 1998 VIDEM / NOVOLETNO SLAVJE V NOVIH PROSTORIH PO NAŠIH KRAJIH - 9 Otvoritev obiinske stavbe bo jmma Svetniki občine Videni, delavci občinske uprave, predsedniki krajevnih skupnosti in političnih strank v občini so se pred koncem leta 1997 zbrali na zadnji seji sveta, kije bila obenem družabno srečanje ob slovesu od starega leta. Kot sta poudarila predsednik sveta Friderik Bračič in župan Franc Kirbiš, je bilo leto 1997 za občino Videm uspešno, saj so uspeli uresničiti vse naloge, sprejete v začetku leta. Svetniki in gostje so se lahko prepričali tudi o uspešni gradnji občinske upravne zgradbe, saj so prvič gostovali v njej, in sicer v spodnjem, že urejenem delu, si- cer pa bo občinska stavba v celo- ti končana do prvega praznika občine, ki bo junija 1998. Svet- niki so na začetku slovesnosti imenovali člane inventurnih komisij in sprejeli pravilnik o značkah z občinskim grbom, ki so jih prejeli svetniki in občin- ski uslužbenci v trajno last, ter o svečani županovi ogrlici, ki so jo podelili županu, nosil pa jo bo ob večjih slovesnostih v občini, torej ob porokah, praz- nikih in drugih prireditvah. Zupanova ogrlica je simbol občine, vezana na funkcijo; kdo in koliko časa jo bo nosil, je to- rej odvisno od volivcev. JB Prvi spominski posnetek v novih prostorih videmske občin- ske stavbe: svetniki in gostje na novoletni slovesnosti Župan Franc Kirbiš z ogrli- co, ki jo bodo župani nosili ob porokah, občinskih praz- nikih in drugih pomembnih slovesnostih Predsednik sveta Friderik Bračič: voščilo svetnikom in prek njih vsem občanom občine Videm TRZEC / OBISKALI SMO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO teto 997 Januarje tudi čas občnih zborov gasilskih društev. 17 januar- ja se bodo zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Tržeč in ocenili svoje delo v minulem letu. Društvo šteje okoli 70 članov, ki so z delom v minulem letu zelo zadovoljni. Vodenje društva je v začetku minulega leta prevzem Andrej Strucl. "Društvo je bilo brez to- larja," pripoveduje, "obenem pa je za investicije v prejšnjem ob- dobju dolgovalo 400 tisočakov." Takoj po izvolitvi se je novo vodstvo lotilo dela. Predvsem so razrešili notranja nesoglasja, do katerih je pogosto prihajalo v prejšnjem obodbju. Danes so vodstvo in člani složni, vrata ga- silskega doma pa so odprta za potrebe okoliških krajanov in za delovanje društev. Največje uspehe v letu 1997 je društvo doseglo na tekmoval- nem področju. Z več desetinami so se udeležili najmanj šestdese- tih tekmovanj, z njih pa prinesli 30 pokalov za osvojena prva in druga mesta. Najbolj se je pri tem izkazala desetina mladih gasilk. S tekmovanji se utrjuje operativna pripravljenost gasil- cev, ki sicer na svojem območju v minulem letu niso imeli požarov, so pa nekajkrat sodelo- vali pri gašenju na sosednjih območjih. Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč je dokaj dobro opremljeno, saj ima gasilski kombi IMV 120 ter dve gasilski avtomobilski cisterni, od tega je ena z najnovejšo opremo. Poleg tega, da so skrbeli za ne- nehno operativno pripravlje- nost članov društva, so skrbeli tudi za svoje premoženje. Za urejeno okolje doma so poskrbeli s zasaditvijo cipres, v gasilskem objektu so obnovili celotno električno instalacijo, pred njim pa proti koncu leta pridobili še okoli 100 kvadrat- nih metrov asfalta. Med po- membne uspehe je potrebno šteti tudi ureditev centralnega ogrevanja celotnega gasilskega doma, leto 1997 pa so zaključili brez slehernega dolga. Potrebno je poudariti, da so gasilska društva v preteklosti pomem- ben vir sredstev pridobila z raz- nimi zabavnimi prireditvami, v zadnjem obdobju pa se društva ne smejo več ukvarjati s tovrst- nim pridobivanjem sredstev in to jim povzroča precej težav. Gasilci iz Tržca so v sodelo- vanju z gostinci v letu 1997 kljub temu izvedli tradicional- no gasilsko noč, ki po finančni plati ni uspela kot v prejšnjih le- tih. Organizirali so tudi raerao- rialno gasilsko tekmovanje v spomin na svojega člana Branka Kirbiša, ki je tragično umrl v gasilski akciji leta 1995. In kakšni so načrti za leto 1998? Andrej Strucl pravi, da je njihova prvenstvena naloga ohranjati nivo gasilske operativ- nosti društva in na vseh po- dročjih skrbeti za požarno pre- ventivo. V novo leto so stopili brez dolgov, s sredstvi, pri- dobljenimi med letom, pa na- meravajo poskrbeti za dodatno urejanje gasilskega doma, pred- nostna naloga pri tem je uredi- tev sanitarij in kanalizacije. Si- cer pa bodo vrata gasilskega doma Tržeč še naprej odprta vsem, ki bodo kadarkoli med le- tom potrebovali večji prostor, naj bo to za društevne aktivnos- ti, sestanke ali različne družin- ske slovesnosti. Vodstvo PGD Tržeč želi vsem vsem aktivnim in podpornim članom obilo sreče in uspehov v novem letu. J. Braiii Predsednik PGD Tržeč, An- drej Štrucl Uspešna desetina mladih gasilk z osvojenimi pokali SLOVENSKA BISTRICA / URBA- NISTIČNA DELAVNICA O UREDITVI STAREGA MESTNEGA JEDRA Vrsta odličnih zamisli OSREDNJA POZORNOST TREM MESTNIM TRGOM • UREDITEV TRŽNICE, PARKIRIŠČ IN ZELENIH POVRŠIN Bogastvo starega mestnega jedra na eni in njegova do- kajšnja neurejenost na drugi strani ter želja, da bi se nekaj na tem področju le naredilo, je vzpodbudilo urbanistično del- avnico v Slovenski Bistrici. Svoji viziji o bodoči ureditvi starega mestnega jedra sta po- dala Gregor Kraševac (Ibis Slovenska Bistrica) in Andrej Erjavec (Urbanistični institut Ljubljana), ocenila pa ju je strokovna recenzentka Vesna Polanec - Marinič (Zavod za urbanizem Maribor) in nakaza- la nekatere rešitve. Podrobno so obdelali in pred- stavili rešitve za ponovno uredi- tev treh zaokroženih trgov v sta- rem mestnem jedru, tako značil- nih za Slovensko Bistrico. To so Trg Alfonza Šarha v vzhodnem delu mesta, Trg svobode, os- rednji del mesta z ne preveč pos- rečenim kipom partizana pred poslopjem nekdanjega hotela, ki ga mnogi želijo postaviti na dru- go lokacijo, ter Gradišče, najsta- rejši del mesta. Ob raznih predlogih so urba- nisti in arhitekti nakazali, kje naj bi bila bodoča mestna tržnica, kje prostori za parkiran- je, ki so v starem mestnem jedru še kako potrebni, kako bo s pro- metom in drugo. Kot je poudaril dipl. ing. arhitekture Gregor Kraševac, so se pri urbanistični zasnovi ureditve starega mestne- ga jedra odločili za tako imeno- vano mehko varianto, brez nasil- nih posegov v ta prostor, kajti po njegovih besedah je ta del mesta potrebno razbremeniti, ne pa ga na novo obremenjevati. Po- membno je, da z novo ureditvijo staro mestno jedro dobi novo, kvalitetnejšo vsebino. Ker bi za celotno ureditev starega mestne- ga jedra potrebovali veliko de- narja, ga bodo urejali fazno, po majhnih korakih in jih nato kot celoto zaključevali. Zanimivo je, kako sta se oba iz- delovalca zamisli o bodoči ure- ditvi starega jedra lotila vprašanja tržnice oziroma njene bodoče lokacije. Ibis iz Sloven- ske Bistrice predlaga njeno ure- ditev ob Čopovi ulici, Urbanis- tični institut iz Ljubljane pa na Trgu Alfonza Šarha. Po mnenju Vesne Polanec-Marinič je uredi- tev tržnice ob Čopovi dolgo- ročnejša in boljša za mesto, po- hvalila pa je tudi vključitev po- toka Bistrica v bodočo ureditev Trga Alfonza Šarha. Zanimivo je bilo, da se je urba- nistične delavnice o ureditvi sta- rega mestnega jedra v mestu Slo- venska Bistrica ob predstavni- kih občine ter ministrstva za ok- olje in prostor, ki je izdelavo projektov tudi sofinanciralo, udeležilo precejšnje število meščanov. Iz živahne razprave, kaj bo z Gradiščem, kako bodo potekali prometni tokovi v mes- tu, kam z avtobusno postajo ozi- roma s številnimi avtobusi, ki dnevno vozijo skozi mestno je- dro, o hotelu v starem mestnem jedru in še čem, je bilo razbrati, da Slovenjebistričanom ni vsee- no, kako bo ta del mesta v pri- hodnje izgledal. Izrazili so željo, da bi tudi mesto Slovenska Bi- strica imelo svojega mestnega arhitekta. Vida Topolovec KTV GORIŠNICA V petek prva letošnja kronika December je bil bogat z dogajanji tudi v občini Gorišnica, tako daje imela tamkajšnja ekipa kabelske televizije veli- ko dela na terenu. Za letošnjo prvo mesečno kroniko, že 23 zapovrstjo, so pripravili bogat program, ki ga bodo predstavili v petek, 9. januarja, ob 20. uri, kroniko pa bodo ponovili v nedeljo ob 15. uri. Iz vsebine tokratne kronike: zadnja seja v letu 1997, sestanek županov in predsednikov svetov s Ptujskega v Gorišnici, pol- nočna maša v cerkvi sv. Marjete, kako poteka gradnja večna- menske dvorane v Gorišnici in zdravstvenega doma v Cirkula- nah, vaščani Gajevcev in Placerovcev so obnovili gasilski dom, otroke sta obiskala Miklavž in dedek Mraz, hiša pravljic na Do- minkovi domačiji, tretja obletnica otroške oddaje Za male in velike in pestra otroška prireditev v športni dvorani Center, ljudski pevci iz Cirkulan in koledniški običaji, poročilo gasil- ske zveze, občni zbor PGD Zagojiči, poročilo športne zveze, pa še rubrika Policija svetuje in mnogo zanimivih informacij ter športnih rezultatov. TM LENART / SE SADJARJEM OBETAJO BOLJŠI ČASI? Model, ki povezuje pride- lovalte in predelovalte Sadjarstvo je na širšem lenarškem območju že od nekdaj po- membna kmetijska panoga in je tudi v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Najbolj je razvito v Voličinskih goricah, ki so poznane po izjemno ugodnih naravnih legah za vse vrste sadja, zlasti še za jabolka, hruške in breskve. Po tem sadju so znane zlasti Selce z okolico, kjer so kmalu po drugi vojni nas- tali veliki kompleksi sodobnih plantažnih nasadov • največ v družbenem, kasneje pa tudi v zasebnem sektorju. Iz zgodovine lenarškega sadjarst- va je pomemben podatek, da so slovenskogoriška jabolka še na začetku tega stoletja vozili na ce- sarski Dunaj. Stari sort se je ohra- nilo malo, saj niso imele cene, zato so številni sadovnjaki povsem zapuščeni. Nekateri pa so vendarle še ostali in v zadnjih dveh letih je že slišati, da imajo stare sorte še možnosti za preživetje. A ne samo to, celo svetlejši časi se obetajo tis- tim, ki so kljub hudi krizi vztrajali pri svojem prepričanju. Tako so tudi na zadnjem letošnjem zase- danju lenarškega občinskega sveta ponudili nov model oblikovanja razmerij med družbo Mercator Slosad in lenarškimi sadjarji. Svet- niki so pobudo pozdravili in to iz več razlogov: najprej zaradi eko- nomskih učinkov, kasneje pa tudi iz ekoloških. Upajo namreč, da bodo v sadovnjakih znova zoreli sadeži in da bo po več kot dvajse- tih letih konec zaraščanja s kopri- vami. Projekt, ki je dobro zasno- van in je bil že predstavljen mi- nistrstvu za kmetijstvu in parla- mentarnemu odboru, je dobil v Lenartu vso podporo, saj so v njem videli še nekaj priložnosti za do- datne zaslužke tistih, ki na raz- drobljenih kmetijah težko živijo in ne zmorejo bremen gospodar- ske in socialne krize. Po novem modelu, ki je del širše strategije povezovanja proizvajalcev in pre- delovalcev, so glavni partnerji pro- jekta pridelovalci sadja. Vanj se bodo lahko vključili vsi, ne glede na organiziranost, velikost ali značaj nasadov. Tudi ne bo po- membno, ali je sadjarstvo glavna ali dopolnilna dejavnost. Na voljo bodo sredstva za razvoj, predvsem pa bo zagotovljen odkup. In še tole. Znova se poudarja pomen ja- godičevja, velike prednosti pa naj bi bile v pridelovanju višenj. Lenarški sadjarji torej čakajo novo priložnost, ki je ne bodo iz- pustili iz rok. Tudi zato ne, ker se v ambiciozni projekt vključuje občina kot eden od pomembnih partnerjev, ki ima neposredni in- teres za razvoj sadjarstva oziroma kmetijstva nasploh. M.Toš 10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 8. JANUAR 1998- TEDNIK MARKOVCI / BOŽIČNI KONCERT CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA Zapoimo vsi skupni! Z besedami v naslovu so v petek, 26. decembra, organizatorji koncerta povabili k skupnemu petju vse zbrane v domači cerkvi. Bilo je na Štefanovo, ko nam je božično vzdušje še vedno nadvse blizu in nam božične pesmi zvenijo vsaj v srcu, če jih morda nismo sami zapeli tiho, z nekim posebnim, slovesnim občutjem. Zbrali smo se mnogi domačini, a tudi poslušalci in ljubitelji praznične oz. vsake lepe pesmi od drugod, v župnijski cerkvi sv. Marka, da bi uro, morda dve tega prazničnega popoldneva namenili tudi tem duši namenjenim užitkom. Vsi, ki smo tradicionalni (letošnji je bil tretji) koncert domačih "cerkvenih pevcev", kot jim preprosto rečemo, že sprejeli kot eno izmed nepogrešljivih sestavin svojega življenja in še posebno prazničnega obdobja med božičem in starim letom, smo radi prišli in napolnili cer- kev, da bi naša srca prevzela neka posebna, topla lepota glas- be, izbranih besed in njenih na- pevov. Prepričana sem, da smo prav vsi doživeli izpolnitev svoj- ih pričakovaj ter ob koncu kon- certa morda tudi sami dodali svoj glas združenemu petju vseh nastopajočih v zaključnih Glej, zvezdice božje in še posebno Gru- berjevi Sveta noč ter začutili v sebi tisti mir in dobro, ki nam ga je vsem iskreno voščila Marta Rožanc, prikupno sproščena po- vezovalka programa. V program božičnega koncerta je cerkveni pevski zbor sv. Mar- ka, ki že dva meseca deluje pod okriljem kulturno-umetniškega društva Markovski zvon, pove- zal petje petih zborov: uvodne- mu nastopu cerkvenega zbora, ki ga vodi zborovodja Daniel Te- ment, zapeli pa so tri božične pe- smi, so sledili nastopi gostov - mladinske skupine Nasmeh z modernejšo obliko in izborom pesmi, moškega pevskega zbora Markovci, cerkvenega otroškega zbora Markovci in kvarteta "Svit" iz Velenja. Moški pevski zbor Markovci z zborovodjem Srečkom Zavcem se že pripravlja na spomladan- sko revijo pevskih zborov, še po- sebno pa na svoj jubilej, 30 let obstoja, ki ga bodo obeležili s tradicionalnim majskim koncer- tom. Ta koncert so obogatili s tremi božičnimi oz. nabožnimi pesmimi. Cerkveni otroški zbor Markov- ci je najboljše zagotovilo ali bolje obljuba, da bo v Markovcih zbo- rovsko petje - ob šolskem tudi cerkveno - živelo tudi v pri- hodnje. V zboru so sicer same deklice, že nekaj časa pa jih vodi Božena Toplak, ki ji ukvarjanje s petjem, glasbo in temi desetimi deklicami gotovo pomeni naj- lepšo popestritev oz. sprostitev ob napornem študiju v prestol- nici. Ne le meni, verjetno še marsikateremu poslušalcu še vedno zveni v ušesih in srcu nji- hova pesem Odločil sem se, prav tako lepi pa sta bili tudi Bog je prišel in Slišati je angele. Na poseben način je popestril koncert nastop kvarteta Svit iz Velenja, ki je v dveh delih z iz- branimi moškimi glasovi zapel osem pesmi. Kvartet že šest let ohranja slovensko, še posebno koroško pesem, njihov program in program drugih štirih zborov pa smo lahko prebrali tudi v lični zloženki. Drugi del prazničnega pevske- ga dogodka pa so člani cerkvene- ga pevskega zbora sv. Marko prepletli še z uresničitvijo neka- terih svojih prijetnih dolžnosti. Pozdravili so g. Franca Breclja, pred časom skoraj 19 let župnika v fari sv. Marka; tudi sam jim je izrekel nekaj vzpodbudnih in pohvalnih besed in še: "Na svi- denje prihodnje leto!". Ob pomoči sedanjega župnika g. Ja- neza Maučeca so izročili tri škofijska priznanja dolgoletnim članicam CPZ v Markovcih: Mariji Markovič - 70 let, Tere- ziji Maroh - 60 let in Mariji Vaj- da - 50 let. Za skrbno, prizadev- no in požrtvovalno delo so se s skromnim darilom zahvalili svo- jemu mlademu članu Darku Meznariču (izdelal je tudi zloženke za koncert), potem pa, ko je domači župnik začelel vsem Štefanom in Štefkam lep praznik, srečo in zdravje v no- vem letu pa tudi vsem faranom in dobrim ljudem, so njega sa- mega presenetili z darilom in čestitko za god naslednjega dne (janezovo) ter s povabilom k pet- ju v zboru iz opere Nabucco. Prepričan sem, da prav zato, ker so vse tri slavljenke, dobitnice priznanj, tudi matere in babice (v istem zboru pojejo v tem času tri generacije - mati, dve hčerki, vnukinja), jim je CPZ zapel zna- no pesem Mama Juanita in pre- ko njih vsem ljubečim, požrtvo- valnim materam sveta. Bilo je tako lepo in bogato doživetje, v kakršnega lahko le upaš, zato naj zaključim svoj za- pis z zahvalo vsem, ki so koncert omogočili, pomagali pevcem in organizatorjem, tudi nekateri sponzorji in vsi ljudje dobre vol- je, brez katerih bi še tako dober koncert ostal le ena stran dogod- ka. S hvaležnimi poslušalci je dobil tudi svojo drugo stran, zato si moremo takih srečanj samo še želeti... Karolina Piierko Cerkveni pevski zbor sv. Marka v domači cerkvi. Foto: Laura MALI OKI C / PEVCI OBUDILI LJUDSKO PEVSKO IZROČILO S pesmijo želijo dobro v novem feto Marsikdo se še spominja pe- smi kolednikov, s katero se poslavljajo od starega leta, na predvečer svetih treh kraljev, 5. decembra, pa go- spodarju in gospodinji želijo veliko dobrega. Ta stari in ponekod že pozabljeni ljud- ski običaj so v dneh pred no- vim letom obujali tudi vaški pevci iz Cirkulan, ko so se s prijatelji dobili na Devekovi domačiji - pri Rajku Lesjaku v Malem Okiču pri Cirkula- nah. Na Cesti klopotcev med Slatino in Malim Okičem je bil tistega ponedeljka pravi vaški večer. Jože Petrovič, eden od vaških pevcev, se spominja, da je koled- niške pesmi prepeval v otroštvu, od 9. leta naprej, ko so mladi ho- dili od hiše do hiše in s pesmijo ljudem želeli vse dobro v novem letu. Ponavadi so se koledniki odpravili tja, kjer so bila doma vaška dekleta, zapeli pesem, go- spodinja jih je pogostila in go- spodar jim je dal še plačilo. Včasih so prepevali do jutranjih ur, kakor dolgo je pač kdo zdržal, na predvečer praznika svetih treh kraljev pa se je ob pesmi vrtela zvezda. Cirkulan- ski pevci so v vlogi kolednikov ob pomoči harmonikarja na haloški domačiji obudili ta stari ljudski običaj in se spomnili mnogih znanih pesmi, ki med drugim govorijo o Jezusovem rojstvu. Posneli so jih za kabel- sko televizijo, za spomin naredi- li veliko fotografij, gospodar in gospodinja sta jih dobro postre- gla, do prihodnjega leta pa bodo poskušali zbrati še več pevskega materiala. Seveda pa bodo z ljudsko pesmijo spomnili še na kak drug običaj, prvič že ob fašenku, saj želijo ohranjati bo- gato pevsko izročilo Haloz. T. Mohorko Kolednike so pri Lesjakovih pogostili. Foto: Laura PODLEHNIK/ BOZICNO-NOVO- LETNI KONCERT Glasba povezuje ljudi Pesem in glasba, zvesta spremljevalca človeka, sežeta do srca in duše, povezujeta ljudi, vnašata v življenje veselje, radost, srečo in sproščenost. S pesmijo in glasbo so nas popeljali V novo leto tudi člani Pi- halnega orkestra Podlehnik in domačega zbora, ki so zaigrali in zapeli na že tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Podlehnik v nedeljo, 4. ja- nuarja. Krajevna dvorana v Podlehniku se je napolnila do zadnjega kotička, prišli so mladi in starejši od blizu in daleč. Slovesnost pa ni bila namenjena le božično-novoletnim prazni- kom, s pesmijo so nastopajoči počastili tudi dan samostojnosti. Ob tej priložnosti so se s spominskim darilom zahvalili dolgo- letnemu predsedniku Prosvetnega društva Podlehnik g. Maksu Fegušu za njegovo požrtvovalno in nesebično delo, s katerim je prispeval k temu, da se je v našem kraju vedno čutil kulturni utrip. Nastopajočim, njihovim vodjem in tudi organizatorjem velja zahvala za lepo izbran in izveden program. V kratkem druženju ob koncu prireditve smo si zaželeli, da bi se v tem letu večkrat srečevali in da kulturni utrip v kraju ne bi zamrl. M.D. PTUJ / KOLEDNIKI OBISKALI NASO RADIJSKO HISO Koledovanie »V ŽIVO« Koledniki iz dornavskega okteta so na predvečer svetih treh kral- jev obiskali tudi Radio-Tednik Ptuj in nam ter našim poslušalcem v živo predstavili stari običaj koledovanja. Njihova noč je bila na- porna in pravijo, da jih je dan prehitel, da bi lahko zapeli ter zaželeli dobre letine in zdravja vsem, ki so jim nameravali. Fotozapis: M. Slodnjak Čiani okteta iz Dornave so presenetili tudi voditeljico Radia Ptuj Darjo Lukman Žunec ZAVRC / BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT OB MEJI S HRVAŠKO Pesem ne pozna meja Ni stvari, ki bi v duši bolj obudila otroške spomine, kot je melodija naše naljubše pesmi Toplo nam postane pri srcu ... Tako se je začel božično-novoletni koncert v Zavrču, ki ga je znova uspešno pripravilo tamkajšnje KUD Maksa Furjana z mnogimi nastopajočimi. Zavrčani so ponovno dokazali, da kultura in še najbolj pesem ne poznata meja, saj so na koncert povabili tudi sosede iz hrvaške občine Cestica. Novoletni koncert je bil dobro obiskan, sodelovali so ljudje s te in one strani meje, praznični program pa so obogatili nasto- pajoči: otroški pevski zbor OŠ Zavrč pod vodstvom Irene Sa- bler, pevski zbor in tamburaška skupina OŠ Cestica pod vodst- vom Marije Jug, mladinski pevski zbor OŠ Zavrč in vokalna skupina KUD Maksa Furjana Zavrč, ki jo vodi Jožica Bezjak. Prireditev so sklenili s pesmijo Sveta noč. Domačin Peter Ve- senjak, član KUD-a, nam je med drugim sporočil: "Krasno je bilo, bilo je prelepo in čudovito, z željo, da se ponovi, saj bomo polni prelepih, toplih notranjih občutkov s tega večera še lažje dočakali in s temi občutki preživeli praznične dni." TM TEDNIK - 8. JANUAR 1998 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11 DORNAVA / BODO ODRASLI DUŠEVNO PRIZADETI DOBILI NOVE PROSTORE? Grajsko poslopje grozi Zaradi dotrajanosti gradu, v katerem je bil dolga leta zavod za varstvo in usposabljanje duševno prizadetih, so leta 1990 preselili 180 otrok in mladostnikov v nove prostore zavoda, vse odrasle osebe pa so ostale v graščini in živijo v neustrez- nih bivalnih razmerah. V zadnjih letih so se intenzivno ukvarjali s tem, da bi v ustreznih ministrstvih in državnih or- ganih predstavili njihov položaj in jih prepričali, kako nujna je izgradnja novih prostorov. Vodstvu zavoda so pomagali tudi državni svetniki s tega območja ter nekateri posamezniki. Prostore za odrasle bi gradili ob novem zavodu, kjer že nekaj let čaka komunalno opremlje- na parcela, je povedal direktor dornavskega zavoda, prof. de- fektorlogije Milenko Rosic. "Novogradnja se bo financira- la iz državnega proračuna in naj bi potekala dveh fazah ter več podfazah. Po prvotnih oce- nah naj bi investicija znašala 760 milijonov tolarjev. Mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter minister Tone Rop so zagotovili, da se v času izgradnje prizidka ne bodo poznale razlike pri finan- ciranju in na standardu prebi- valcev v starem in novem zavo- du. Upam, da bomo letos poleti že začeli gradnjo, saj so razme- re v starem zavodu nevzdržne." 0 Kako pa boste v tem času zagotovili varnost v starem gradu? Milenko Rosič: "Kot ste že poročali, se nam je pred časom začel v nekaterih prostorih rušiti strop, a smo varovance preselili v druge prostore. Tako smo jim zagotovili začasno varnost, saj nam ni poznano, v kakšnem stanju je struktura stropov, strehe in sten. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je statika stro- pov zelo vprašljiva. Zaradi tega imamo na razpolago vse manj prostorov in se tudi pogoji bi- vanja poslabšujejo. S tem pro- blemom smo seznanili tudi mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Po mojem mnenju bi morali narediti te- meljito "diagnozo" od temeljev, sten, stropov in do strešne kon- strukcije in seveda načrt za te- meljito celotno obnovo. Vse to pa ni odvisno samo od našega ministrstva in našega zavoda." Seveda bi omenjene raziskave morali čim prej izpeljati, saj je v nevarnosti 140 odraslih duševno prizadetih ( med nji- mi je mnogo prikljenjenih na bolniško posteljo ali invalidski voziček) in delavcev zavoda. V zadnjem času smo bili že večkrat priča, ko so se zaradi dotrajanosti gradov ali tovrst- nih zgradb zgodile katastrofe. Ali se mora v naši državi res najprej zgoditi nekaj hudega, da začnemo ukrepati? MS "Upam, da bomo kmalu začeli novogradnjo za- voda," pove direktor dor- navskega zavoda, prof. de- fektologije Milenko Rosič KASASTVO / PRIPRAVE NA NOVO SEZONO SO PRED VRATI iefos v znamenju 125- lefiticci KK LjutoinGt LJUTOMERČANI BODO ORGANIZATORJI PRVE PRIREDITVE NA VELIKO- NOČNI PONEDELJEK - NOVE OKREPITVE IN DOBRI NASTOPI NAŠIH KASAČEV NA DUNAJU Konec tedna se bodo tudi uradno začele priprave na letošnjo kasaško sezono. Otvo- ritvena dirka bo 13.aprila na ljutomerskem hipodromu, ki je na velikonočni ponedeljek že po tradiciji prvi gostitelj kasaške karavane. Sicer pa bodo letos Ljutomerčani pri- pravili več tekmovanj in z nji- mi zaznamovali 125-letnico kasaštva v Prlekiji. Kasači so počivali dobra dva meseca, seveda ne vsi, nekateri so tekmovali v tujini. Najod- mevnejši so bili nastopi naših konjev v Trstu in na Dunaju. V Trstu je uspešno tekmovala ko- bila Somebody Lied na vajetih Ive žana iz Ljubljane, na Du- naju pa so se imenitno odrezali kasači iz hleva Milana Lov- renčiča, člana KK Komenda. Večkrat so posegli po najvišjih mestih, nazadnje je v nedeljo na Dunaju v 6. zanimivi dirki Keyston Herman na vajetih finskega voznika A.Kaarlenka- skija celo gladko zmagal s kilo- metrskim časom 1:22,3. Zelo dober, tretji, je bil v močni de- veti dunajski dirki znani žre- bec Express Bar Draga Horvata iz Ljubljane. Vozil ga je mlad avstrijski voznik W.Loderer, Expres Bar pa je dosegel kilo- metrski čas 1:19,9. S tem je potrdil serijo odličnih nasto- pov tudi doma, saj je z Markom Slavičem kar štirikrat zmagal. Sicer pa so bili lani na Dunaju izjemno uspešni kar trije kasači iz hleva Milana Lov- renčiča, in sicer Keystone Ivan, Keystone Incognito in Keystone Herman. Vsi so po- tomci znanega plemenjaka Ke- ystonea Savaga. Doma se torej začenjajo pri- prave, ki bodo dolge in napor- ne, saj morajo konji dobiti fizično kondicijo. Veliko dela čaka zlasti mlajše konje, predvsem pa naraščajnike, ki so se tako rekoč šele začeli učiti. Ob našem zadnjem obi- sku Ljutomera nam je znani re- jec Zvonko Osterc povedal, da ima v hlevu več naraščjanikov in da se obeta zanimiva tekmo- valna sezona. Tudi Jože Sagaj, rejec in tekmovalec, napovedu- je oster boj. Kljub letom naj bi še vedno tekmoval legendarni žrebec Duras, ki ima rahlo poškodovano kopito. Glavni adut Sagajevega hleva pa je se- veda novi absolutni slovenski rekorder med dveletniki, žre- bec Dali. Dobro kaže in poleg njega računajo pri Sagajevih še na dobre nastope Ahaje in Mi- stra Lobella. Veliko okrepitev bo prišlo iz hleva Marka Sla- viča, našega najuspešnejšega tekmovalca. Tudi Brdo in Šentjernej sta se okrepila, zlasti Brdo resno opo- zarja nase, saj ima več odličnih konjev, s katerimi se občasno že postavljajo ob bok Ljuto- merčanom. Šentjernej na Do- lenjskem je bil prijetno prese- nečenje sezone, letos pa ciljajo na elitno nagrado, na krono slovenskega kasaškega derbija. Ta najvažnejša rejska preiz- kušnja za štiriletne domače konje bo v Ljutomeru, ki letos praznuje 125-letnico ustanovit- ve kasaškega kluba. Glavna fa- vorita sta že zdaj na papirju Demos Marka Slaviča in Peri Lobell Simona Beleta. Toda do derbija je še daleč, pred tem bo še veliko tekmovanj, lahko se zgodi marsikaj, tudi kakšna ne- predvidljiva poškodba. V prihodnjih tednih bodo imeli vsi klubi občne zbore, pričakuje pa se tudi skupščina Kasaške zveze Slovenije. Na njej naj bi izvolili novo vodst- vo in sprejeli več sklepov o od- pravljanju nepravilnosti v kasaškem športu. Ta v Sloveni- ji pridobiva na veljavi, letos pa naj bi končno zaživel tudi pro- jekt konjskih stav. M.Toš V spomin Angeli Topolovec - Gazi Ob prašni cesti stoji skrom- na hiša, polna veselega otroškega čebljanja. Pred hišo se košati široka brajda, ki daje poleti obilno senco, kjer z užitkom posediš in pok- lepetaš s sosedi. Vse naokoli travniki in gozdovi, pod hišo potok, še malo dalje pa Boč in Pohorje. Devet otrok raz- ličnih starosti se podi naoko- li. Kot vrhovna poglavarja te male vojske oče in mama skrbno pazita, da stvari pote- kajo tako, kot morajo, saj so vsi vogali polni razposajen- cev. Vmes je tudi nekaj sose- dovih, saj tja, kjer je več otrok, radi prihajajo tudi dru- gi. Najlepše je v veliki kuhin- ji, ko se vsi posedejo za dolgo mizo. Otroci se smeiuo in se na skrivaj ščipajo ter nagajajo drug drugemu. Smeh ob stro- gemu očetovem pogledu sicer utihne, vendar ga je pritajene- ga še vedno čutiti v zraku. Mama gleda na vse skupaj strogo - blago, kot zna le ona, saj ve, da se sicer živahni in vseh vragolij polni otroci ima- jo radi. Potem se izmuznejo od mize, eden za drugim, in vsak vzame v roke tisto, kar ima najrajši: dekleta knjigo ali domačo mačko, ki že ko- maj čaka na stisk mehkih otroških dlani, fantje nadalju- jejo z rezljanjem lesa, starejši pa pomagajo pri pospravljan- ju. Tako je leto za letom, vse dokler ne odrastejo in drug za drugim odidejo v svet. Nekate- rim je ta svet blizu doma, dru- gim bolj oddaljen, najdalje pa se odpravi četrtorojena Gelica, ker pač takrat, ko bi morala pričeti z delom, tega doma zan- jo ni bilo. Našla ga je v Nemčiji, kjer si je v kraju Wip- perfiirth v bližini Kolna ustva- rila družino. Potem so se pričela romanja iz tujine v domovino in ponov- no nazaj, dolgih osemindvajset let. Sprva samo poleti, kasneje pa tudi jeseni, o veliki noči in celo o božiču. Njeni obiski so bili praznik za celotno številno Topolovčevo družino, saj so se ob takih priložnostih zbrali vsi ter sproščeno in neobremenje- no poklepetali. Kako ji je bilo potem ob vsakem slovesu težko pri srcu, je vedela le ona, drugi so samo slutili, saj je velikokrat dejala, češ vi sploh ne veste, kako lepo vam je doma, mi pa zunaj živimo povsem drugačno življenje, tujci med tujci, kljub razmeroma dobremu zaslužku. Koliko slovenskih knjig je vsa ta leta romalo z njo v Nemčijo in nazaj, bi težko prešteli. Ob lanskem novem letu je bila še zadnjič doma in poskušala obi- skati vse svoje brate in sestre. Ob slovesu je dejala: Za veliko noč se vidimo. Potem pa kot strela z jasnega vest o bolezni in z njo skrb, ki ni glodala samo nje, temveč vse njene najbližje. Jo bo uspela premagati, bo zmagala njena močna volja? Tu in tam je na trenutke kazalo, da zmaguje nad boleznijo, pa vendar je ta kasneje udarila še z večjo močjo. V času, ko si prijatelji in znanci v pričakovanju naj- lepših praznikov - božiča in novega leta - voščimo srečo, zdravja in veselja, nas je presu- nila vest, da je Gelica v borbi z boleznijo izgubila bitko. Tako je ob koncu leta ponovno prišla domov, vendar tokrat žal za vedno. Izpolnila se ji je želja, biti pokopana doma, na majšperškem pokopališču, ob očetu in bratu Zvonku. Po- grešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi, pogrešali bomo njen svojevrstni humor, njeno toplo in preudarno besedo. Najbolj pa jo bodo pogrešali mama, mož in sin. TRAKTOR LETA 1998 Glasujte, tekajo vas nagrade Za traktor leta 1998 lahko predlagate enega od nas- lednjih traktorjev: AGROME- HANIKA AGT 830; CARRA- RO 370; DEUTZ-FAHR Agroxtra 4.17, 4.85 in 6.01; FENDT Farmer 275 SA, 308 in 511; FIAT 70-56 DT, 88-94 DT, L 85; FORD 5640 DT; JOHN DEERE 3300 SE, 6300, 6400; LAMBORGHINI Crono 60, 70 in Sprint 70; LANDINI Globus 60, Blizzard DT 65, 9880 DT; MASSEY FERGU- SON 382,4245,6140; MERCE- DES BENZ Unimog; SAME Argon 60, Dorado 70, Silver 90; STEYR 970 A, M9083 A, 9086 A; TORPEDO TD 48, TD 55A, TD 75A; UNIVER- SAL 445 DTC, 640 DTC, 643 DT; ZETOR 4340, 5340, 7341. Izrezane in izpolnjene glasov- nice pošljite na naslov: Radio- Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj, najkasneje do 15. januarja 1998. JB Za traktor leta predlagam: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Velikost kmetije skupaj z najeto zemljo: Glavna usmeritev: (poljedeljstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo), drugo: Sedaj uporabljam naslednje traktorje: Ali nameravate letos ali v novem letu kupiti nov traktor? DA NE PREJELI SMO Kam s smetmi (Odgovor na članek, objavljen v 53. šte- vilki Tednika) Pod tem naslovom je ormoški župan in poslanec v državnem zboru Vili Trofenik lahko objavil svoja stališča v zvezi z ormoškim odlagališčem odpadkov. Po župa- novem mnenju je problem nerešenega odla- gališča smeti v Ormožu v tem, da se vsi poli- tiki te teme branijo, ker da ne prinaša na- klonjenosti volivcev. Po njegovem mnenju naj bi ormoški občinski svet ne našel dovolj poguma, da bi določil lokacijo za novo odla- gališče. Prepričan je tudi, da ormoško odla- gališče nikdar ni bilo tako dobro urejeno, kot je danes, in da se zadeve v zvezi z odlaga- liščem po nepotrebnem politizirajo in to zgolj zaradi bližajočih se volitev. S temi stališči poskuša najbolj odgovoren za trenutno stanje odlagališča odpadkov svojo odgovornost pripisati občinskemu svetu in volivcem, o katerih govori, pokazati grešnega kozla. Odlagališče, ki je - povedano za tiste, ki ga še niso videli - en ogromen kup smeti, ki se iz dneva v dan povečuje, ni- kakor ne more biti političen problem, kot meni župan, ampak je v prvi vrsti velik eko- loški problem. Ekološki problem za vse tis- te, ki živimo v neposredni bližini, potam pa tudi za občino kot celoto. V občini Ormož je po odloku obvezen od- voz odpadkov. Odvoz opravlja privatno pod- jetje Saubermacher, ki ie pred štirimi leti dobilo koncesijo za to dejavnost. V imenu takratne občine Ormož je bil podpisnik po- godbe predsednik takratnega Izvršnega sve- ta Vili Trofenik. V pogodbi se je občina ob- vezala, da bo poskrbela za odlagališče, obve- zala pa se je tudi, da bo plačala stroške odvo- za, v kolikor občani ne bi plačevali računov. Ta obveznost nastopi, v kolikor bi neplačani računi presegli 3% vrednosti opravljenega dela po koncesijski pogodbi. Pogodba je bila sklenjena za 10 let. Čeprav se je že leta 1990 v takratni občinski skupščini postavljalo vprašanje v zvezi z nelegalnim odlagališčem komunalnih odpadkov, se v sedmih letih ra- zen predvidenih treh možnih lokacij ni na- redilo ničesar. Vili Trofenik, ki že osmo leto vodi občino Ormož in se brez njega ne more zgoditi nič, nekateri so prepričani, da bi brez njega tudi trava ne rasla, v zapisu pravi, da v Sloveniji velja, kar se tiče smetišč, med politiki pravilo "ne na mojem dvorišču in ne v mojem mandatu". Komu župan, ki je prvi poltik v občini in že osmo leto vodi občino, pripisuje v članku zapisane besede "ne na mojem dvorišču in ne v mojem mandatu", mi ni jasno saj so se v občinskem svetu se- danje občine večkrat postavljala vprašanja in podajali predlogi v zvezi z ureditvijo sme- tišča. Župan je na vsa vprašanja in predloge odgovarjal, da se pripravljajo rešitve, ki bodo imele regijski značaj, in da je občina Ormož premajhna za lastno odlagališče od- padkov. Občinski svet bi za nastalo situcijo bil odgovoren, v kolikor bi župan podal predloge za razrešitev omenjenega proble- ma, pa bi jih le-ta zavrnil. Ker pa teh predlo- gov v preteklosti z županove strani ni bilo, občinski svet ne more prevzeti odgovornosti za nastalo situacijo, pa naj se župan še tako trudi okriviti občinski svet. Vsekakor pa smo v občinskem svetu mnogi, ki nas skrbi nerešena situacija v zvezi z odlagališčem, in smo že večkrat predlagali, da bi problem rešili podobno, kot so ga rešili na Ptuju. Pre- pričani smo namreč, da dokler ne bomo za razrešitev problema več naredili sami, nam tudi države ne bo priskočila na pomoč, saj nas je glede nujnosti uvrstila v skupino C. V kolikor naj bi bila nova lokacija v ormoškem glinokopu, bi se o tem morali te- meljito pogovoriti z okoliškimi stanovalci in se dogovoriti za eventualne odškodnine. Na tak način bi morda lahko prišli vsaj do lokacijske dokumentacije, kar bi bil vsaj prvi korak na poti razrešitve za ormoško od- lagališče. Alojz Sok 12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 8. JANUAR 1998- TEDNIK VIDEM PRI PTUJU / SEDEMDESET LET ANTONA SEDLASKA Bogato iivijenjef vpeto v kuhwo Srečanje z Antonom Sedlaškom - Tončkom je nekaj čisto po- sebnega, kajti ta mož ima toliko povedati o svojem ljubitelj- skem delu v kulturi in o bogatem življenju, ki mu je pred dnevi prineslo že 70 let, da se ga zlepa ne naveličaš. Več kot 20 let je pustil v videmski osnovni šoli, od rane mladosti je ostal zvest Prosvetnemu društvu Franceta Prešerna v Vidmu pri Ptuju, kjer je bil dolga leta predsednik (sedaj je tajnik) in prava posebnost je kronika društva, ki jo skrbno ureja že od leta 1952. Ostala mu je še ljubezen do malih živali in kot gojitelj si je prislužil že marsikatero priznanje, od upokojit- ve leta 1988 pa ima za svoje ljubiteljsko delo še več časa. Vendar je Tonček Sedlašek tudi skrben dedek Petri in Evi, pravo presenečenje pa so mu 2. januarja, na dan, ko je dopolnil 70 let, pred domačo hišo pripravili videmski tamburaši. Življenjska pot Tončka Sed- laška se je začela 1928. leta v Maj- skem Vrhu, v majhni, s slamo kri- ti brunarici. V šolo je hodil v Vi- dem, potem se je zaposlil kot vi- nogradniški delavec, po vojni do- končal šolanje še na srednji kme- tijski šoli v Mariboru, kratek čas je bil delovodja v Vinogradniški zadrugi Videm, potem pa ga je pot vodila v učiteljske vrste. Pravi, da se ima za to zahvaliti svoji sestri Lojzki, prav tako učiteljici, ki ga je vzpodbudila za ta poklic, da je pozneje opravil še izpite iz peda- goških predmetov in strokovni iz- pit; najprej je poučeval tretji raz- red, do svoje upokojitve pa je ostal med videmskimi četrtošolci. Ni- koli ni znal biti preveč strog učitelj, rad je bil z otroki in na leta, ko je poučeval na šoli Videm, ima kaj drugega kot lepe spomine. Začetkov v ljubiteljski kulturi se Sedlaškov Tonček spominja ta- kole: "Prav dobro se spominjam svoje prve gledališke vloge, ki sem jo dobil davnega leta 1950, ko sem bil pri vojakih v Beogradu, kjer smo pripravili odrsko delo. Nisem si mogel kaj, da se ne bi po dveh letih vključil v domače PD Fran- ceta Prešerna Videm pri Ptuju, kjer je že takrat delovala zelo močna gledališka skupina, ki je vsako leto zaigrala kakšno igro. Naša edina režiserka, če se prav spominjam, je bila Ančka Selak, prvič pa sem igral v veseloigri Skupno stanovanje in že takrat dobil eno glavnih vlog. Igrali smo Vasovalca, Metež, Mutastega mu- zikanta, Ne kliči vraga, Samorast- nike, Nasvidenje nad zvezdami... Največji uspeh in največ gosto- vanj smo imeli z Miklovo Zalo, saj smo jo morali ponoviti kar 20- krat, zadnja leta pa smo se lotili enodejank. O gledališkem ustvar- janju v Vidmu se zadnja štiri leta ni sliši kaj veliko, saj vsa ta leta za to ni bilo primernih prostorov, morda bomo imeli več sreče v novi zgradbi. Ljubiteljsko gleda- lišče v Vidmu je bilo zame zmeraj na prvem mestu, veselil sem se gostovanj po okoliških krajih. Ljudje so se v prosvetnem društvu menjali iz leta v leto, ostali pa smo tisti, ki nam je ljubiteljska kultura dajala novih moči za življenje. Moja druga velika ljubezen je petje v mešanem pevskem zboru, pridružil sem se mu že leta 1953. Dolga leta sem bil predsednik v zboru, ki ga je vodil Maks Vaupo- tič, vmes še Jožica Soko, pa Ivan Brglez, tretje leto pa pojemo pod vodstvom Jožeta Barina Turice. Blizu 32 let sem bil tudi predsed- nik PD Videm pri Ptuju. Pomagal sem organizirati veliko kulturnih prireditev, saj smo ob kakšnem prazniku vsi radi nastopali; naj- večkrat pa so bili to državni praz- niki. Dolga je moja pot v ljubiteljski kulturi in včasih se moji sorodni- ki pošalijo, ko pravijo, da mi je bila ljubezen do kulture položena že v zibko. Pa bi jim skoraj verjel. Vesel sem tudi, da je moja družina v kulturi našla neko zadovoljstvo, saj prepevava skupaj z ženo, sin igra pri tamburaših, drugi člani družine pa se nam bodo še lahko pridružili." PRVA IN EDINA VLOGA V SLOVENSKEM FILMU Ko so pred mnogimi letu v Ha- lozah (največ v Dravinjskem Vrhu) snemali film Svet na Kajžarju, nastal je po romanu Iva- na Potrča, so tudi domačini v fil- mu dobili stranske vloge. Dobil jo je tudi Sedlaškov Tonček, prvo in edino vlogo v filmu, ki se je še da- nes dobro spominja. "Veliko nas je bilo, ki smo sodelovali pri fil- mu. Hodili smo v procesiji, kar nekako ponosen pa sem bil, da sem lahko nosil bandero. Nič nam ni bilo potrebno reči, samo hodili smo kot statisti, potem pa smo do- bili to dobro plačano. To je re- snično lep spomin, ena izkušnja več v mo:em življenju. Film smo si pozneje ogledali v naši kulturni dvorani, spomnim se še obiska glavne igralke Mile Kačičeve, pri kateri je kot gospodnija nekaj let delala moja žena." Sedlaškov Tonček že nekaj let prevepeva v skupini ljudskih pev- cev Vinogradnikov, ki so ena od sekcij sedanjega Kulturnega društva Videm. Pesmi, ki jih pre- pevajo v skupini, so vezane na vinsko trto, tolikokrat opevano rastlino v Halozah, pesmi pa poiščejo kar pri drugih ljudeh, po- jejo jih po spominu in kdaj pobrs- kajo tudi med pesmaricami. Tudi srečanje ljudskih pevcev in godvcev v KS Videm pri Ptuju je bila Sedlaškova zamisel in prire- ditev je z leti postala že kar tradi- cionalna. Zagotovo bi nam lahko Sed- laškov Tonček o svojem ljubitelj- skem delu v kulturi povedal še mnogo več, o tem bi lahko napisal kar celo knjigo spominov, pa pra- vi, da se tega ne bo nikoli lotil. 70 let je dopolnil zdrav in čil, samo da bi tako ostalo, pravi. V novem letu si je zaželel veliko dobrega in sreče v družinskem krogu in prav tega mu želimo tudi v uredništvu Tednika, pa še veliko ustvarjalnih let v kulturi. Tatjana Mohorko Anton Sedlašek ima kroniko društva večkrat v rokah. Foto: TM H AJDI NA / ŠTEVILNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRIREDITVE Šopek za 91-let- no Marijo Cestnik V posameznih naseljih primestne četrti Hajdina so pripravi- li številne božične in novoletne prireditve. Vse so bile dobro obiskane. V Gerečji vasi so pred božičem pripravili Noč vijolic z nastopom ansambla Ptujskih pet. V Haj- došah so praznične dni olepšali z nastopom oziroma koncertom gasilskega pevskega zbora Haj- doše v spomin na Valentina Zumra, na katerem so kot gostje zapeli tudi ljudske pevske iz Skorbe, moški pevski zbor iz Skorbe ter mešani pevski zbor DU Ptuj. Božični koncert so pri- pravili v domu krajanov v Skor- bi, kjer so ob pihalnem orkestru Talum nastopili domači pevci in pevke. V farni cerkvi so pripra- vili božično obdarovanje otrok, prav tako v Dražencih. Prvo nedeljo po novem letu so predsednik primestne četrti Rado Simonič, član vaškega od- bora Zgornja Hajdina Milan Brodnjak in farni župnik na domu obiskali najstarejšo kra- janko Zgornje Hajdine, 91-letno Marijo Cestnik. Izročili so ji šopek cvetja in ji v družbi sina ter snahe ob kozarčku vina zaželeli še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Obi- ski najstarejših krajanov na domu so v primestni četrti Haj- dina tradicionalno ponovoletno opravilo. V prazničnih dneh pa se ni samo praznovalo, nekateri so jih izkoristili tudi za nečedne posle. Tako je krajan, ki živi ob želez- nici, ob cesti Hajdina-Zagreb odložil zajeten kup odpadkov. Ker takih primerov v primestni četrti ni malo, so se odločili, da bodo v bodoče imena vseh one- snaževalcev javno objavili. MG SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kaj čaka Slovenijo Predsednik republike Milan Kučan je v letošnji novoletni pos- lanici zapisal, da "po vsem hu- dem v preteklosti zdaj vendarle zmoremo obvladovati prihod- nost". Opozarja, da "državniki in veliki misleci sveta želijo prihod- nost doživeti kot novo priložnost za planetarno civilizacijo miru, brez vojne, kot svet strpnosti in ne nestrpnosti, sodelovanja in ne delitev, ljubezni in ne sovraštva, solidarnosti in ne ozkosrčja, smeha in ne joka milijonov lačnih otrok, socialne pravičnosti in ne skrb zbujajočih socialnih razlik, dela in ne brezposelnosti, ustvar- janj in ne uničevanja. Kot svet ve- selja do življenja in ne obupa nad njim ..." Kučan poudarja, da sta k uresničevanju takšne podobe sveta poklicana tudi slovenska država in slovenski narod. Kučan misli, da je bilo minulo leto za Slovenijo uspešno. "Preživeli smo ga v miru, z okrepljeno zunanjo varnostjo in povečanim ugledom v svetu. Ohranili smo zagon približevanja razvitim evropskim državam. Živimo pa še vedno na mejah od- meva vojne, z njenimi strahotami in življenjem na robu dostojanst- va, kar zahteva več naše zavze- tosti." Kučan je dejal, da pa zahtevajo "premislek in dejanja" tudi resne slabosti doma. "Za mnoge je živl- jenjski vsakdan tegoben. Z več sodelovanja in skupno skrbjo slovenske politike, z manj samo- zadovoljstva biv se marsičemu lahko izognili." Škoda, da glede tega predsednik države ni bil konkretnejši in da ni bolj določeno povedal, kaj bi bilo gle- de tega treba storiti. "PAMET" ZA SLOVENIJO Komentator Dela opozarja na novoletno izjavo dramskega igralca Poldeta Bibiča, ki je na vprašanje, česa bi še zlasti pri- voščil Sloveniji, odgovoril kratko in jasno, da predvsem pamet. "Slovenci živimo z utvaro, da smo tako rekoč izbrano ljudstvo, in le še ščepec zdrave pameti naj bi potrebovali, pa bi bila naša sreča popolna. Bog nas je na- gradil z deželo 'na sončni strani Alp', ki ji po bogastvu živalskih in rastinskih vrst skoraj ni primere, imamo gore, morje, vinske gor- ce, vse, kar si srce poželi," piše komentator Dela. "Poleg tega se imamo za pridne, poštene, bi- stre, varčne ... In če bi imeli še malo pameti, kolikor nam je pri- manjkuje, bi bil tako rekoč raj na zemlji, brez bratomornih vojn, ideoloških zablod in nenehnih prepirov. Tako mislimo ..." V re- snici pa "Slovenija ne ve na- tančno, kaj bi sama s seboj, ali, bolje rečeno, po zatonu ideologij in uspešno izvedenem projektu osamosvojitve, je videti 'vržena v svet' (Sartre), sama s seboj. Svoj položaj se trudi osmisliti z Evrop- sko unijo in s članstvom v drugih mednarodnih zvezah, vendar je to bolj kot obliž, ni jasen odgo- vor, kaj bo z nacijo. Kaj je njena prihodnost. Trenotno ne premo- remo niti velikih politikov, kaj šele vizionarjev, ki bi znali zakoličiti koordinatne točke utopije, zato je kot čoln, ki pusti, da ga tok časa nosi s seboj. Slovenska zgodovina se dogaja od pro- računa do proračuna, pa še teh vlada ne uspeva pripraviti pra- vočasno. /.../ Skratka, politiki ni- majo idej, liderjev ni na vidiku, prepuščeni smo sami sebi. To je pravzaprav dobro. V takih oko- liščinah smo prisiljeni razmisliti o tistem Bibičevem ščepu pameti, ki nam ga priporoča in ki vseka- kor ni tista zadnja merica do naše perfektnosti, ampak je vide- ti bolj kot aspirin, da se zdrami- mo in začnemo razmišljati. Tudi o prihodnosti..." KAKŠNO (NAJ) BO NOVO LETO Sicer pa si oglejmo, kako si Slovenijo v novem letu zamišljajo voditelji posameznih strank in drugi voditelji. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je za Delo izjavil, da so njegova pričakovanja v zvezi z letom 1998 velika. "Upam, da bo slovenska politika v tem letu znala poiskati vse potencia- le, ki jih imamo v državi, da se bomo lahko spopadli z brezpo- selnostjo, si prizadevali za čim- boljši gospodarski razvoj in čim enakomernejši regionalni razvoj. Poleg tega upam, da bomo zmo- gli toliko politične širine in strpnosti, da bomo v državnem zboru sprejeli skupno deklaraci- jo, s katero bomo obdobje nek- danjega sistema v celoti zakl- jučili. Kar zadeva državni zbor, naj bi prišlo bolj do izraza umirje- no in strokovno delo v delovnih telesih, čeprav menim, da so poslanci tudi do zdaj dobro opravljali svoje delo." Lojze Peterle, predsednik opo- zicijskih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), pričakuje od Slovencev, "da bodo ugotovili, da politika, kakršno imamo zdaj, ne vodi v zdravo prihodnost'. Predsednik prav tako opozicij- ske Združene liste socialnih de- mokratov (ZLSD) Borut Pahor misli, da se je treba "najprej vprašati, kaj je glavni problem slovenske politike oziroma strank kot nosilk politike. Menim, da je osnovna težava v tem, da stranke gradijo svojo identiteto na konfliktu in razlikah z drugimi, medtem ko moderna^ politika gradi na sodelovanju. Če bi bili sposobni sodelovanja, bi v Slo- veniji prišlo do pozitivnega preo- brata. Moralo bi torej priti do spremembe politične identitete". Lider opozicijske Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zma- go Jelinčič upa, "da se bodo vladni organi začeli zavedati, da je Slovenija edina svetinja, ki so ji resnično nekaj dolžni." Jelinčič pa ima še eno "utopično" željo: "Želim si, da bi se letos nekaterim politikom kaj zbistrilo v glavi. Pa da bi se tisti, ki blatijo Slovenijo v tujini, končno začeli zavedati, da s tem v prvi vrsti škodujejo sami sebi". Vodja poslanske skupien vla- dajoče Liberalne demokracije Slovenije Tone Anderlič si želi le, "da bi bilo novo leto boljše od lanskega in slabše od leta 1999". Marjan Podobnik predsednik vladajoče Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade pa si želi, "da bi država na vseh področjih uspešno delovala. Še posebej si želim uspešno delo vlade in da bi kar najbolje izvajali koalicijski sporazum ter dosegli čim boljšo usklajenost. Poleg tega si želim čimbolj enakome- ren regionalni razvoj, pa tudi iz- boljšanje statusa slovenskih podjetij. NAJPREJ ZDRAVJE Ena izmed komentatork ugot- avlja, da država svojim državlja- nom vsaj po materialni plati ne bo mogla nakloniti bogve kako prijaznega leta. Lahko pa bi po- nudia vsaj prijaznejše vodenje države. "A kaj, ko so naši oblast- niki tu očitno še bolj nemočni kot pri gospodarjenju z državno bla- gajno. Že res, da bi težko našli državo, v kateri bi bilo ljudstvo s svojo vlado in parlamentom več kot zadovoljno. Verjetno pa ni prav veliko takih, v katerih bi bila, če sodimo po javnomnenjskih raziskavah, z delom vlade in par- lamenta že več mesecev zapo- red nezadovoljna okrog polovica državljanov, zadovoljna pa niti dvajsetina..." In kaj pričakujejo "navadni" ljudje? Kar 71 odstotkov vprašanih v anketi ljubljanskega Nedela si želi predvsem zdravja, 7,3 odstotke razumevanja z ljud- mi v svoji bližini, 6,1 odstotka uspeha v službi ali šoli, 5,5 od- stotka več denarja in 16 odstotka "nič posebnega". Jak Koprive PTUJ / 5 PROSLAVE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Leto 1998 bo težko V organizaciji mestne občine Ptuj je bila 26. decembra v ptujskem gledališču osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. Povezali so jo s koncertom pihal- nega orkestra Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Spomnil je na pozitivne in tudi negativne stva- ri iz dosedanjega obdobja samostojnosti ter na naloge, ki nas čakajo v letu 1998, v katerem naj bi državljani bolj kot do sedaj zaupali v politiko in lastno državo in v katerem bo zaživela cela vrsta ukrepov, ki bodo za državljane neprijetni, a so nujni. "V želji za čim hitrejšim razvojem smo namreč v preteklih letih trošili več kot ustvarjali. Potrebni bodo varčevalni ukrepi, novi davčni ukrepi, spremembe na občutljivem področju in- validsko-pokojninskega sistema, dopolnitev za- konodaje o lokalni samoupravi, skladnejšem raz- voju, reforme na področju šolstva, kmetijstva, kulture in še kje. Pred nami je izredno občutljiva resolucija 1096 Sveta Evrope za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov, ki mora biti sprejeta pred vstopom v Evropsko zvezo, temeljiti pa na razvoju človeko- vih pravic in osebne integritete. Za sprejemanje naštetih ukrepov bo potrebna politična enotnost, kot je bila ob osamosvojitvi; upoštevati se bodo morale tudi upravičene zahteve opozicije," je med drugim povedal slavnostni govornik Miros- lav Luci. Ob koncu pa je Še poudaril, da bo naš nadaljnji razvoj odvisen v prvi vrsti od nas sa- mih, naše miselnosti, ustvarjalnosti in inovativ- nosti. Državo, ki bo bolj prijazna do državljanov, si bomo lahko ustvarili le sami. MG TEDNIK -8. JANUAR 1998 ŠPORT - 13 PTUJ 20 let pltivalnega kluba Le dobro leto dni je bilo potrebno od odprtja prvih bazenov v ptujskih toplicah, do takrat, da se je pojavila ideja o ustano- vitvi plavalnega kluba. Devetega januarja 1978 se je pod zapordno št. 239 v register društev vpisalo ime Plavalni klub Toplice Ptuj. Poleg desetčlanskega upravnega odbora, ki je bil sestavljen iz staršev članov, so bili usposobljeni za treni- ranje tudi štirje treneiji, ki so imeli skupaj tudi do 60 plaval- cev. Entuziazem in trdo delo so pripeljali v zelo kratkem času do prvih uspehov, saj so že čez dve leti imeli v najmlajši kate- goriji deklic prve uvrstitve med najboljše tri v državi (ta- krat še v Jugoslaviji). Organi- zirali so občinska prvenstva, predtekmovanja za državna prvenstva in državna prvenst- va, kjer so nastopili vsi, ki so na začetku osemdesetih let v plavanju kaj pomenili. To sta bila brata Petrič, Jure Bučar, ki je še letos med člani reprezen- tance za svetovno prvenstvo v Perthu, Dopsaj, Kapor in veli- ko žal že pozabljenih plaval- cev, ki so pomagali narediti ta šport takšen, kot je. Po obdobju "poleta" je tudi v klubu nastopilo krizno obdob- je v letu 1981 in kasnejše de- presivno obdobje, ko je ta tek- movalni šport za desetletje po- polnoma zamrl. Na srečo pa se je preko plavalnih tečajev za učence osnovnih šol še ohran- jalo ime in izročilo. Koliko otrok je s pomočjo kluba spla- valo, je zaradi nepopolnih za- piskov za obdobje, ki je trajalo poldrugo desetletje, težko na- tančno določiti. Kljub temu lahko ocenim, da jih je bilo okrog 10.000. Konec leta 1993 se je sestala peščica nekdanje prve genera- cije plavalcev in sklenila, da obudi ta šport. Kratkemu va- bilu v Tedniku in plakatih se je 10. januarja 1994 odzvalo prvih deset plavalcev, starih od 8 do 11 let. Tako se je po skoraj natanko 16 letih ponovno začelo vse znova. Prepričevan- je, odrekanje in naporno delo je v štiriletnem obdobju pri- peljalo do tega, da je zdaj v klu- bu več kot 80 plavalcev, da imamo 6 skupin vseh katego- rij, udeležimo se najmanj 20 tekmovanj letno, osvojili smo 5 medalj na državnih prvenst- vih. Ponovno prihajajo v Ptuj trenirat plavalci svetovnega formata^ kot so Jure Bučar, Metka Sparovec in Blaž Med- veščak. Tudi ljubljanska kluba Ilirija in Olimpija sta bila v ptujskem olimpijskem bazenu na tedenskih pripravah. V letu 1996 smo prvi gostili vse pred- sednike plavalnih klubov, kjer so se pojavile nove smernice, primerne za razvoj modernega plavanja. V dvajsetletnem obdobju se je v plavanju ogromno spreme- nilo, od pravil na startih in obratih do "izuma" andulacij- ske tehnike prsnega plavanja. Drugačni so tudi modeli tre- ningov, kjer pridobiva veljavo delo na trenažerjih. V organi- zaciji in vodenju se prav tako pojavljajo spremembe, ker to delo zahteva vedno več profe- sionalnosti. Starši so nepo- grešljivi pri iskanju sponzorjev in donatorjev ter pri prevozih na tekmovanja in kot moralna podpora na tekmah. V klubu imamo kadar, ki bo sposoben peljati plavanje vsaj tako dobro kot do sedaj tudi v tretje tisočletje. V tem obdobju je bilo veliko ljudi, ki so s svojim požrtvo- valnim delom pripomogli, da se je plavalni klub lahko razvi- jal. To so bili v prvi vrsti starši, ki so nam zaupali svoje otroke, uprava Term, ki nam je verje- la, da bomo v njihovih prosto- rih kvalitetno izvajali procese treninga, mestna občina preko Športnega zavoda s svojo mo- ralno in finančno pocporo, sponzorji in donatorji, člani družin upravnega odbora in strokovnega kadra ter ne na- zadnje tudi plavalci, ki so po- leg vseh svojih obveznosti pri- pravljeni še naporno trenirati. Vsem skupaj hvala, plavalne- mu klubu Terme Ptuj pa vse najboljše in še na mnoga leta. Franjo Rozman TURNISCE \r Športno društvo ponovno aktivno Športno društvo Turnišče Ptuj je po šestih letih nedela v letu 1997 ponovno začelo aktivnosti. Najprej je bilo potreb- no pridobiti nove člane, to pa je bilo težko, saj je športna aktivnost v tem kraju - predvsem mladih po končanem osnovnošolskem izobraževanju - slaba. Spomladi so člani začeli delo na igrišču v parku Turnišče. Najprej so morali narediti ro- kometne gole, saj so bili stari uničeni. Z delovno akcijo so začrtali rokometno in teniško igrišče, uredili pa tudi okolico igrišča. V društvu se je pokazalo za- nimanje za košarko, odbojko na mivki, badminton in bali- nanje, zato so se vključili v ak- cijo čiščenja obrežja ribnika Turnišče, da bi pridobili fi- nančna sredstva za gradnjo košarkarskega igrišča. Izvedli so tudi dva manjša turnirja v malem nogometu. Člani pa so tudi podpirali pri- zadevanja g. Otto Krušiča, ki je očistil in domiselno uredil okolico v turniškem parku. Vendar je prostor, primeren in namenjen za oddih in sprostitev, moral spraviti v "prvotno stanje", krajani pa vedo, da je bilo tu odlagališče smeti! 29. novembra so imeli v športnem društvu občni zbor, na katerem so potrdili novi statut o društvih. V upravni odbor so bili izvoljeni: pred- sednik Janko Marčič, pod- predsednik Andrej Bračič, taj- nica Bronja Forstnerič, bla- gajnik Srečko Šeruga ter člani Martin Bedrač, Vlado Bedrač in Boris Šeruga, predsednik nadzornega odbora je postal Jože Kiseljak, predsednik dis- ciplinske komisije pa Sandi Vindiš. Prioritetna naloga čla- nov je pridobivanje novih čla- nov in gradnja košarkarskega igrišča. Člani društva vabijo krajane Turnišč na rekreacijo ob pet- kih ob 17.30 ure v OŠ Breg, kjer se bo igrala odbojka, na- mizni tenis pa lahko igrajo v Športni dvorani Mladika v četrtek od 17. ure. Obe aktiv- nosti se bosta začeli januarja. «JM P0ET0VI0 ZMAGAL V LJUTOMERU Nogometaši kluba malega no- gometa Poetovio so sodelovali na izredno močnem novolet- nem turnirju v Ljutomeru. Ptujčani so bili uspešni in se uvrstili v četrtfinale, kjer so z 2:1 ugnali ekipo Meteorplasta, v polfinalu so bili uspešnejši od mariborske ekipe Avtoprevoz- ništvo Frešer - zmagali so s 5:0. V finalu pa so zaigrali proti eki- pi GM športa, za katero so nas- topali v večini igralci prvoligaša iz Beltincev. S po dvema zadet- koma Nastja Čeha in Borisa Klingerja so brez težav zmagali ter zasluženo osvojili prvo mes- to. Najboljši strelec turnirja je bil Nastja Čeh, ki je dosegel osem zadetkov. Veliko pa je k zmagi prispeval tudi vratar Sil- vo Kornik. Za Poetovio so nastopili: Kor- nik, Vesenjak, Klinger, Boškovič, Nastja Čeh, Milan Emeršič ter Aleš Čeh, ki se je ekipi priključil kasneje. D. K. I. LIGA Rezultati 4. kroga: Vitomarci Petlja - Yurteam Juršinci 1:1, ŠD Majšperk - ŠD Podlehnik 2:8, Butik Ivana - Gostišče Tone 3:6, Avtoličarstvo Kac - Krona Zagi 5:7. 1. VITOMARCI PETUA4 3 1 0 23:1110 2. KRONA ZAGI 4 3 0 1 28:20 9 3. GOSTIŠČE TONE 4 2 1'1 20:14 7 4. ŠD MAJŠPERK 4 2 1 1 19:22 7 5. YUR TEAM - JURŠ. 4 12 1 12:14 5 6. ŠD PODLEHNIK 4 112 18:18 4 7. BUTIK IVANA 4 1 0 3 19:29 3 8. AVTOLIČAR. KAC 4 0 0 4 14:23 0 Razpored tekem 5. kroga - v soboto, 10. januarja, športna dvorana Center: 9.00 Krona Zagi - Vitomarci Petlja, 9.50 Gostišče Tone - Avtoličarstvo Kac, 10.40 ŠD Podlehnik - Bu- tik Ivana, 11.30 Yurteam Juršinci - ŠD Majšperk. II. LIGA Rezultati 4. kroga: Telekom Maribor - Gastro Žetale neodi- grano, Zavod 93 - Dolane 1:4, Rajh Draženci - Bar Emeršič neodigrano, Lipa Vitomarci - Zg. Pristava 1:3, Sestrže - Cir- kulane 2:0. 5. krog: Cirkulane - Telekom Maribor 0:5, Zg. Pris- tava - Sestrže 4:7, Bar Emerišič - Lipa Vitomarci 1:5, Dolane - Rajh Draženci 2:3, Gastro Žeta- le - Zavod 93 6:2 1. DOLANE 5 4 0 1 23:9 12 2. LIPA VITOMARCI 5 4 0 1 17:7 12 3. SESTRŽE 5 3 11 18:1010 4. RAJH DRŽENCI 4 3 10 11:8 10 5. ZG. PRISTAVA 5 3 0 2 26:21 9 6. GASTRO 4 2 0 2 18:15 6 7. BAR EMERŠIČ 4 10 3 11:15 3 8. TELEKOM MARIB. 4 10 3 11:18 3 9. ZAVOD 93 5 1 0 4 11:25 3 10. ŠD CIRKULANE 5 0 0 5 4:18 0 Razpored tekem 6. kroga - v soboto, 10. januarja, športna dvorana Center: 13.00 Telekom Maribor - Zavod 93, 13.50 Rajh Draženci - Gastro Zetale, 14.40 Lipa Vitomarci - Dolane, 15.30 Sestrže - Bar Emeršič, 16.20 Cir- kulane - Zg. Pristava. 7. krog - v nedeljo, 11. januarja - športna dvorana Center: 9.00 Zg. Prista- va - Telekom Maribor, 9.50 Bar Emeršič - Cirkulane, 10.40 Do- lane - Sestrže, 11.30 Gastro Zetale - Lipa Vitomarci, 12.20 Zavod 93 - Rajh Draženci S.M. STRELSTVO III. odprto državno tekmovanje V soboto in nedeljo bo tretje odprto tekmovanje najboljših slo- venskih strelcev za sestavo državne reprezentance in norme za državno prvenstvo. V soboto bo tekmovanje z zračno puško, v nedeljo pa s pištolo. Udeležba ptujskih strelcev bo množična. V streljanju s pištolo v konkurenci članic bosta nastopili državna reprezentantka Majda Raušl in Alenka Roškar, v konkurenci mladink reprezentantka Alenka Peteršič ter Sabina Žampa in Tanja Roškar. Člane bo zastopal Janez Štuhec, tekmovali bodo še Franc Bedrač in Milan Stražišar. V mladinski konkurenci bodo nastopili Robert Šimenko, Marjan Gril, David Valič in Matija Potočnik. Normo za četrto pozivno tekmovanje imajo priložnost dobiti člani Janez Štuhec, Franc Bedrač, članica Majda Raušl, mladinka Alenka Peteršič in vsi mladinci. II. PREHODNA SEKIRICA BORISA PATERNOSTA V soboto, 3. januarja, je strelska družina Trzin organizirala tek- movanje za drugo prehodno sekirico Borisa Paternosta. V finalu je bilo osem najboljših strelcev, med njimi pa sta bila ptujska strelca Janez Štuhec četrti in Franc Bedrač sedmi. Ekipa je bila četrta. SI SILVESTRSKI TURNIR DORNAVA 97 V petek, 26. decembra , so se strelci v Dornavi že tretjič pome- rili na medobčinskem silvestrskem turnirju s serijsko zračno puško za silvestrski pokal 1997. Sodelovalo je 12 ekip in 58 strel- cev. Rezultati ekipno: 1. SD Dornava I 607 kr., 2. SD MIP Ptuj 605 kr., 3. SD Kidričevo 1 601 kr., 4. SD Petovia avto 591 kr., 5. SD Željka 578 kr. Posamezno: 1. Boštjan Simonič - Petovia avto 162 kr., 2. Franc Ljubeč - Kidričevo 162 kr., 3. Robert Šmid - Dorna- va 161 kr., 4. Albert Frčeč - Kidričevo 161 kr. Prvih petnajst strelcev je prejelo praktične nagrade. H.J. SLOVENJEGORIŠKI SILVESTRSKI TURNIR V petek, 26. decembra, so se strelci slovenjegoriške zveze po- merili za silvestrski pokal s serijsko zračno puško. Razultati - ekipno: 1. SD Dornava 1, 2. SD Željka 1, 3. SD Go- mila, 4. SD Dornava III, 5. SD Trnovska vas. Posamezno: 1. Ro- bert Šmid - Dornava 161 kr., 2. Darko Peteršič - Dornava 158 kr., 3. Matjaž Simonič - Dornava 153 kr., 4. Branko Žmauc - Zeljka 153 kr., 5. Mirko Moleh - Željka 153 kr. B.H. POHORJE Odpoved 35. Zlate lisite Iz organizacijskega odbora za pripravo Zlate lisice so nam spo- ročili, da so prejeli s FIS-a odločitev, da tekmo preložijo s Pohor- ja v italjinanski Bormio. Prvič v 35 letih tako ne bodo uspeli izve- sti Zlate lisice, čeprav so jo v preteklosti organizirali že v dosti težjih vremenskih razmerah tudi takrat, ko na Pohorju ni bilo niti centimetra snega. Toda dane so seveda drugačni časi. Zato so pretekli konec tedna vse za selitev Zlate lisice iz Maribora v Kranjsko Goro, nato pa je direktor svetovnega pokala za ženske Kurt Hoch v nedeljo ob 15. uri po enournem razmisleku vseeno odločil, da tekmovanje dodeli italijanskem Bormiu. V Mariboru so kljub izredno neugodni vremenski situaciji uspeli zasnežiti slalomsko progo, medtem ko je bilo snega za ve- leslalom premalo. Še v petek jim je Kurt Hoch potrdil, da bodo slalom v Mariboru tudi ob odpovedi veleslaloma lahko izvedli. V noči s petka na soboto pa sta toplo vreme s temperaturami nad deset stopinj Celzija in dež nato še zelo močno načela slalomsko progo, tako da so po obisku inšpektorja za sneg Wernerja Stein- bergerja v Mariboru predlagali direktorju svetovnega pokala za ženske selitev v Kranjsko Goro. Vendar je zaradi pritožb po moški tekmi v Kranjski Gori je prišlo do premestitve Zlate lisice v Italijo. Tako bo 35. Zlata lisica v Mariboru prihodnje leto, saj so pripra- ve začele teči že sedaj. Milan Krajnc ŠAH Novoletni hitro- potemnl turnir Šahovsko društvo Ptuj je v pe- tek priredilo tradicionalni na- gradni hitropotezni turnir, ki je bil obenem zadnji v za leto 1997. Sodelovalo je 21 udeležen- cev. V odsotnosti nekaterih naj- boljših je z rutinirano igro zma- gal veteran Janko Bohak, prijet- no pa je presenetil štirinajstletni Goran Bezjak iz Kidričevega. Končni vrstni red: Bohak 16 točk, Čič, Ilijaž in Brglez 14,5, Žlender 13, Pernat 12,5, Z. Roškar 12, D. Majcenovič 11,5, Orešek in Škarja 11, Napast 10,5, Bezjak in Klajderič 8,5 itd. R. Roškar hitropotezni prvak za leto 1997 Na hitropoteznem prvenstvu Šahovskega društva Ptuj za leto 1997, v katerega je vključenih 12 turnirjev, ki se točkujejo po posebnem točkovnem sistemu, s katerim se vrednosti rezultat in udeležba na turnirjih, je zas- luženo zmagal Robert Roškar. Končni vrstni red: Robert Roškar 149,3 točke (10 turnir- jev), Jože Čič 105,5 (10 turnir- jev), Zlatko Roškar 102,3 (9 tur- nirjev), Jako Bohak 88,5 (7 tur- nirjev), Gregor Podrižnik 71,5(4 turnirji), Jurica Škarja 70,0 (7 turnirjev), Rado Brglez 58,5 (5 turnirjev), Boris Žlender 47,5 (7 turnirjev) itd. Prvi hitropotezni turnir za društveno prvenstvo za leto 1998 bo v petek, 9. januarja, ob 19. uri. Vabljeni! Janko Bohak PLANINSKI KOTIČEK Zdravju naproti na goro Oljko Planinsko društvo iz Polzele bo tudi letošnjo tretjo soboto v januarju organiziralo tradicionalni pohod Zdravju naproti, ki SE ga že nekaj let zapovrstjo udeležujemo tudi ptujski planinci. Glavni moto zimskega vzpona na goro Oljko je gi- banje na svežem zraku, povezano z izboljšanjem in utrje- vanjem našega zdravja. Po zdravje na goro Oljko se bomo podali v soboto, 17.1., z vlakom IC Mura, ki odpelje iz Ptuja ob 6.45 uri, ter se iz Šoštan- ja povzpeli na vrh 755 metrov visoke Oljke. Vrh gore krasi mogočna baročna cerkev z dvema zvonikoma, v neposredni bližini pa so domači planinci iz Polzele uredili prijeten planinski dom, kjer se bomo okrepčali z vročim čajem. Tudi letos prejme vsak pohodnik kuhano jajce, saj bo le nekaj dni pozneje godo- vala sv. Neža, ki "kuram rit odveže(!)". Po daljšem počitku bo sledil sestop preko Vimperka v Polzelo, od koder se bomo po- novno popeljali z vlakom nazaj v Ptuj, kamor prispemo ob 17.25 uri. Opremite se planinsko za zimske razmere (topla obleka), hrano pa tudi letos najdete v svojem nahrbtniku. Cena izleta, ki vključuje povratno vozovnico za IC vlak, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 750 tolarjev, mlade planince 700 tolarjev ter nečlane 1.200 tolarjev. Prijave z vplačili sprejema- mo do torka, 13. januarja, v pisarni PD Ptuj v Prešernovi 27. Preživite naslednjo soboto na pobočjih gore Oljke v prijetni družbi ptujskih planincev, zraven pa povabite tudi prijatelje, so- rodnike in znance. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. U.V. 14 - NASVETI 8. JANUAR 1998 - TEDNIK PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Kairo domačega psa obdržati v formi ljudje imajo pse iz različnih razlogov. Veeina jih potre- buje za družbo, nekateri za varovanje, šport ali delo. Ne glede na razlog pa je pomembno, da je pes v dobrem fizičnem stanju. Vsi psi niso pasji atleti, toda tudi vrtni psi morajo zadovoljiti potrebe po bogati hrani in giban- ju, če hočemo, da bodo deležni dolgega in zdravega živl- jenja. Psi, ki delajo za preživetje, npr. ovčarji, so pogosto vitkejši od iste- ga tipa psa, ki ne dela in je le hišni ljubljenec. Taki psi imajo trde mišice in malo maščobe, toda nji- hova dlaka je vseeno sijoča. Čeprav se zadnja tri rebra lahko pokažejo skozi kožo, ti psi niso shujšani. Nekatere pasme psov izgledajo suhe, npr. hrti, salukiji, križanci med hrti in jazbečarji, vendar so v resnici v izvrstni telesni kondiciji. To so hitre pasme psov in imajo ožji prsni koš kot večina pasem, prav tako nimajo naravne maščobne obloge. Mišice so pri teh pasmah dobro vidne, posebej na zadnjici in ramenih. Afganis- tanski hrti in salukiji imajo izrazi- te kolke, kar je značilnost pasme in ne znak podhranjenosti psa. Veliko predmestnih psov je pre- debelih in to lahko, tako kot pri ljudeh, vodi v zdravstvene proble- me in skrajša življenjsko dobo. Ohranjanje psa v dobrem fizičnem stanju zahteva kombina- cijo telesne aktivnosti in pravilne prehrane. Psi, ki še rastejo, imaj drugačne prehranjevalne potrebe od odras- lih psov; delovni psi rabijo ener- getsko bogatejšo hrano od hišnih ljubljencev. Naprodaj je veliko vrst hrane, ki ustreza večini psov, vključno z dietno hrano za prede- bele. Če pse hranimo s hrano me- snega izvora, ne dobijo kalcija in fosforja v pravem razmerju za pra- vilno rast kosti. Večina pasje hra- ne v prodaji vsebuje pravilno raz- merje kalcija in fosforja kot tudi drugih bistvenih sestavin - vita- minov in mineralov. Vsi psi potrebujejo redno čiščenje, s katerim se znebijo vseh notranjih zajedalcev. Psičkom in mladim psom mora- mo zagotoviti zmerno gibanje, ni- koli jih ne smemo spehajati toliko časa, da so utrujeni. Diski na kon- cu kosti se pri velikih pasmah ne zaprejo do štirinajstega meseca; pretiravanje pri razgibavanju mla- dičev lahko vodi v težave s sklepi. Tako kot ljudje tudi psi rabijo čas, da razvijejo mišice, vse pse je na začetku treba sprehajati na kratkih razdaljah, te pa postopo- ma podaljšujemo, dokler pes ne zadovolji potrebe po gibanju. Ne- katere pse lahko primerjamo z maratonskimi tekači. Te pasme so prvotno vzgojili za premagovanje velikih razdalj in jih je težko ime- ti v predmestnih vrtovih, razen če je lastnik pripravljen najti čas in način, da psu omogoči trošenje energije. Sprehajanje psov je dober način ohranjanja kondicije lastnika in psa. Za lastnike, ki jim je težko zadržati tempo svojih psov, obsta- jajo druge možnosti. Če psu mečemo žogo ali frisbi in nam ju nosi nazaj, pomeni, da psi opravi- jo veliko daljšo pot od lastnika. Nekateri psi tudi uživajo v pla- vanju. Ne pozabite se seznaniti z lokalnimi predpisi o psih na plažah in o tem, kdaj je pes lahko spuščen s povodca. Ko hodimo po ulici, mora biti pes, ki ga vodimo, na povodcu. Psov ne smemo sprehajati v naj- hujši poletni vročini. Ne glede na velikost psa je sprehod pomem- ben, ker zagotavlja spremembo v življenju psa. To, kar pes vidi, sliši in voha na sprehodu, pre- preči, da bi se dolgočasil. Celo sta- rejši pes, ki lahko prehodi samo krajše razdalje, se veseli svojega vsakodnevnega sprehoda. Društvo za odgovoren odnos do malih živali PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 154. NAD Zakon, družina in duševno zdravje 15. nadaljevanje Zakonski kon- flikti - 7.nad. Srednje obdobje zakona - l.nad. Pa si poglejmo te reakcije za- koncev v srednjem obdobju zakona: 1. Pri mnogih zakoncih pride do nekakšnega umika iz za- konskega življenja in do vedno manjšega angažiranja za za- konca. Lahko bi rekli, da s tem, ko so izginili mladostni ideali, nobeden več tako rad ne služi drugemu kot prej. Oblike te reakcije so raznote- re. Včasih skušata zakonca po vsej sili in hlastno nadoknadi- ti "izgubljeno in zamujeno". To vodi, posebno pri moških, največkrat do nezvestobe. Drugi poskus umika iz med- sebojnega razočaranja in neza- dovoljstva je beg v delo ali ak- tivnosti. Znano je, da so žene v tej starosti najaktivnejše v raz- nih društvih in organizacijah, možje pa so poleg zagnanosti v poklicu še posebno radi družijo v "moških družbah", posedajo po gostilnah, zahaja- jo na športne prireditve, se predajajo hobijem ipd. Beg moških se pogosto konča z al- koholno zasvojenostjo. Pri tem tretjem tipu reakcij sta agresija do partnerja in neza- dovoljstvo z njim sploh naj- manj skrita, zato so tudi ločitve, ločeno življenje in pre- piri v tej skupini najpogos- tejši. 2. Za ta tip reakcij je značilno, da skušata zakonca medsebojno odtujevanje pre- prečiti. Medtem ko je pri prvem tipu prišlo zaradi vse manjše usmeritve v zakon do večje angažiranosti navzven, se zakonca tukaj trudita bloki- rati take zunanje zveze. Kot bi slutila svojo ranljivost, skušata zakon od znotraj okrepiti in j hkrati omejiti vplive od zunaj, j Posledica take orientacije so i največkrat izolacija zakoncev, j pešanje osebnih interesov, : naraščajoča ljubosumnost in | upadanje osebnostne rasti. | Harmonija za vsako ceno seve- | da ne more preprečiti, da prej j ali slej ne izbruhne na dan i medsebojna agresija. 3. V tem primeru se zakonca j zavestno borita proti izgubi ! individualnosti in proti med- sebojni odtujenosti s tem, da skušata skupaj živeti čimbolj življenjsko bogato. Po mnenju strokovnjakov je to edini način, ki prispeva k zorenju zakoncev in zakona. Prav ta tip zakona je najlepši dokaz, da zrelost ni nobeno trajno, enkrat doseženo stanje, pač pa proces stalnega medsebojnega prilagajanja in rasti. Naslednjič pa še nekaj besed o srednjem obdobju zakona. mag. Bojan Šinko Krvodajalci 23. december - Milan Vervega, Jurov- ska c. 11, Lenart, Darko Vafentan, Šeronova 4, Ptuj, Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj, Rajko Janžeko- vič, Tibofci 59, Miran Rakovec, Šolska 31, Središče ob Dravi, Marija Kožic, Kraigherjeva 24, Ptuj, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Stanko Rep, Nova vas 1, Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Majda Turk, Vintarovci 64, Katica Srnolinger, Lovrenc na Dr. polju 8, Ivan Natiberger, Zg. Hajdina 37/a, Ja- nez Vertič, Ločič 1/b, Jože Tomanič, Kungota 68, Stavko Kovačtč, Cirkovce 60/d, Tone Jus, Lancova vas 61, Alojz Kelc, Osluševci 7, Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu, Alojz Janžeko- vič, Strelci 5, Mirko Tikvič, Grajenščak 8, Albin Petrovič, Vareja 6, Stanislav Zavec, Turniška 26, Ptuj, Franc Viher, Nova vas 106/a, Davorin Ljubej, B. Kraigherja 11, Kidričevo, Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj, Mi- lan Fajt, Draženci 82, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj, Albert Frčeč, Apače 246, Emil Munda, Strnišče 27, Evgen Muhič, Gorišnica 46, Drago Srnolinger, Golobova 8, Ptuj, Miran Gajser, Kajuhova 11, Kidričevo, Jože Galun, Stogovci 14, Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Janez Habjanič, Ju- rovci 1, Franc Zagoranski, Hajdoše 101, Anton Habjanič, Starše 73, Slav- ko Cizerl, Tomšičeva 40, Slovenska Bistrica, Milan Janžekovič, Bodkovci 29, Miroslav Graifoner, Cirkovce 68/c, Jure Novak, Cirkovce 22, Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9, Ki- dričevo, Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj, Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n, Martin Polak, Starše 55/b, Srečko Zadravec, Sodinci 60, Jože Frula, Skorba41/c, Franc Krnjak, Skolibrova 4, Ormož, Ivan Brumen, Moškanjci 113. Voščilo Naj bo, naj bo, tako: da človek brat človeku bo, da mir bo prišel na zemljo, naj bo, naj bo tako. Naj bo, naj bo, tako: da žalosti nikjer ne bo, da solzno več ne bo oko, naj bo, naj bo tako. Naj bo, naj bo tako: da vse se veselilo bo, da smeh na naših ustih bo, naj bo, naj bo tako! Naj bo, naj bo tako: da zdravje nam služilo bo, da boli se izognemo, naj bo, naj bo tako! Naj bo, naj bo tako: da sovraštvo bo pozabljeno, da nič nas ne bo razdvojilo, naj bo, naj bo tako! Naj bo, naj bo tako: da imel boš svojo službico, da boš dočakal penzijo, naj bo, naj bo tako! Naj bo, naj bo tako: da zemlja obrodila bo, da ne bo kruha zmanjkalo, naj bo, naj bo tako! Naj bo, naj bo tako: da človeštvo preživelo bo, da se hudemu izognemo, naj bo, naj bo tako! Mogoče pa bo kdaj tako, ko Bog bo prišel na zemljo, ko Zveličar spet zavladal bo, naj bo, naj bo tako! AnZa BRALCI SPRASUJEJO... ... TEDNIK IŠČE ODGOVORE Kako izbirati kondome Včasih smo se protoževali zaradi premajhne izbire kondo- mov, danes se pritožujemo, ker je izbira prevelika. Zanima pa vas, kateri so najboljši. Seveda je najboljši tisti, ki je najvarnejši, a da bi ugotovili, katera znamka je najvarnejša, bi morali testirati več kondo- mov kar nekaj časa in nato vsaj tri mesece čakati na rezul- tate. Lahko vam le svetujemo, katerim zahtevam mora kon- dom ustrezati: - da ima zbiralnik, ki zadržuje izlito semensko tekočino, - da je prevlečen z mazivom, ki omogoča lažjo nataknitev na spolni ud, - da je elektronsko preizkušen. Za čim boljšo zaščito pred nezaželeno zanositvijo pa je priporočljiva hkratna uporaba spermicidne kreme, zlasti v plodnih dneh. Spermicidno kremo dekle vstavi z aplikator- jem globoko v nožnico deset minut pred spolnim odno- som. Kremo je treba uporabljati v skladu z izdelovalčevimi navodili, ker je dolžina časa, v katerem so učinkovite, raz- lična. Te kreme lahko dobite v lekarnah brez zdravniškega recepta. Milan Krajnc PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / Prosinec v vrtu Če je soditi po otoplitvi, suhem in brezsneznem vreme- nu ob prehodu v novo leto, bi si nadejali, da bo letošnja zima mila in kratka ter da je pričakovati skorajšnjo pom- lad. Toda za pravo zimo je še časa na pretek in verjeti je treba pregovoru: "Če januarja ni snega, šele aprila ga da!" Ponekod je že opaziti prebujanje rastlin iz zimskega mirovanja: brstita leska in iva, v za- vetnih legah že cvetijo trobentice, ponekod pa že kalijo najzgodnejše vrste čebulnic. Narava bo gotovo to prehitevanje zavrla, zato ni vzroka za zaskrbljenost, da bi lahko ta otoplitev že prinesla škodljive posledice. Zimske vremenske razmere, ko vsaj za nekaj časa pokrajino prekrije snežna odeja in okrog oglov zavije ostrejši mraz, so za vrt koristne in nuj- no potrebne. Zemlja se pozimi spočije, zaradi zmrzali pa se v njej zgodijo takšne fizikalne in biološke spremembe, da se ji do spomladi ob- novi sposobnost za rodovitnost in da trajnemu rastlinju in novim posevkom nudi ugodnejše rastne razmere. Vrtna zemlja mora pozimi premrzniti. Z zmrzaljo in zimskim počitkom se ob- novi življenje v tleh, rastline trajnice in ozimine se utrdijo in postanejo odpor- nejše za naslednjo vegetacijo. Zima pa je tudi svojevrsten usklajevalec v naravi med živalskim in rastlinskim svetom, ko pod njenim učinkom osta- nejo najodpornejši in utrjeni organizmi in poskrbi, da ne pride do pre- razmnožitve ene vrste na račun dru- gih. Sprehodimo se v tem času pogoste- je po SADNEM VRTU in opazujmo, kako se sadno drevje obnaša v času zimskega mirovanja. Stanje dreves in spremembe na lesu drevesnih krošenj so pozimi, ko na njih ni listja, lažje opazne. Suhe in nagnite plodove, ki smo jih pri jesenskem pospravilu v sa- dovnjaku spregledali, skrbno pobere- mo in neškodljivo uničimo tako, da jih zakopljemo ali sežgemo, da omejimo vire okužb z nevarno gnilobo v pri- hodnji letini. Popravimo poškodovana varovala drevesnih debel in skrbno pregleda- mo ograjo in vrtne vhode, da se ne bi mogla v sadni vrt zateči divjad. Ko ni snega ali pa če je le tanka snežna odeja, potrosimo zimski od- merek fosfornih, kalijevih in kalcijevih rudninskih gnojil. Naštete vrste gnojil se počasi topijo in dolgo potujejo s površja proti drevesnim koreninam. Ob raztapljanju ne hlapijo, zato ni bo- jazni za izgubo, dovolj zgodaj po- trošena gnojila pa bodo še pravi čas prišla v talno raztopino, ko jih bo rastli- na potrebovala za svojo rast. To je še posebej pomembno izvesti pri drevju, katerega drevesnih kolobarjev ne oko- pavamo. Na senčnih legah, kjer se pod sadnimi krošnjami pojavljajo ma- hovi, kar je znak, da je zemlja postala kisla, opravimo apnjenje s kamninsko moko. Razkisanje tal je naju- spešnejše, če ga izvedemo sredi zime. Ce imamo na voljo lesni pepel, ga sproti, ko čistimo kurišča, odnašamo in trosimo pod sadno drev- je. Lesni pepel ima za gnojenje sadne- ga drevja posebno vrednost, saj so v njem vsebovane rudninske snovi, ki so jih predhodne rastline s presnovo že enkrat primerno pripravile za svoje življenje, sedaj pa jih v obliki pepela, ko so organske snovi zgorele, vračamo v naravo. V OKRASNEM VRTU redno pregle- dujemo in sproti popravimo zaščito, ki smo jo postavili občutljivejšim okra- snim trajnicam, pa jih je poškodovalo neugodno vreme in veter. Rododen- droni, lovorikovec, vrtnice in podobne okrasne trajnice, ki jih moramo zava- rovati pred ostro zimo, postanejo v takšnih vremenskih razmerah, kot so v začetku letošnje zime, še občutljivejše na mraz, ker se, namesto da bi se v začetku zime utrjevale, ob otoplitvi raznežijo. Za prezimitev potrebujejo te rastline v takšnih razmerah več pozor- nosti in nege, spomladi pa varovala z njih odstranimo čim kasneje. Medtem ko v ZELENJAVNEM VRTU prazne in prekopane gredice pozimi počivajo, vrtnik že načrtuje na njih prihodnjo setev in zasaditev. Ob načrtovani setvi pa se že prično pripra- ve na oskrbo s semeni, nekaterimi ma- teriali, ki jih bomo pri pridelovanju vrtnin potrebovali, ta zimski čas pa iz- rabimo tudi za vzdrževanje in popravi- lo vrtnega orodja, priprav in opreme ter njeno dopolnitev. Vrtnemu orodju - lopatam, motikam, rahljačem in grabljam - popravimo to- porišča, jih naostrimo in premažemo z ustreznim mazivom proti koroziji, se- veda ko smo jih prej dobro očistili rje in blata s pretekle sezone. Vrtnim škarnjam, žagicam in nožem po potre- bi zamenjamo obrabljene dele in nao- strimo rezila. Čeprav so kosilnice, škorpilniki in drugi pogonski stroji do jeseni brezhibno delovaii, jih za ob- dobje preko zime očistimo in konzervi- ramo. Če smo vešči mehanskega vzdrževanja teh pripomočkov, servisi- ranje opravimo sami, sicer pa jih damo v za to usposobljene servisne delavni- ce, kjer nam bodo strokovno postorili vse, kar je potrebno za ohranitev in ponoven zagon stroja. Ne pozabimo pri škropilnicah in napravah za nama- kanje odviti cevi in strojnih delov, skozi katere kroži voda, jih prezračiti in izsušiti, da ne pride do zmrzali in loma. Vrtnemu orodju in strojem, ki pozimi niso v uporabi, naredijo korozija, vlaga in umazanija ter zemlja toliko okvar, da povzroče pri začetku spomladanskih del številne delovne zastoje, vrtičkar- jem pa mnogo nevolje. Kot za obrtnika velja tudi za vrtnika pregovor, da je do- bro orodje že pol uspeha, z dobro vzdrževanim orodjem pa je vrtnarjenje še prijetnejše. Miran Glušič, ing.agr. * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * TEDNIK - 8. JANUAR 1998 ŠPORT - 19 JUDO / PTUJČANI PRVIČ V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV Članska ekipa pred zahtevno preizkušnjo Judoisti ptujske Drave so z osvojitvijo pokala Slovenije dosegli največji ekipni uspeh doslej. Prvo mesto so osvojili pred ekipo Iva Reya iz Celja in bistriškim Impolom na finalnem turnirju, ki je bil konec decembra v Slovenski Bistrici. Vlado Čuš, predsednik J K Drava Ptuj, je po osvojitvi naslova izjavil: "Imamo eno najmlajših ekip v Slo- veniji, saj je njeno povprečje pod dvajset let. To daje našemu uspehu dodatno težo, obenem pa je tudi obet, da bomo tudi v prihodnje do- segli podobne ali še večje uspehe. V klubu se zavedamo odgovornos- ti pred nastopom v evropskem po- kalu prvakov, zato smo pripravili še dodaten program, s katerim želimo našim tekmovalcem omo- gočiti optimalne priprave. Ob ugodnem žrebu je naša želja uvr- stitev v drugi krog, kar bi bil za novinca lep uspeh. Največje težave nam povzroča pomanjkanje fi- nančnih sredstev, saj je občina v letu 1997 ukinila nekaj streteških postavk v proračunu za šport, kot so zdravstveno varstvo športnikov, kategorizacija, profesionalni tre- nerji najuspešnejšim ptujskim klubom, napredovanje ekip in po- sameznikov ter pomoč pri medna- rodnih nastopih ptujskih športni- kov." Upajmo, da se bodo judoistom želje glede nastopa in primerne fi- nančne podpore s strani občinske- ga proračuna ter sponzorjev ure- sničile. Simon Starček Ekipa, ki je osvojila naslov pokalnih prvakov (manjka Andrej Murko). Foto: Kosi JUDO Tudi v decembru zelo aktivni O športnem društvu Judo klub Gorišnica smo večkrat poročali, o njihovi aktivnosti pa govori tudi podatek, da so v letu 1997 na raz- ne turnirje, mednarodna in državna prvenstva poslali kar 406 tekmovalcev, čeprav ni bilo tekmovanja, na katerem bi bila taksa nižja od 1.000 SIT. Prav tako so za vse udeležence tekmovanj or- ganizirali brezplačen prevoz in po končanem tekmovanju brez- plačno toplo prehrano. V decembru so se tekmovalci J K Gorišnica udeležili štirih tekmo- vanj. Na področnem šolskem tek- movanju, ki je bilo 7. decembra v Lendavi, je nastopilo več kot 30 osnovnih šol, pomerilo pa se je okrog 200 tekmovalcev. Tekmo- valci JK Gorišnica, bilo jih je 27, so nastopali za tri osnovne šole, ki jih obiskujejo. Za OS Gorišnica, tekmovalce sta vodila trener Mitja Kostevc in pe- dagog Zlatko Marčič, so se na državno prvenstvo uvrstili: Alek- sander Nemec 1. mesto, Tamara Petek 1. mesto, Denis Foštnarič 3. mesto, Rene Brodnjak 3. mesto, Anja Popovič 3. mesto, Leon Jauševec 5. mesto in Miha Hor- vat 5. mesto. Za OS Cirkulane, tekmovalce sta vodila trener Marko Petek in pe- dagog Valter Pliberšek, so se na državno prvenstvo uvrstili: Uroš Kolednik 1. mesto, Janja Karo 1. mesto, Saša Ljubeč 1. mesto, An- dreja Korenjak 1. mesto, David Hameršek 2. mesto, Mihaela Milošič 3. mesto, Simona Milošič 3. mesto, Dejan Hrnčič 5. mesto in Borut Zebec 5. mesto. Za OS Velika Nedelja, tekmoval- ce sta vodila trener Mitja Kostevc in pedagog Stanko Zamuda, so se na državno prvenstvo uvrstili: Pe- tra Fištrevec 1. mesto, Sanja Sti- bec 2. mesto, Smiljana Bezjak 2. mesto in Tadeja Stagar 3. mesto. Na že tradicionalnem 34. medna- rodnem turnirju za pokal Nagaoke v Ljubljani v soboto, 13.,' in nedel- jo 14. decembra, se je pomerilo 23 klubov iz štirih držav. Iz J K Gorišnica je nastopilo 12 tekmo- valcev. Pri dečkih je Rene Gabro- vec dosegel 3. mesto, peta mesta pa so osvojili Uroš Kolednik, Gregor Kolednik, Boštjan Vin- kovič, Jernej Brodnjak in Alek- sander Nemec. V konkurenci čla- nov je Miran Plošenjak dosegel odlično drugo mesto. V soboto, 20. decembra, je v Cel- ju potekal tradicionalni novoletni turnir za dečke in deklice. Pomeri- li so se tekmovalci sedemnajstih klubov, med njimi tudi dvajset tekmovalcev J K Gorišnica. Prva mesta so osvojili Tamara Petek, Janja Karo in Ivi Milošič, tretji mesti Andreja Korenjak in Mi- haela Milošič, peta mesta pa Al- eksander Nemec, Jernej Brodnjak, Bojan Štumberger, Uroš Kolednik, David Hameršek in Estera Černivec. Peter Cvetko Judo klubu Gorišnica so v veliko pomoč pri delu z mladimi tudi športni pedagogi na šolah. Na sliki skupaj s trenerji in tekmovalci na regijskem tekmovanju v Lendavi. Športne novfce TENIS • A jda v f inalu OP Domžal Teniški klub Spin Domžale je od 27. do 29. de- cembra organiziral tradicionalno novoletno odprtno prvenstvo Spin Domžale. V kategoriji deklet do 14 let je nastopila tudi članica TK Ptuj Ajda Brumen. Kot druga nosilka turnirja se je po zmagah proti Bruni Fekonja - TK Radenci s 6/1 in 6/1, Sari Zanoškar - BS Ljubljana s 6/1, 6/1, Tatjani Obrez - Olimpija Ljubljana in Mateji Špes - Branik Maribor s 7/6 in 6/2 uvrstila v fina- le turnirja. Kljub aktivni in prizadevni igri Ajde je bila prva nosilka turnirja Ines Globočnik - TK Celje tokrat srečnejša in spretnejša in je zmagala v dveh nizih 7/5 in 6/4. Tako je Ajda uspešno zaključila letošnjo sezono in začela novo, v kateri s 13 leti zaseda 5. mesto na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije do 14 let. TKPtuj KUNC FU # Posamično prvenstvo Slovenije Pred novoletnimi prazniki so se v Murski So- boti pomerili najboljši posamezniki v kung-fuju. V finalu je nastopilo dvajset borcev, ki so nav- dušili okrog 300 gledalcev. Vidi se, da se ta boril- na zvrst polagoma prijema med športniki in je vedno popularnejša. Največ naslovov državnih prvakov je odšlo v Maribor, dva na Ptuj in en v Ormož. Zmagovalci in državni prvaki: do 57 kg Matjaž Sajko - Maribor, do 63 kg Boštjan Gašlje- vič - Ptuj, do 67 kg Milan Korotaj - Ormož, do 71 kg Aleš Babic - Maribor, do 75 kg Ciril Čuš - Lju- tomer, do 81 kg Damir Hasanagič - Ptuj, do 86 kg Branko Leitgeb - Ravne na Koroškem, do 91 kg Marko Pečovnik - Ravne na Koroškem, nad 91 kg Uroš Repas - Slovenj Gradec. Pri ženskah je do 60 kg prvo mesto osvojila Mirjam Bonačič, ki je v finalu premagala Majo Bizjak iz Ptuja. D.K. 20 - ZA RAZV EDRILO 8. JANUAR 1998 - TEDNIK TEDNIK - 8. JANUAR 1998 ZA KRATEK ČAS-21 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgo- vor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehni- ka Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Daje bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Tanja Zaje Zupan, je ugotovila Andreja K raj nt, Ar- bajterjeva 7, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 15. januarja. Statistične podatke o najuspešnejših skladbah in albumih za leto 1997 ste lahko prebrali v prejšnjih dveh član- kih. Tokrat sem opisal nekaj zanimi- vosti iz sveta glasbe, ki so se zgodile v letu 1997. Film in glasba sta zelo povezana in oskarja za izvirno filmsko pesem je dobila Madonna za pesem You must Love me. Najpopularnejši filmski albu- mi v letu 1997 pa so bili; Gridlock, Booty Call, Romeo & Juliet 2, The Saint, Batman & Robin, Men in Black, My Best Friend's VVedding, Money Talks, Soul Food, Bean, Gang Related, Anastasia, The Jackal, Titanic... Najvišja nagrada v svetu popularne glasbe je grammy in to nagrado je prejel Eric Clapton za najboljšo pesem Change the World. Med nagrajenci, ki so dobili svoje grammyje, pa so bili tudi: Leann Rimes, Toni Braxton, The Beatles, Sheryl Crow, Beck, Dave Mattevvs Band, Luther Vandross, Fu- gees... V marcu so ustrelili rap pevca Noto- riousa B.I.G.-a. Njegova žena Faith Evans je v njegov spomin napisala be- sedilo za komad I'II be Missing You, ki ga je sproduciral in odrepal Puff Dad- dy. Melodijo si je Puff sposodil pri skupini The Police v skladbi Every Breath you Take. Spominska pesem lil be Missing you je največji hit na Billboardovi lestvici leta. Veliko zanimanja je vsako leto tudi za popevko Evrovizije in zmagovalna pe- sem je bila Love Shine a Light zased- be Katrina & The Waves. Slovenijo je častno zastopala Tanja Ribič s prijet- no pesmijo Zbudi se. Na Otoku (v Veliki Britaniji) pa so svo- je glasbene nagrade brite podelili tem- le izvajalcem: Gabrielle, Georgeu Mi- chaelu, Manic Streat Preachersom, Fugees, Back, Alanis Morissette ... Glavno nagrado za pesem leta so do- bile Spice Girls za hit VVannabe. ttrb Trije koncerti so bili v Sloveniji v letu 1997 posebej odmevni. Dva velika do- godka sta bila v dvorani Tivoli, kjer sta navdušili skupini 11 Top in The Prodi- gy. Največji koncert v zgodovini Slo- venije pa je bil na stadionu za Bežigra- dom, kjer je koncertirala irska skupina The Kelly Family, ki je navdušila več kot 30.000 poslušalcev. Največji mi- nus je seveda poizkus priprave kon- certa Michaela Jacksona, ki pa je žal spodletel in tako kralja popa še lep čas ne bo v Slovenijo. Posebno mesto pa sem namenil trem največjim koncertnim turnejam v letu 1997. Legendarni Rolling Stonesi so na turneji Bridges to Babylon za 33 koncertov dobil kar 156 milijonov do- larjev. Sledijo U2, ki so na turneji Pop imeli 46 koncertov in so dobili 1 ^.mi- lijonov dolarjev. Povratniki Fleetvvood Mac pa so na turneji The Dance imeli 40 koncertov in so zaslužili 63 milijo- nov dolarjev. »JV Najpopularnejša britanska skupina Oasis pa je doma postavila poseben rekord, saj so njihov album Be Here Now prodali v enem tednu v več kot milijon kopijah. Po mojem mnenju pa je album leta 1997 Let's Talk about Love pevke Celine Dion. Sir Elton John je svojo klasiko Candle in The Wind odpel v spomin princesi Diani. Mala plošča je presegla vse re- korde po prodaji in je še dandanes zelo visoko na vseh lestvicah. Celotna prodaja znaša že več kot 34 milijonov single plošč in ves izkupiček gre v do- brodelni sklad princese ljudskih src! 22. novembra pa smo bili obveščeni, da je umrl Michael Hutchens, pevec skupine lnxs. Prihodnji teden pa startamo s stand- ardnim pregledom glasbenih novosti in na predstavitev že čakajo Celine Dion, Jevvel, Notorious B.I.G., Bell, Book & Candle, Clock... David Breznik POPULARNIH 10 1. Too much -SPICE GIRLS 2. Together again -JANET JACKSON 3. Cherish - PAPPA BEAR 4. Perfect Day - VARIOUS ARTISTS 5. 11's Like that -RUN D.M.C. & JASON NEVINS 6. A Song for Mama - BOYZ II MEN 7. Cose Della Vita; Can't Stop Thinking of you - EROS RAMAZZOTTI & TINA TURNER 8. Teli him - BARBRA STREISAND & CELINE DION 9. Tomorrovv Never Dies - SHERYL CROVV 10. Freedom - ROBERT MILES & KATHY SLEDGE Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. LUJZEK Dober den vsoki deti! Prvič se srečuvlemo v totem leti. Storega smo pokopali, ga doj zagrnoli in začeli odštevati novemi. Na našem Suhem bregi, ki je toto zimo resen boj suhi kak moker, smo Silvestra do ronega vjutra slavili in novemi leti naz- drovlali. Saj vete, kak to gre: jej, pij in se veseli, domu ne idi, nihče te ne želi. Mija z Mico srna se samo malo pofrišala in šla živino oprovlat. Saj vete, kravice, mujceki, pujceki in pi- ceki pač nič ne vprošajo, je petek ali svetek. V jaslih in koritih mora biti jesti in piti, ker je pač znona in štora resnica, da vsoka krava pri jaslih in gobci doji, pujcek se pri punem koriti redi, kura pa na zdravih jajcih vali. Vidite, ke se vse to fkuper rima, sko- ro glih tak kak pri Prešerni, ki je najlepše pesmi te pisa, gdo je bija malo "sprešani". Je pač tak, da ma človik te malo več sentimentalnosti ali boj po domočem povedano - sen pa to metalnosti... Toto pismo sen vam pisa v petek, 2. prosinca. Meglovno je bilo in veter je piha. Dišalo je po deži in snegi. Tem- peratura se je gibala okoli osem sto- pinj Celzija. Nenavodno za toti cajt. Pa se nič ne kesirajte, saj zima in držova nič ne šenkata. Tak še bo mrzlo, ke bodo vsiftičeki trdi v svoj- ih luknjicah ... Saj vete, kak provi- mo: Ljubo doma, kdor ga ima. "Vso- ki ftiček ma svojo gnezdeče in vsoko gnezdeče svojega ftičeka," provi naš sosed Juža, ki je provi petelinček in sen mogajaz malo plot zvišati, da ne bi začeja tudi k naši Mici skokati. Skokaje čez plot je že štora olimpij- ska discipline za moške in ženske, zaprežene v zokonski jorem. Lepo in pošteno glih to neje, praktično pa je, provijo tisti, ki se s totim športom ukorjajo. Tudi ena od desetih božjih zapovedi provi: Ne želi si svojega bližnjega žene. Jaz si to tak razlo- gan, da bližnjemi ne smeš v zelje ho- diti, tistemi boj oddaljenimi pa lehko malo po "vrti" razkopleš. Ja, zakoni in zapovedi so pač zato napisani, da jih kršimo, zapovedniki pa nam pač potli sodijo za spočete grehe. Tak, nega več plača, listje pun, na- pisali smo črno na belem. Lepo vas pozdrovla vaš LUJZEK c^Mladi dopisniki SPREHOD V GOZD Sli smo v gozd na sprehod. Pi- hal je veter. Z dreves je odnašal listje. Ker je jesen, je bilo listje vse pisano. Tekli smo za njim in ga lovili. Nekaj ljudi je to listje grabljalo za živali. Med potjo smo se pogovarjali o gozdnih živalih. Učiteljica nam je o njih povedala veliko zanimivega. Ob robu gozda smo srečali lju- di, ki so spravljali drva. Pomagali smo jim zložiti veje. Bili smo tudi pri potoku. Ker je voda v njem preveč umazana, ni- smo videli nobene živali. Nabrali smo tudi nekaj kostanjev. Zal pa nismo našli nič gob. Ker smo imeli zraven žogo, smo se na jasi žogali. Čez nekaj časa smo posedli na hlod in si nekoli- ko oddahnili. Ko smo tako sedeli, samo videli veverico, kako je nes- la kostanj. Čas je hitro tekel in morali smo se vrniti v šolo. V razredu smo se dogovorili, da bomo ob lepem vremenu spet šli na sprehod. Agata in Sanja Fekonja, 3. a, OS Cerkvenjak BIL SEM BREZA Nekega lepega dne me je gospod kupil v drevesnici. Bil sem breza. Ko me je pripeljal domov, me je posadil na lepem in urejenem dvorišču. Takoj potem pa me je dobro žalil. Tako se je začelo moje življenje. Zrasel sem v močno, lepo belo in marogasto drevo. Spomladi je gospod z mene pobral cvetove in lubje in jih odnesel v tovarno za šampone in zdravila. Jeseni je z mojih vej padlo vse listje. Pred zimo je nek otrok v moje lubje vrezal svoje ime. Hudo me je bolelo od nožiča. Počasi sem se začel stara- ti. Končno so me podrli in iz mene naredili ladijski pod za hiše. Na dvorišču pa je ostal štor in iz njega sem se spremenil v dečka z imenom Boštjan. Boštjan Belšak, 6.r., OS Ljudski vrt KOLINE Susida mi je rekla, naj priden na koline. Ko sen viitro prišla to, so svijo že zaklali. Po dvuri je bilo puno krvi. Ke je nesn vidla, sen čofnola točno v jo. Vsa sen bla krvava boj kak svija. Toti mesor pa je bija resen smešen. Sviji je vzeja doj špeh, mesu obesa na kli- ne, te pa je začeja s črevami. Nesn mogla biti pulek, ke je preveč smrdlo. Reiši sn odišla v kiihjo, ton je dišalo po mesi. Susida me je poslala po vse lidi, ke gremo jest. Pojeli smo vse doj do kraja. Spili pa tudi precik. Mislin, ke naša susida nede tak hitro več mela kolin. Vsa srečna pa čokan, kdo mo mi duma meli koline. Klali burno tako svijo, ke de se cela ves najela. Vi tudi lahko prijete. Mihaela Moravec, 8. a, OŠ Velika Nedelja ŽIVLJENJE V NARAVI V Rakov Škocjan smo odšli, da bi si naravo ogledali. Takoj smo se sprostili, na šolo in dom pozabili. Sobo smo pospravili, kar za devet skupaj spravili. Tvvister smo zvečer igrali in se dobro razigrali. V jame smo hodili, s kolesi se vozili. Z lokom smo streljali in s kanujem s peljali. Toda kmalu lepega bo konec in zopet bo zvonil ta tečni šolski zvonec. Denis, Damjan, Mirko, Andrej, 6.b, OŠ Breg 22 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA 8. JANUAR 1998 - TEDNIK POGOVOR S PREDSEDNIKOM MNZ PTUJ STANKOM GLAZARJEM Kako do prve Irae? Nogomet spada med športe, ki so vsepovsod zelo priljubljeni in ima vsepovsod veliko privržencev, ne glede na rang tekmo- vanja. Tako je tudi na Ptuju in okolici, kjer sta največ pozor- nosti deležna drugoligaša, vendar so tudi vsa Iigaška tekmo- vanja zelo zanimiva. V Sloveniji je sedaj veliko govo- ra o spremembi tekmovalnega sis- tema. O tem potekajo številne raz- prave. Nič manj pa ni zanimivo na nogometnem področju, ki ga pokriva Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Pogovarjali smo se z njenim predsednikom Stankom Glažarjem, nekdaj nogometašem Drave in Aluminija, dobrim strel- cem na malonogometnih turnirj- ih ter prvoligaškim sodnikom. # Kako bi ocenili jesenski del prvenstva v vseh ligah MNZ Ptuj? S. Glažar: Medobčinska nogo- metna zveza Ptuj vključuje vse nogometne klube na področju upravnih enot Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Vodstvo MNZ Ptuj vodi tekmovanja v III. ligi - vzhod, II. slovenski mladinski ligi - vzhod in II. slovenski kadet- ski ligi - vzhod, vse lige znotraj Medobčinske nogometne zveze Ptuj (dve članski ligi, mladinska, kadetska, dve ligi starejših dečkov in ena mlajših dečkov). Na osnovi analize po končanem jesenskem delu prvenstva lahko z zadovoljst- vom ugotavljamo, da je storjen korak naprej pri dvigu kvalitete nogometa na našem področju. V celoti smo lahko zadovoljni ne samo s prikazano kvaliteto igre, ampak tudi z organizacijo tekem, izboljšavami na igrišču in sremljajočih objektih, sojenju ... Poudariti je potrebno, da v ce- lem jesenskem delu ni bilo nobe- ne prekinjene tekme, nobene in- cidentne situacije in predvsem manj disciplinskih ukrepov kot v prejšnjih letih, kar je posledica sistematičnega pristopa v odnosih med klubi in zcezo. Uvedeni so bili tudi nadzorniki tekem, ki so skrbeli za nadzor sojenja in orga- nizacije tekem. 0 V prvi ligi MNZ Ptuj je kar nekaj klubov, ki se borijo za nas- lov prvaka. Ali imajo ti klubi po vašem mnenju željo po napredo- vanju v III. SNL - vzhod? S. Glažar: Na vrhu lestvice v 12- članskem I. razredu MNZ Ptuj so klubi, ki dajejo poudarek konti- nuiranemu delu, strokovnemu pristopu in delu z mlajšimi selek- cijami. Rezultati so pričakovani, razlike med vodilnimi pa mini- malne, tako da bo boj za končno zmagoslavje odprt do zadnjega kola. To je tudi draž nogometa, ki privabi na stadione veliko število gledalcev. Vsekakor imamo na našem področju kar nekaj ekip, ki želijo v višji rang tekmovanja in je glede na to, da trenutno sploh ni- mamo tretjeligaša, to tudi naša želja. Zavedati pa se je potrebno, da kriteriji za vstop v višji rang tekmovanja narekujejo boljšo or- ganizacijo kluba, spremembe v igralskem kadru, kvalitetne tre- nerje, izboljšave igralnih površin in spremljajočih objektov. # Izhajate iz vrst sodnikov. Kakšno je vaše mnenje o sojenju v MNZ Ptuj in ali so sodniki imeli kakšne težave? S. Glažar: Osnovna segmenta MNZ Ptuj sta Društvo nogomet- nih trenerjev in Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov. V okviru Zveze nogometnih sodni- kov Slovenije se izvaja stalno stro- kovno izobraževanje in izpopoln- jevanje sodnikov. Sodniki dokaj uspešno sodijo na tekmah repu- bliškega ranga in tudi sojenja v li- gah MNZ se je po uvedbi opazo- valcev sojenja precej izboljšalo, tako da ni bilo materilanih kršitev pravil nogometne igre. Pojavljale so se nekatere napake pri sojenju, vendar ne namerne in brez posebnega vpliva na rezulta- te tekem. % Kakšna je vaša ocena NK Aluminij in NK Drava v II. SNL? S. Glažar: NK Aluminij je v pretekli sezoni suvereno dosegel prvo mesto v III. SNL in dobre igre nadaljeval tudi v II. SNL. Z dobro klubsko politiko in realni- mi cilji je prijetno presenečenje v očeh slovenske nogometne jav- nosti. NK Drava je glede na napo- vedi pred sezono in takratni igral- ski kader s svojimi igrami in končnim mestom na lestvici razočaral svoje privržence. Seveda pričakujemo, da bo z reorganiza- cijo kluba in kadrovskimi spre- membami v drugem delu njihov položaj na lestvici bistveno dru- gačen od sedanjega. % Ali obstajajo možnosti, da bi to nogometno okolje imelo prvo- ligaša? S. Glažar: Strategija razvoja no- gometa v okviru MNZ Ptuj pred- videva v srednjeročnem obdobju enega prvoligaša, enega ali dva stabilna drugoligaša in dva do tri tretjeligaše. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da imamo na našem po- dročju dobre mlajše selekcije (dve mladinski ekipi v prvi ligi), števil- ne reprezentante, ki pa pozneje kot člani (Sterbal, Fridl, S. Gaj- ser, D. Gajser, Kokol, Ceh...) pre- hajajo v druga okolja. Osnovni problem je slaba organiziranost klubov, premalo posluha v lokal- ni skupnosti in partnerjev iz go- spodarstva, ki bi morali tudi v športu videti svoj poslovni inte- res. O V slovenskem nogometu se obetajo spremembe v tekmoval- nem sistemu. Kakšno stališče oz. za kakšen sistem se ogreva MNZ Ptuj? S. Glažar: V MNZ Ptuj smo se aktivno vključili v prenovo tek- movalnega sistema v okviru NZS. Prva liga z 10 člani je prinesla precej dobrih, vendar tudi nekaj negativnih dejavnikov. Najti je potrebno sistem, ki ustreza slo- venskim razmeram - na eni strani zagotoviti dovolj igralnih dnevov, možnost priprav reprezentance, ki nas zastopa v tujini, povečati zanimanje gledalcev, na drugi strani pa zmanjšati stroške in dati možnost normalnega odigravanja tudi tistim klubom, ki razpolaga- jo z manjšimi finančnimi sredst- vi. Svoje stališče bomo izobliko- vali na osnovi pogovora s pred- stavniki klubov našega področja, kjer bodo izpostavili želje in real- no ocenili svoje vključevanje v določen rang tekmovanja. Vseka- kor pa želimo imeti tekmovalni sistem, ki bo nadaljeval pozitivni trend razvoja slovenskega nogo- meta. Danilo Klajnšek Stanko Glažar TEDNIK - 8. JANUAR 1998 OGLASI IN OBJAVE - 23 GORNJA RADGONA / PRED NOVO SEJEMSKO SEZONO V Sloveniji letos kar 65 sejmov in razstav Glede na velikost in naseljenost Slovenije je 65 sejemskih prireditev, ki jih bodo organizirali v letošnjem letu v deve- tih bolj ali manj sejemskih mestih, dejansko nekoliko pre- več, saj to pomeni, da bo vsak teden skoraj 1,3 sejma. Če pa temu številu že bolj ali manj uveljavljenih sejmov in razstav prištejemo še nekater manjše, "lokalne" sejme in razstave, je gotovo, da zgornja trditev drži. Strinjajo se s tem tudi največji slovenski sejmarji in že nekaj let skušajo ustanoviti posebno združenje, ki bi nekako usklajevalo vse pomembnejše sejemske prireditve, da ne bi prihajalo do podvajanja in podobnih nevšečnosti. Kakorkoli že, Gospodarska zbornica Slovenije je pred no- vim letom izdala poseben kata- log, v katerem so po abecednem redu mest, v katerih bo neki se- jem potekal, predstavljene vse pomembnejše letošnje sejemske prireditve. Te pa so: CELJE: Flora - specializiran sejem za vrtnarstvo, cvetličar- stvo in krajinarstvo (26. februar- ja - 1. marca); Avto in vzdrževa- nje - specializiran sejem s pred- stavitvijo najsodobnejše tehno- logije s področja vzdrževanja vo- zil, opreme in storitev (1. - 5. ap- rila); Mednarodni glasbeni se- jem - predstavitev slovenske in posredno tudi svetovne glasbene industrije (17. - 19. aprila); Vse za otroka - 22. specializirani se- jem izdelkov na temo skrb za ot- roke (20. - 23. maja); Sejem za zdravo življenje z naravo - speci- aliziran sejem izdelkov in stori- tev, namenjenih skrbi za zdravje in nego telesa (18. - 21. junija); MOS - 31. mednarodni obrtni sejem - predstavitev izdelkov in storitev s področja obrti in podjetništva (11. - 20. septem- bra); Domofin - specializirana prireditev za zaključna dela v gradbeništvu (21. - 25. oktobra); Zimski sejem v Celju - sejem široke potrošnje, ki je sezonsko usmerjena (16. - 29. november); Božično-novoletni sejem - sejem široke potrošnje (17. - 30. decembra); GORNJA RADGONA: se- jem Megra - 11. mednarodni se- jem gradbeništva in gradbenih materialov (14. - 18. aprila); In- pak - 11. mednarodni sejem em- balaže, tehnike pakiranja, skla- diščenja in transporta (2. - 6. ju- nija); 36. Kmetijsko-živilski se- jem (22. - 30. avgusta); sejem Sadje - 2. mednarodni sejem se- men, sadik, trsnih cepljenk, sadja in opreme (6. - 10. novem- bra); KRANJ: 37. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva (3. - 9. aprila); 48 mednarodni gorenjski sejem - tradicionalna prodajna predstavitev blaga široke pot- rošnje, kmetijsko-gozdarske me- hanizacije, vsega za dom in rekreacijo (14.-23. avgusta); Slo- venski proizvod - slovenska ka- kovost - 8. strokovna specializira- na razstava proizvodov, storitev, tehnologije, projektov slovenske industrije in obrtništva s poten- cialnimi možnostmi za izvoz, do- deljevanje razpoznavnih znakov slovenske kakovosti - SQ (1. - 4. septembra); 22. Gorenjski obrtni sejem - strokovno specializirana prireditev - pregled obrtništva, podjetništva in inovacij (1. - 4. septembra); 2. sejem stanovanje - oprema za stanovanje: pohištvo, dekorativa, bela tehnika (1. - 4. september); 26. mednarodni se- jem Zaščita '98 - Protection '98 (29. septembra - 2. oktobra); 24. kranjski zimskošportni sejem (12. - 15. novembra); 10. Miklavžev sejem (28. nov. - 5. dec.); 39. Božično- novoletni se- jem (15. - 22. decembra); LJUBLJANA: Moda Fashion - 45. mednarodni sejem kon- fekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita (12. - 14. feb.); Kontri - 12. bienalni sejem strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže (12. - 14. feb.); Alpe Adria - DOM - 37. mednarodni sejem salonov: vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, keramika in kopališka oprema (3. - 8. marca); DSI 1998 - Dnevi slovenskega izobraževanja (17. - 20. marca); Alpe Adria - 37. mednarodni se- jem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas (17. - 22. marca); Ribolov in lov - 15. slovenski sejem ribolova in lova z mednarodno udeležbo (17. - 22. marca); Alpe Adria - kulinarika - 37. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospo- dinjstvo ter opreme trgovin (31. marca - 5. aprila); Kapital 1998 - 6. slovenski finančni sejem (21. - 24. aprila); 21. mednarodna razstava avtomobilov, motorjev, dodatne opreme in avtomo- tošporta - slovenski avtomobilski sejem (18. - 26. aprila); 44. mednarodno ocenjevanje alko- holnih pijač (11. maja); Informa- tika - 10. mednarodni sejem in- formatike in pisarniške opreme (13. - 16. maja); Učila - 18. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja (13. - 16. maja); 1. sejem obrti in podjetništva (12. - 17. maja); 44. mednarodno ocen- jevanje vinskih vzorcev (21. - 25. maja); Vino - Ljubljana - 44. mednarodni vinogradniško-vi- narski sejem, salon gostinske in hotelske opreme (25. - 29. maja); Lesma - 23. mednarodni bienalni sejem sredstev in naprav za varstvo okolja, kakor tudi za sa- niranje že načetega okolja (9. -13. junija); Ljubljanski pohištveni sejem - 9. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo (21. - 27. sept.); Internet za Slo- venskem 1998 (23. - 24. sept.); Sodobna elektronika - 45. mednarodna razstava profesio- nalne elektronike, telekomuni- kacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov ... (5.-9. okt.); Narava zdravje - 29. sejem ponudbe proizvodov, de- javnosti in idej za zdravo življen- je (16. - 20. okt.); Tehnika za okolje - 14. mednarodni bienalni sejem sredstev in naprav za zaščito in sanacijo naravnega okolja (16. - 20. okt.); Medilab - 6. mednarodni sejem medi- cinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike, materialov, reha- bilitacijskih izdelkov in storitev (27. - 30. okt.); Frankfurt po Frankfurtu - prodajni sejem tuje strokovne in poljudne literature (5. - 13. nov.); Infos 1998 - Infor- matika na Slovenskem (24. - 28. nov.); 29. sejem Šport in rekrea- cija (25. nov. - 1. dec.); AAF - ARS Antiquitas Fair - 6. medna- rodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet (11. - 27. dec); Vese- li december (11. - 27. dec.); MARIBOR: Energetika 98 - 7. mednarodni sejem o energiji in energetiki (12. - 16. maja); Te- rotach - Vzdrževanje '98 - 7. mednarodni sejem vzdrževanja, čiščenja in obnove zgradb (12. - 16. maja); Logotrans '98 - 1. se- jem logistike in transporta (12. - 16. maja); Danes za jutri - Sejem opreme za šport, rekreacijo, prosti čas in dopust, opreme za domače živali ter vse za boljše življenje (9. - 13. junija); 6. mednarodni sejem gostinstva in turizma - Gost tour '98 (6. - 10. okt.); Vesela jesen '98 - splošni sejem in zabavna prireditev z (11.11.) martinovanjem (17. - 24. okt.); Božično-novoletni sejem BNS '99 (5. - 24. dec.); NOVA GORICA: 3. sejem obrti in podjetništva (10. -14. ju- nija); 2. sejem dobrot narave in zabave (4. - 8. nov.); 2. novoletni sejem (19. - 29. dec.); NOVO MESTO: Gregorjev sejem - splošni sejem polje- delstva, živinoreje, vrtičkarstva in gospodinjstev (13. - 16. mar- ca); Združeni sejem - splošni se- jem vinogradništva in kletarstva ter gospodinjstev (4. - 6. sept.); PORTOROŽ: Internautica 1998 - mednarodna navtična razstava (13. - 17. maja); Pri- morski sejem - mednarodni obrtno-podjetniški sejem, izsto- pa turistična ponudba in možnost mednarodnih poslov- nih kontaktov sosednjih držav (27. - 31. maja); TAG - Turismo, Albergazione, Gastronomia - ponudba s področja turizma, ho- telirstva in gastronomije (25. - 28. sept.); SLOVENJ GRADEC: Prezenta '98 - 6. slovenjegraški sejem široke potrošnje in specia- lizirani sejem kmetijske mehani- zacije za gorske kmetije in gozdarjenje v hribih. Oste Bokal OD TOD IN TAM PTUJ • Novoletni sprejemi V poročni dvorani v Ptuju sta bila 30. decem- bra dva novoletna sprejema. Prvega so se ude- ležili predstavniki štaba civilne zaščite mestne občine Ptuj, ekipe prve pomoči, ki je bila prva na regijskem tekmovanju, gasilke iz Hajdoš, zma- govalke olimpiade na Danskem, predstavniki podjetij, zavodov in organizacij, ki so vključena v intervencije, upravnih struktur na področju zvez in reševanja ter predstavniki policije in slo- venske vojske. V priložnostnem govoru se jim je za dosedanje delo v imenu vseh občanov mestne občine Ptuj zahvalil župan Miroslav Luci. Pove- dal je, da je njihovo delo v veliki meri prispevalo k temu, da se občani mestne občine počutijo var- neje in to veliko bolj kot v drugih mestih. Občina Ptuj slovi kot trdna občina brez črnih epizod. Govoril je tudi mag. Janez Mere, pomočnik vodje oddelka za splošne zadeve v mestni občini Ptuj, in se zavzel za še višjo stro- kovno raven delovanja vseh omenjenih struktur. Gasilke iz Hajdoš so županu v spomin na izteka- joče se leto poklonile priložnostno darilo. Drugega sprejema so se udeležili člani svetov primestnih in mestnih četrti. MG GORIŠNICA • Hiša pravljic odprta še ta teden Pravljični večeri na Dominkovi domačiji v Gorišnici so bili lepo sprejeti med otroki in starši, še bolj množično pa je bila v prazničnih dneh obiskana hiša pravljic. Organizatorji so se odločili, da jo pokažejo tudi drugim ljudem, zato je bila odprta v času praznikov in bo na ogled še do prihodnjega ponedeljka. Otroci se lahko na enem mestu srečajo s skoraj vsemi najbolj znanimi junaki iz slovenskih ljudskih pravljic in prisluhnejo kateri od pravljic. Boštjan Rihtar, eden od organizatorjev praznične prireditve, je pred dnevi povedal, da so bili presenečeni nad odzivom ljudi, otroci so z neverjetnim veseljem prisluhnili pravljičarjema Lilijani Klemenčič in Lojzetu Matjašiču; nič kaj zadovojni pa ne morejo biti z letošnjo zimo, ki še ni poskrbela za sneg. Pravljične junake na Domnikovi domačiji si lahko otroci ogledajo ka- darkoli, še najbolj doživeto pa bo v večernih urah, ko je domačija tudi lepo razsvetljena. TM PTUJ / KDO JE POZABIL NA SMRECICE Na Iržniti so ostale neokrašene Čas božiča in novega leta je sedaj že za nami, pa tudi krašenje božičnega drevesca je že mimo. Nekaj drevesc, čep- rav neokrašenih, pa je še minu- li ponedeljek "krasilo" podobo ptujske tržnice. Prodajalci so očitno pozabili na velik kup smrekovih vej, ki so jih najprej odložili ob robu tržnice, potem pa nanje kar pozabili. Zagotovo so bili prepričani, da jih bodo vsaj pred novoletnimi prazniki odstranili komunalci, pa se to vendarle ni zgodilo kljub nekaterim opozorilom. Smrečice so ostale nedotaknjene tudi v na- jbolj svečanih dneh in ob obisku turistov na Ptuju. Ta kup smrečja vendarle ne more biti prijeten na pogled, ne Ptujčanu in ne naključnemu obiskovalcu najstarejšega slovenskega mesta. Je pač tako, da nekatere motijo malenkosti in ta prav gotovo sodi mednje. Tudi tako lahko sklepamo, da na ptujski tržnici ni dovolj poskrbljeno za red in čistočo. TM Kup smrečja ob robu ptujske tržnice. Foto: TM I L^ "j'i ' § i M 4 * i i i ! ] i i.II RODILE SO - ČESTITA- MO: Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a, Destrnik - Aljaža; Zinka Vidovič, Bukovci 143, Markovci - dečka; Stanka Jambriško, Zerovinci 46, Ormož - Silvestra; Natalija Čeh, Juršinci 39, Juršinci - Andreasa; Mateja Bukovec, Šinkova ul. 5, Središče - Jožeta; Tončka Svenšek, Za- gorci 24, Juršinci - dečka; Vesna Belšak, Čučkova 13, Kidričevo - Tilna. Zdenka Klemenčič, Apače 178, Lovrenc - deklico; Zdenka Kramberger, Terbegovci 13, Sv. Jurij - Sebastijana; Mari- ja Lukačič, Hranjigovci 5, Ormož - dečka; Martina He- bar, Cvetkovci 32, Podgorci - Zana; Darja Ilešič, Gerečja vas 53, Ptuj - Tadeja; Silvija Bela, Zabovci 85, Markovci - dečka; Vanja Balen, Rimska pl. 17, Ptuj - Thomasa, Leo- nida Sirec, Nova vas 49, Ptuj - Tadeja; Simona Kostanje- vec, Zagojiči 21, Gorišnica - deklico. URMLI SO: Angela Per- nat, rojena Haložan, Belšakova ul. 5, Ptuj, * 1929 - + 24. decembra 1997; Mi- hael Vidovič, Dobrina 72, * 1919 -1 25. decembra 1997; Roza Gomilšek, rojena Vu- zem, Janežovski Vrh 45/b, ^ 1923 - 1 27. decembra 1997; Ernest Pečnik, Zadružni trg 15, Ptuj, * 1912 - t 25. decembra 1997; Ludvik Bliš, Miklošičeva ul. 2, Ptuj, * 1938 - t 28. decembra 1997. ČRNA KRONIKA PREPOZNO OPAZILA LEŽEČEGA PEŠCA V petek, 2. februarja, okoli 18.30 je po Ljutomerski cesti v Ormožu vozila osebni avto 20- letna Andreja K. iz okolice Ptuja. Kot vse kaže, to so tudi ugotovili v preiskavi, je prepozno opazila na cesti ležečega pešca in je za- peljala čezenj. Ugotovili so, daje bil ležeči pešec 52-letni Janez K. iz Ormoža, ki je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je za posledica- mi ran umrl. To je letošnja prva smrtna žrtev na območju UNZ Maribor. VOZNICA HUDO RANJENA Po Jurovski cesti v Lenartu je v petek, 2. januarja, ob 11.30 vozi- la osebni avto 22-letna Andreja V. iz Lenarta. Zaradi neprilagojene hitrosti je v ovinku izgubila oblast nad vozilom, zapeljala s ceste in z avtom treščila v drevo. V trčenju se je hudo ranila. Z VLOMOM PO CIGARETE V noči na soboto, 3. januarja, je neznanec vlomil v bistro Len- tek na Partizanski cesti v Slo- venski Bistrici. Založil se je predvsem s cigareti, pobral pa je tudi gotovino, ki jo je našel v ročni blagajni. Po oceni je lastni- ka lokala oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. FF Kulturni križem kražem PTUJ • Danes, 8. januarja, bo ob 17. uri v pravljični sobi mladinske knjižnice v ptujskem Malem gradu prva letošnja pravljična ura za predšolske in šolske otroke. Tokrat bo knjižničarka Lilijana Klemenčič pripovedovala pravljico o žabcu. PTUJ • V petek, 9. januarja, bo ob 19. uri v refektoriju mi- noritskega samostana Viktori- nov večer, katerega gost bo dekan Teološke fakultete v Ljubljani in član nacionalnega kurikularnega sveta prof. dr. Janez Juhant. PTUJ • V gledališču Ptuj bo v soboto, 10. januarja, ob 18. uri že 10. srečanje pihalnih or- kestrov z območja Zveze kul- turnih organizacij Ptuj. Nasto- pili bodo štirje pihalni orkestri. KTV PTUJ • V soboto ob 21. uri (ponovitev v nedeljo ob 10.00) bo na sporedu novo- letni videomeh. Zabavali vas bodo priznani slovenski pevci in glasbene skupine z domačo in zabavno glasbo. KINO PTUJ • Ta teden je ob 18. in 20 uri na sporedu Ja- mes Bond v filmu Jutri nikoli ne umre, prihodnji teden pa ob 18. uri Sam doma III, ob 20. uri pa Igra.