Pcštir ra olač na v gofovini
IVSsrfbor, sobota 5 iunuaHa 1935
mmo&šama
IJUIIBORSKI
Cena 1 Din
VEČERNIH
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246S tahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja meseino prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom ia Din / Oglasi po ceniku / Oglsse sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani i Poitnl Čekovni račun It. 11.400
JUTRA
99
Notranla politika ievMieve vlade
Ko je bil sedanji predsednik naše vlade g. Bogoljub Jevtič poverjen s sestavo novega kabineta, so se širile po državi in tujini najrazličnejše vesti, ki so cesto prekoračile vsako mero tudi najmanjše verjetnosti. Pa tudi po sestavi nove vlade vse mogoče kombinacije še niso potihnile, zato je razumljivo, da je prevzemala domači in tuji svet velika radovednost, kakšna bo deklaracija, ki jo je novi ministrski predsednik napovedal takoj po zaprisegi in v sredo tudi slovesno prečital pred narodno skup ščino in senatom. Namesto senzacije nam je pa ta deklaracija prinesla le ponovno zagotovilo, da so temelji naše notranje politike ostali slej ko prej taki, kakršne je ustvaril zgodovinski 6. januar
1929! Samo kdor se strinja s temi smer mi in iz njih izhajajočimi cilji, kdor jim podredil vse svoje delo, je vabljen k sodelovanju pri nadaljnji izgraditvi konsolidacije jugoslovanske edinstvene kraljevine. Priznanje brezpogojnega edin stva je torej conditio sine qua non!
Ta ugotovitev deklaracije vlade gosp. Bogoljuba Jevtiča je gotovo pomirila vse tiste rodoljube, ki so se morda dali zapeljati od alarmantnih vesti zadnjih dni. To kar je Jugoslovanska nacionalna stranka stavila kot svoje načelo za delo, je stavila tudi v sredo prečitana deklaracija vlade, zato je razumljivo, da je narodna skupščina z odobravanjem vzela na znanje to programatičmo sporočilo in se po tej seji takoj lotila dela za obravnavanje državnega proračuna in finančnega zakona za proračunsko 1. 1935-36. V zvezi s temi načeli zahteva zato naša nova vlada brezpogojno vdanost blaginji in napredku edinstvene domovine, prepričana o potrebi neomejene in resnične službe kralju in narodu. Ustava iz 1. 1931. daje po zatrdilu vlade vso potrebno možnost za čvrst razvoj nacionalnega in socialnega življenja našega naroda in samo lojalno izvajanje in spoštovanje te ustave bo omogočilo normalen političen razvoj v državi. Toda vse to vendar ne tvori nobene ovire za izvedbo že davno napovedane upravne dekoncentracije. Nova vlada obljublja z vsem poudarkom, da bo to dekoncentracijo izvršila cimprej in tako, da bo ustreženo vsem resničnim potrebam posameznih samouprav. Pred vsem obljublja izgradnjo banovinskih samouprav. Po načelih deklaracije mora biti uprava cenena, enotna in napram ljudstvu neposredna Obenem se pa mora spoštovati tudi zakonitost, ki ne dovoljuje neenakosti državljanov pred državnimi zakoni. Isto enakost pa proglaša tudi glede vseh priznanih veroizpovedi.
Prav posebno skrb hoče posvečati vla da gospodarskim in finančnim vprašanjem. Potrebe narodnega življenja spravljajo ta vprašanja v prvo vrsto. Vlada bo podpirala produktivne sile prebivalstva na vseh področjih gospodarskega delovanja, tako v kmetijstvu, kakor v industriji, trgovini in obrti. Največjo pažnjo bo pa posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Pomagala bo do napredka zadružništvu kot gospodarsko-socialni organizaciji. Upoštevala bo, da izhaja naša gospodarska kriza v prvi vrsti iz krize kmetijstva in bo zato pomagala prvenstveno kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev: industrijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki bo zanje vlada poskrbela vse, kar bo moglo izboljšati njihov gospodarski položaj. V
Urejevanje Fodonovja brez Podom?
Fašistični tamtam ob LavaSovem prihodu — Omalovaževanje srednjih in malih držav — Ml naj damo vse« dobimo ne nič — Tudi Vatikan se vegelš
RIM, 5. januarja. Francoski zunanji minister Laval je bil s svojini sprem stvcm na vseh postajah, koder se je ustavil njegov vlak, bučno sprejet od fašističnih organizacij, ki so očitno do bile nalog, da napravijo izredno parado. Prav tako bučen je bil tudi spre jem na postaji Termini v Rimu, kamor je prispel Laval sinoči z majhno zamudo. Poleg Mussolinija so ga sprejeli na kolodvoru tudi mnogoštevilni drugi italijanski državniki ter diplomati. Po sprejemu se je Laval odpeljal v hotel »Excelsior«, kjer bo stanoval za časa svojega bivanja v Rimu. Tudi italijanski tisk sprejema La-vala nenavadno bučno, kar ponovno dokazuje, da je fašizem nujno potrebo val to injekcijo za olajšanje svojih popolnih dosedanjih neuspehov na zunanjepolitičnih, gospodarskih in drugih področjih. Fašizmu je že dovolj, da je Laval sploh prišel v Italijo, ker pomeni že to snov za ustvarjanje ogrom nega »uspeha in vpliva Benita Mussolinija«.
RIM, 5. januarja. Dasi listi zelo mno go poročajo o sporazumu med Francijo in Italijo, se vendar še vedno ne da ugotoviti, v čem ta sporazum prav za prav obstoja v podrobnostih. Zanimivo je, da sl razlagajo sporazum in njegove posledice Italijani drugače kakor Francozi, drugače pa zopet tudi Angleži. Kar se tiče držav male antante in Podonavja sploh, je pa treba ugotoviti, da nima nihče povoda za posebno veselje, niti Avstrija sama ne. V bistvu gre tu že načelno za omalovaževanje srednjih in malih držav. Med tem ko se v Rimu razpravljajo med Italijo in Francijo, za katerima stoji v ozadju tudi Anglija, izrecno zadeve podonavskih držav, pri teh pogajanjih in sporazumevanjih njihovih zastopnikov ni. Izgleda torej, da zmaguje italijanska teza, ki je rodila tudi znani pakt štirih, katere končni cilj je, uvesti v Evropi diktaturo velesil ob izločitvi srednjih In malih držav od sodelovanja v veliki mednarodni politiki. Tega se je treba predvsem zavedati in s tega stališča tudi presojati vse sporazumevanje in posledice, ki se iz njega lahko razvijejo. Ako se je hotelo urediti razmerje držav v Podonavju na novi pod lagi, potem bi se bilo moralo to storiti potom pogajanj, ki bi se vršila na skup ni konferenci zastopnikov vseh zainteresiranih držav, ne pa samo dveh ali treh velesil, ki prav za prav v Podo-
navju nimajo ničesar iskati, ker so v Podonavju same enakopravne, samostojne države in ne kakšne kolonije ali interesna ozemlja tujih velesil.
RIM, 5. januarja. O koristih, ki naj bi jih imele države male antante od rimskega sporazuma, se doznavajo Iz poučenega vira razaie zanimive podrobnosti. Tako sta se Italija in Francija sporazumeli, da se k podonavskim paktom ne pritegne mala antanta kot celota, ampak bodo morale te pak te podpisovati vsaka država zase druga za drugo. Jugoslavija se bo morala obvezati, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve svojih sosed, kar pomeni, da se bo odrekla po mirovnih pogodbah in statutu Društva narodov ji priznanih pravic zavzemanja za uso do narodnih manjšin v Italiji in Avstriji. Nasprotno pa se bo najbrže ugo dilo želji Madžarske, da se zaščitijo njene manjšine in da se vnese tudi člen 19. Društva narodov, ki določa mirno in sporazumno revizijo meja. Prav tako bi pa ostala še nadalje v veljavi zaščita Italijanov in Nemcev v Jugoslaviji. Kar se tiče revizionizma, bi tako bil omiljen le glede terorizma, vse drugo pa bi ostalo. Mimo
tega pa bi se morali še obvezati braniti ne le neodvisnost Avstrije napram Nemčiji, ampak tudi obstoj sedanjega avstrijskega režima. Italiji pa bi se naposled še omogočilo razširjenje njene ga z rimskimi protokoli ustvarjenega bloka na države male antante in Balkana. Za vse to bi pa Mussolini ob ugodni priliki Jugoslaviji »napil in nazdravil«. Po vsem tem države male antante nimajo prav nobenega vzroka pridruževati se sedanjemu veselju fašističnega Rima in je tudi veliko vpra šanje, kakšno stališče bodo naposled zavzele do rimskega sporazuma. V krogih objektivnih presojevalcev računajo s tem, da bo mala antanta odklonila take »koristi« nove ureditve in iskala svojih pot-cv.
RIM, 5. januarja. Iz pisanja rimskih listov, zlasti pa vatikanskega glasila »Osservatore Romano« se vidi, da so v Vatikanu Lavalovega obiska v Rimu izredno veseli. To veselje ne izvira samo iz sporazumevanja med Francijo in Italijo, ampak tudi iz dejstva, da bo Laval obiskal tudi papeža ter kardinala Pacellija, kar bo razčistilo celo vrsto vprašanj, ki so bila doslej nerešena.
VoJaSfca diktatura v Ruslll 1
SENZACIONALNE VESTI LONDONSKIH LISTOV O VEDNO VEČJIH NEMIRIH V SOVJETSKI UNIJI.
stal na čelu komisar Vorošilov ali pa general Bliicher, poveljnik ruskiji čet na vzhodu. Revolucionarna reakcija je zlasti močna v Ukrajini, kjer je objela že najširše kroge in so potrebni najostrejši protiukrepi. Že nekaj časa se dogaja, da mečejo cele pošilja-tve glavnih boljševiških glasil na gno jišča. Število prijetih in zaprtih postaja vedno večje.
LONDON, 5. januarja. Angleški listi objavljajo dalje senzacionalne vesti o razvoju dogodkov v sovjetski Rusiji. Po teh vesteh je notranji politični položaj v Rusiji tako resen, da se vlada, zlasti pa Staljin, bavi z mislijo, da se v zagotovitev notranjega miru in reda dajo vojski posebna pooblastila. kar bi pomenilo v bistvu uvedbo vojaške diktature, kateri bi
Ureditev vprašani našega športa
BEOGRAD, 5. januarja. Včeraj je bila pri ministru za telesno vzgojo dr. Auerju konferenca zastopnikov športnih vodstev, na kateri so se pretresala vprašanja razmer v našem športu. Konkretnih sklepov sicer ni bilo, vendar pa je vaš poročevalec izvedel od ministra dr. Auerja, da bo že v kratkem izdan zakon o športu, ki bo uredil vse zadeve in tudi razmerje med športom in političnimi oblastvl. Uki-
finančni politiki bo skrbela za to, da bodo izdatki v ravnotežju z dohodki in se ohrani tudi stabilna vrednost narodnega denarja! Ker je pa napredek javnih financ odvisen od napredka zasebnih financ, bo s svojim delom ob nadziranju podpirala vso zasebno podjetnost, prepuščajoč pri tem širok delokrog vsem gospodarskim slojem prebivalstva.
Posebne obljube pa daje tudi glede davkov. Vlada priznava, da je davčna obremenitev že dosegla višek in bo to dejstvo tudi v polni meri upoštevala. Trn dila se bo preprečiti preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem spraviti davčno obremenitev v sklad z davčnimi m o ž-
n os t mi državljanov. V ta namen bo iskala sodelovanjja gospodarskih organizacij, zbornic, zvez, zadrug itd. da bodo njeni ukrepi proučeni z vseh strani in bodo kar najbolje dosegali svoj namen. Kar se pa tiče materialne, duhovne in telesne vzgoje naroda potom šolstva in ostalih prosvetnih ustanov, bo vlada poizkušala vse, da najde sredstva za nadaljnjo izgradnjo, opirajoč se pri telesni vzgoji zlasti na Sokola kraljevine Jugoslavije. Prav tako bo čuvala pa naposled tudi našo vojsko, kot največjo garancijo naše varnosti in svobode. Ta program je torej vseskozi soliden in ni nikjer ne duha ne sluha o kakšnih »eksperimentih,«.
njeni bodo vsi komisariati, obnovljeni prejšnji odbori in se bo na občnih zborfh lahko vse delo spravilo na nor malne tire.
Komunistična zarota
na 8?o£ sfcem
VARŠAVA, 5. januarja. Varšavsko redarstvo je izvršilo veliko racijo in odkrilo ob tej priliki močno razpredeno komunistično zaroto, v katero so zapletene tudi mnogoštevilne ugledne osebnosti, kakor državni uradniki in aktivni častniki. Redarstvo je prijelo preko 100 oseb, ki bodo obtožene veleizdaje in pripravljanja prevrata.
POROČILA O POTRESU.
AACHEN, 5. januarja. Včeraj jc bil v Porurju močan potres, vendar pa doslej o škodi še ne poročajo.
ANKARA, 5. januarja. Včeraj popoldne je bil po vsej Turčiji, zlasti pa Anatoliji, potres.
OBSEDNO STANJE V ŠPANIJI.
MADRID, 5. januarja. »La Informaci-ones« trdi, da je preiskava o vtihotap-Ijanju orožja dokazala, da sta bila v zadevo vmešana dva bivša ministra. Obenem poročajo, da je vlada sklenila, še za mesec dni poda-ljšati ohsedno stanje.
Dnevne vesti
Kolško iufcev je obiskalo lani Maribor
ZARADI SVOJEGA UGODNEGA IN MILEGA PODNEBJA IMA MARIBOR VSE POGOJE, DA SE RAZVIJE V LETOVIŠČE.
ke nam jasno pričajo, da bi utegnil Maribor postati najvabljivejša točka bivšega zelenega Spodnjega Štajerja.
Tujec, ki je vsaj enkrat obiskal naš Maribor, se je mogel prepričati, da je popolnoma upravičen naziv za naše mesto »štajerski Meran«. Podnebje obmejnega Maribora je ugodno in milo, mesto samo je snažno in prikupljivo, prebivalci so dobrosrčni ljudje in ljubeznivi, romantično pa je zaledje Maribora. Izprehodiv okolico pustijo človeku neizbrisne spomine, zelo hvaležni pa so tudi izleti v oddaljenejše kraje, v slovite vinske gorice, v zeleno Dravsko dolino, na romantično Pohorje in Kozjak, na prostrano in rodovitno Dravsko polje.
Mnogo si prizadevajo merodajni čini-telji, da bi izposlovali za Maribor iste ugodnosti, ki jih uživajo v prometnem pogledu drugi letoviški kraji lepe slovenske zemlje. Med prvimi je naša Tuj-sko-prometna zveza in tesno v zvezi z njo mestna občina mariborska, ki se prav dobro zaveda, da bo imelo mesto od tega nedvomno velike koristi. Suhe števil-
Koliko tujcev je lani obiskalo naše obmejno mesto? Statistika, ki jo je sestavil prijavni urad predstojništva mestne policije nam pove, da se je mudilo lani v Mariboru nad 24.000 tujcev. Iz naše banovine jih je bilo 9.767, iz savske 1.628, iz vrbaške 792, iz primorske 903, iz drin-ske 265, iz zetske 137, iz donavske 454, iz moravske 100, iz vardarske 85, iz Beo grada jih je bilo 365, iz Ljubljane 915, iz Zagreba pa 1.427. Avstrijcev se je mudilo lani v Mariboru 4.416, Nemcev 693, Če-hoslovakov 970, Francozov 41, Romunov 17, Bolgarov 13, Poljakov 128, nadalje 100 Rusov, 3 Grki, 54 Angležev, 45 iz nordijskih držav, 543 Italijanov, 185 Mad žarov in 75 drugih državljanov. Od teh je bilo nekaj Kitajcev, Afričanov, Američanov in celo iz daljnje Avstralije so bili trije.
»Prestavljeni mejniki"
Izjava uredništva.
V številki od 14. decembra oziroma 21. decembra smo priobčili v »Večerniku« članka »Prestavljeni mejniki« in »O avstrijski invaziji na naših železnicah«, v katerih so kritizirali naši informatorji u-vedbo novih signalnih predpisov avstrijskih zveznih železnic z novim letom na progah Maribor - Št. I!j, Dravograd -državna meja in Jesenice - državna meja, češ, da so ogroženi s tem nacionalno-politični interesi oziroma prestiž naše dr žave. Na podlagi podatkov iz avtentičnega vira smo se prepričali, da sklepi ju-
lijske železniške konference v Mariboru popolnoma odgovarjajo mednarodni železniški prometni praksi in da o kakem ogrožanju naših nacionalnih intresov ne more biti govora. Z narodno-gospodar-skega vidika mora zlasti mesto Maribor sedanje železniške prometne prilike na meji samo pozdraviti. Izjavljamo, da smo priobčili oba navedena članka v dobri veri in da se za to nikakor ne strinjamo z očitki proti zastopnikom ljubljanske železniške direkcije na julijski konferenci v Mariboru, kakor tudi ne z očitkom o nevestnosti in narodni mlačnosti uradnikov. — Uredništvo.
Poziv stanovanjskim najemnikom!
Proglas Društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru.
V prihodnjih dneh bodo po mestnem poglavarstvu pooblaščeni organi pričeli zbirati po hišah prispevke za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Apeliramo na vse stanodajalce, ki so žo potom svojih strokovnih in stanovskih organizacij prispevali za Pomožno akcijo, da to storijo pri tej priliki ter po svojih močeh pripomorejo k vzdrževanju brezposelnih in njihovih družin. Dolžnost vsakogar, ki je v teh težkih časih v srečnem položaju, da ne spada med brezposelne, je, da podpre plemenito akcijo, ki jo je uvedla mariborska mestna občina s sodelovanjem humanitarnih in drugih društev, da se lajša beda brezposelnih. Naj ne bo nobenega stanoje-malca, ki bi siromašnim prebivalcem našega mesta odrekel svojo pomoč! Kakor prispevajo hišni gospodarji potom Društva hišnih posestnikov, trgovci potom Trgovskega gremija in obrtniki in gostilničarji potom svojih zadrug, tako naj prispevajo tudi vsi ostali sloji, in sicer potom inkasantov, ki jih je mestno poglavarstvo oziroma vodstvo Pomožne akcije določilo sporazumno z našim društvom. Kdor je že prispeval potom zgoraj navedenih organizacij ozir. korporacij, naj to vpiše v nabiralno polo zaradi kontrole. Vsak pa, ki še ni nikomur ničesar daroval v navedem namen, naj izroči svoj prispevek inkasantu, ki mu bo izročil potrdilo o darovanem znesku. Pripominjamo, da so pooblaščeni pobirati prispevke za Pomožno akcijo le oni inka-santi, ki se izkažejo s pooblastilom mestnega poglavarstva. Stanojemalci, darujte za Pomožno akcijo!
Plačevalcem zemljarine
Vložitev prijav za znižanje dopolnilnega davka zemljarine v smislu zakona o spre .iiembah-dopolnitvaji zakona o neposrednih davkih za leto 1935.
Davčni zavezanci zemljarine, ki imajo v smislu zakona (Ur. list št. 65/280 z dne .30. 6. 1929) -pravico do znižanjja dopolnilnega davka zemljarine, morajo vložiti zadevno prijavo do konca meseca januarja 1935 oziroma po čl. 4. zakona o ne-
posrednih davkih (ako se zakasnitev pismeno opraviči s posebno tehtnimi razlogi) najpozneje do 15. februarjia 1935.
Dopolnilni davek se zniža ob sledečih pogojih: 1. Če se davčni zavezanec bavi izključno s poljedelstvom (kmetijstvom); 2. če obdeluje posestvo sam ali s člani svoje rodbine; 3. če rodbina takega zave zanca šteje več ko 5 članov; 4. če dopolnilni davek ni večji od 5.000 Din; 5. če v odrejenem roku vloži prijavo na u-radnem obrazcu.
Po tem zakonu se ne smatrajo za člene skupnega domačega gospodarstva: j
1. Osebe, ki so stalno odsotne. Sem pa! ne spadajo oni, ki so (le začasno) odsot- j ni, da odslužijo vojaški rok, zaradi šolanja, očenja obrti, zdravljenja in podobno;
2. osebe, ki se poleg kmetijstva bavijo še z industrijo, trgovino, obrtjo ali drugim poslom, ki je zavezan pridobnini; 3. osebe, ki so v javni ali privatni službi; 4. žena in otroci oseb, omenjenih v 2. in 3. točki; 5. hišna služinčad in nameščenci.
Prijave je treba vložiti na uradnem o-brazcu, ki se dobi pri davčni upravi ali občinskem uradu za ceno 50 par kos. — Prijavo vloži oseba, ki se smatra za davčnega zavezanca zemljarine, lahko Pa tudi njen pooblaščenec, če priloži prijavi pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca in po njegovih navedbah izpolni pri javo občinski urad. Prijave, ki se pred-lože po določenem roku, se ne bodo upoštevale. Za resničnost prijavljenih podat kov pod točkami 1.—5. je odgovorno poleg davčnega zavezanca tudi občinsko oblastvo.
Plačevanje uslužbenskega davka
Opozarjajo se vsi delodajalci, ki morajo po členu 100. zakona o neposrednih davkih pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah, da predložijo tekom meseca januarja 1935 knjižice uslužben-skega davka na pregled davčni upravi, soba št. 1 a, sicer se bo proti njim postopalo po čl. 139. odnosno ob zatajbi davka po čl. 142. cit. zakona.
Nadalje se pozivajo vsi oni delodajalci, k; niso zavezani pobirati tega davk3 v znamkah, to so vsi, ki imajo povprečno preko 20 zaposlencev, da se morajo pri' javiti do 25. januarja 1935 davčni upravi.
da jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v gotovini. Najvišji kazni po členu 138. tega zakona zapade vsak delodajalec, ki ima povprečno preko 20 zaposlencev pa se do tega roka ne prijavi davčni upravi.
Najkasneje do konca meseca januarja, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo, si morajo službodajalci za vsakega člana hišnega služabništva nabaviti davčne karte za leto 1935 — po Din 50 — ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino j dohodka (§ 16. zakona o izpremembah in dopoln. zakona o nep. d. z dne 20. 2. 1934.) Poslodavec, ki davčne karte v obče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte (Din 250). Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti, plačani davek pa si lahko nado mesti od hišnega posla. Službodajalec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime-priimek in kraj stanovanja.
Nova razdelitev lekarniške službe
Že dolga leta je v Mariboru opravljala po teden dni nočno lekarniško službo ena lekarna. Pred kratkim je pa banska uprava stavila predlog, naj bi opravljali nočno lekarniško službo v Mariboru dve lekarni in naj bi se nočna služba vsak dan menjavala. Z ozirom na naraščajoči Maribor bi bilo že potrebno, da opravljata nočno službo dve lekarni, neprikladno pa bi bilo, če bi se nočna lekarniška služba menjavala vsak dan. To sta tudi uvidela Klub lekarnarjev in pa mariborsko Zdravniško društvo, ki se v pogledu, da bi opravljali dve lekarni nočno službo, popolnoma strinjata, imata pa svoje pomisleke proti vsakodnevni menja vi službe. Banska uprava ni še izdala zadevne odredbe, vendar je pa pričakovati, da bo upoštevala želje merodajnih činiteljev in želje mestnega prebivalstva, ki bi si pri vsakodnevnem menjavanju službe nikdar ne bilo na jasnem, katera lekarna ima nočno službo. Nočna lekarniška služba naj bi torej tudi v bodoče ostala tedenska in naj bi jo opravljali lekarni, ki sta oddaljeni druga od druge, tako, da ne bi bilo potrebno hoditi prebivalstvu z enega konca mesta na drugega.
SOKOL MARIBOR II POBREŽ3E
ponovi dramo
Sfilmondski župan
6. januarja t. I. ob 19.(7.) nr! pr! Renčlju_49
1
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 5. januarja ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red C.
Nedelja, 6. januarja ob 15. uri: »Jurček«. Otroška predstava. Znižane cene._ Ob 20. uri: »Štambulska roža«. Znižane cene.
Ponedeljek, 7. januarja: Zaprto.
Torek, 8. januarja ob 20. uri: »Carjevič«. Red A. Znižane cene.
Otroška predstava po znižanih cenah.
V nedeljo, 6. tm. ob 15. uri ponove Golie-vo pravljično igro »Jurček«. Vsebina je deloma pravljična, deloma pa prav zabavna ter pridejo mali ljubitelji smeha v polni meri na svoj račun. Veljajo znižane cene.
V nedeljo zvečer ponove Fallovo opereto »Štambulska roža«. Znana je krasna muzika tega dela, njegovi dueti, valčki itd. Vsebina sc godi deloma v turškem haremu, deloma pa v švicarskem hotelu in je polna komičnih prizorov. »Štambulska roža« je ena najbolj priljubljenih o-peret marib. glasbenega repertoarja. Veljajo znižane cene. Opozarjamo, da ta opereta ne pride v abonma.
Ena najbolj zanimivih krstnih predstav poslednjih sezon se obeta v kratkem. To bo nedvomno Golouhova basen za odra sle »Od zore do mraka«, ki jo pripravlja mariborsko gledališče kot naslednjo dram sko novost. Je to duhovita in redko zanimiva satira na družabno stanje. Golouh tu ni dal izpregovoriti ljudem, temveč so nositelji posameznih ulog — živali. Režira J. Kovič, ki je delo tudi svojski in sceniral.
OPOZORILO VSEM BRATSKIM EDINICAM!
Župna uprava opozarja vse bratske edi niče, naj ne sklicujejo letošnjih občnih zborov preden ne dobe zadevnih navodil in odrejenega termina od žnpe, kar bo do 14. tm. razglašeno z župno okrožnico. Zdravo! Župna uprava MSŽ.
Nova okrajna šolska nadzornika. Za
okrajna šolska nadzornika sta imenovana Josip Velnar v Murski Soboti in Matej Mikuž v Doljni Lendavi.
Nov grob. V starosti 72. let je umrl davi g. Jože Sajovic, sprevodnik drž. žel. v pokoju. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek 7. t. m. ob 15.30 izpred mrtvašnice na Pobrežju.
Pevsko odlikovanje. Južnoslovanska pevska zveza je na predlog Ipavčeve žu-pe nedavno podelila zvezino odlikovanje 8. pevcem oziroma pevkam za njihovo nad 20-letno epvsko dejstvovanje. Odlikovanja so bili deležni pri mariborski Glasbeni Matici: Jakob Novak, upravnik gl. pošte v pokoju; Marija Prelc, zasebnica; Cilka Planinšek, žena pis. ravnatelja; Terezija Švare, zasebnica; Lizika Mravljak, žena profesorja in Anton Hohnjec, ravnatelj jetnišnice; pri ptujski Glasb. Matici: Vinko Šerona, učitelj v pokoju; pri Celjskem pevskem društvu pa Stanko Perc, bančni uradnik. Odlikovanci prejmejo diplome po 9. IV. 1935, ko mine splošno žalovanje. Takim vztraj nim kulturnim delavcem iskreno častita-ano. Vsem pevcem pa naj bodo v vzgled.
Tujski promet v decembru. Pri mariborski policiji je bilo v decembru prijav ljenih 1563 oseb. Od teh je bilo 649 tujcev, in sicer 183 z Dunaja, 58 iz Gradca, ostali pa iz drugih tujih mest.
Dohodki mariborske carinarnice. V letošnjem budžetnem letu, ki traja od 1. aprila, so znašali do konca leta 1934 skupni dohodki mariborske glavne carinarnice 45 milijonov 374.505.90 Din V aprilu so znašali dohodki uvoza in izvoza 5,586.939.30, v maju 5,156.541.75, v juniju 5,170.925.35, v juliju 4814.432.75, v avgustu 4,635.294.50, v septembru Din 4,595.786.50, v oktobru 5,644.126.75, v novembru 5,202.326 in v decembru Din 4,568.133. Največji so bili dohodki v mesecu oktobru najmanjiii pa v septembru.
Skromno so se Mariborčani lani poslavljali od tega sveta. V Mariboru pokopava umrle meščane mestni pogrebni zavod. Kriza pa se pozna tudi pri tem podjetju. Lani je bil samo en gala-po-greb, prvega razreda jili je bilo 12, drugega 54, tretjega 68, četrtega 84, petega 117, šestega 64, sedmega pa 79. Lani je bilo tudi 187 ubožnih pogrebov, večinoma oseb, ki so umrle v bolnišnici.
Sv. Florjan je skrbno čuval lani mesto in okolico. V mestu in bližnji okolici ni bilo lani nobenega večjega požara. Mari borski gasilci so lani samo 40krat stopili v akcijo in pomagali pri gašenju manjših požarov. Reševalni oddelek pa je lani interveniral 2450 krat v mestu in na deželi.
Telefonske pristojbine. Prometni minister je odredil, da se od 1. januarja plačujejo telefonska naročnina in pristojbine za vzdrževanje četrtletno naprej in e polletno. Naročnino za prvo četrtletje je treba plačati najkasneje do 15. t. m., za drugo do 15. aprila, za tretje do 15. julija, za četrto pa do 15. oktobra. Vse druge določbe glede plačevanja naročnine in neplačanja naročnine ostanejo ne-izpremenjene.
Mojstrske diplome. Zbornica za TOlje izdala za kandidate mojstrskih izpitov mojstrske diplome v velikosti 50:66 in se bodo odslej izdajala kandidatom, ki napravijo izpit, mojstrska izpričevala le v obliki diplom. Ker se pa diplome zaradi velikega obsega težko uporabljajo kot priloge k prošnjam in prijavam, bo vsak novi mojster prejel poleg diplome še overovljen prepis izpričevala. Tisti mojstri, ki so mojstrski izpit opravili v času od 1. 9. 1932 do 21. 12. 1934 v Mariboru, si lahko nabavijo naknadno diplome z o-verovljenimi prepisi, morajo pa vrniti pre jeto mojstrsko izpričevalo in plačati potrebno vsoto za kolkovino, poštne pristojbine in tiskovino. Zadevne prijave se bodo zbirale do konca januarja in se bodo vsem, ki se v tem času prijavijo, v februarju izdale diplome. Prijave za mariborsko okrožje se naj pošljejo predsedniku mojstrske izpitne komisije v Mariboru g. Založniku na sreskem načelstvu, ki bo na vprašanja tudi izdal vsako potrebno nadaljnje pojasnilo. Po pojasnila naj interesenti \7j Maribora pridejo osebno, zunanji pa jih lahko dobijo tudi pismenim potom.
Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Koni-gova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandroyi cest*.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja io danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času.
Ceneno meso. V ponedeljek 7. t. m. bodo prodajali od S. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici govedino po 4 Din. in sicer do 2 kg na osebo.
Zahvala. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju, se najtopleje zahvaljuje in-dustrijcu g. Ludviku Orniku iz Dravo-tgrada za sprejeto izdatno blagovno darilo za siromašno sokolsko deco. Temu dobro srčnemu činu daritelja se mali sokoliei zahvaljujejo iti je priporočajo v hvalevredno posnemanje.	*	#
Pomlad na otokih sdnca in sreče! Pod bem geslom priredi »Hamburg-Siidameri-
banische-Dampfschiffahrtsgesellsohaft« s
svojim priljubljenim izletniškim parnikom »Monte Rosa« dve krasni potovanji na Atlantske otoke, Maroko, Južno Španijo in Portugalsko. Prvo potovanje: 30. januarja do 20. februarja, 2. potovanje od 23 februarja do 16. marca. Vozna cena, ki obsega poleg priznano obilne in fine prehrane, še vse pristojbine, je od 170 Rtn. naprej. Na podlagi turistične konvencije med našo državo in Nemčijo, se voznina lahko vplača pri ofic. potovalnem uradu »Putnika« v takozvanih registriranih mar kah po tečaju 14 Din za vsako marko. Vsak potnik ima za gornja potovanja pra vico, da si nabavi registrirane marke za skupno 10.000 Din. Razen veljavnega potnega Usta, ne potrebujejo potniki, ki potujejo iz Hamburga do Hamburga nobenih nadaljnjih viz držav, v katere vodi izlet. Motoma ladja »Mon-te Rosa« je opremljena z radiopostajo, preko katere je za časa vsega potovanja dosegljiva. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba registriranih mark pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35 Tel. 21-22, pri »-Putniku« v Celju, tel 119 in pri »Putniku« v Gornji Radgoni.
Opozorilo za potovanje v Nemčijo. Vse, ki želijo potovati v Nemčijo, opozarjamo, da uživajo do 17. marca 1935 po 7-dnevnem bivanju v Nemčiji na nemških železnicah 60% popusta pri vožnji tja in nazaj. Potrebno je, da si vsakdo nabavi vozno karto za tja in nazaj že pred potovanjem, pri »Putniku«. Vsakemu potniku je dana možnost, da si pri »Putniku« nabavi do 300 registrovanih mark po ceni 14 Din, to pa le na podlagi potnega lista in davčnega potrdila, katerega je izročiti »Putniku« vsaj 4—5 dni pred nameravanim potovanjem. Vporaba registrovanih mark v Nemčiji je dovoljena le za osebne izdatke, za plačanje faktur in nabavo voznih kart je vporaba prepovedana. — Izvoz registrovanih mark iz Nemčije je strogo zabranjen. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku »■ v Mariboru, tel. 21-22, v Celju tel. 119 in v Gornji Radgoni tel. 21.
Pisarniške potrebščine v največji izberi in po solidnih cenah dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih-led-! vičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa :z uporaba, -naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočamo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Planinska predavanja. Zimskošportni odsek Mariborske podružnice SPD ie s hvalevrndno vnemo započel prirejanje predavanj o planinstvu sploh. V letošnji sezoni je bil za prvo predavanje pridobil Ivana Bučarja, ki je v preteklem mesecu, dne 19. decembra v dvorani kina Apolo pred mnogoštevilnimi poslušalci z mnogimi slikami in v klenem ter zorno pesniškem jeziku nazorno predočil »obra ze gora«. Mladi predavatelj, prvovrsten plezalec in obenem dobro se uveljavljajoči pisatelj, je znal svoje lepe slike iz vseh področij planinstva tako organično združiti z duševnostjo čutečega plani-narja, kakor smo še malokdaj slišali. Ta vtis je podčrtal dr. .los. Tominšek, ki je namesto zadržanega dr. Igorja Rosine kot planinski starosta otvoril in zaključil predavanje. — Prihodnje predavanjje bo dne 9. januarja; predaval bo naš dobri znanec g. dr. Brilej iz Ljubljane o svoji turi na Olimp.
Združenje gostilničarskih podjetij za mariborsko okolico na Pobrežju poziva vse svoje člane, ki imajo plačane delnice Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem na lil. letni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki se bo vršil v četrtek, dne 17. jan. 1935 ob 10. uri dop. v hotelu »Henko« v Laškem. Delnice je treba najkasneje do 12. jan. 1935 deponirati pri Okrajni hranilnici in posojilnici r. z. z n. z. v Laškem (po § 13. dr. pravil). Pojasnila lahko dobe člani pri Združenju gostiln, podjetij na Pobrežju.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden pričnemo spet z normalnim delom. V petek 11. januarja nadaljuje in ■konča g. primarij dr, Černič iz Maribora svojo započeto temo »Stebri moderne ki-rurgijje«.
Strelska družina V Košakih priredi v nedeljo 6. trn. v Beraničevi gostilni v Košakih veliko nagradno streljanje. Začetek ob 9.15. Zvečer družabna' zabava in razdelitev 8 lepih nagrad. Vabljeni vsi.
Čajanko priredi 6. januarja 1935. od 18. do 24. ure v mali dvorani »Uniona« Pomočniški odbor združenja trgovcev v Mariboru.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor -matica v Narodnem domu ponovi v nedeljo 6. t. m. ob 15. uri tragikomedijo v 5 dejanjih »Mrtvec v rdečem plašču«.
Trgovske in predpfsne knjige, karbon in prepisni papir v vseh kakovostih pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Kulturne vesli
Iz ubljeni valček na našem odru
marginalije v
Povojni razvoj s kaosom in krizo na vseh področjih človeškega snovanja in nehanja, je vodil v glasbi skladatelje in občinstvo v dva diametralno si nasprotna ekstrema: na eni strani v intelektualno dojeto ekspresionistično a t o n a l n o glasbo, na drugi pa v plehki, poulični — ali še bolje — bezniški »šlager«, kateremu Slovenci še nismo našli adekvatnega imena. Tako smo doživljali v operi eksperimente atonalne muzike, v opereti pa lezli v »šlager«, libretistično, a režijsko v takozvano »odrsko revijo«, sestro plitkega »šlagerja«. Da je izšel ta razvoj iz »duha časa«, je docela razumljivo, ' in ne pomaga prav nič kreg in prepir apostolov resnične umetnosti, ki se zgražajo nad dekadenco avtorjev m publike, čas zahteva sebi primerne »hrane«, živčno razruvan človek kriz zahteva injekcij šlagerskega morfija, da ga izžgečka iz otopelosti in kulturno-du-hovne apatije.
Samo eno je tu narobe, narobe namreč za nas Slovence. Ko sprejemamo te produkte »moderne« tujine, zlasti nemškega sveta, pozabljamo, da mi s svojimi živci Še nismo tako daleč, kakor so t;«-	'	' lago dobavljajo. V
KRITIKOVI KRONIKI.
nas je kljub vsem krizam še- neverjetno veliko zdravja! Žgečkanje s »šlagerji« nam zaradi tega ne bi bilo potrebno, in če kljub temu »užiga«, to ni vzrok bolezni v nas, ampak nagnjenja k duhovni lenobi. Bilo bi torej nepotrebno, ali točneje — prestali bi brez njega toez tožbe. Toda ne vem, ali bo kdaj pri nas zmagalo edino pravo stališče, da zmaga gledališča nad kinom ni v tem, da si pri kinu izposoja, ampak v tem, da nudi to, kar kino nikoli ne imore — resnično uniet »ost. Kino je po židovski spekulaciji zabavišče brez umetniških pretenzij, pa naj pisuni tudi drugače pišejo, je apel na najlažje instinkte široke, včasih še kul turno premalo dozorele, včasih pa dekadentne, od hiperkulture že otopele velikomestne publike, gledališče pa je — ali bi vsaj večno moralo biti — hram modrice Tallje!
Prva stopinja v greli izsili po zakonu usodnosti drugo, tretjo, stoto, in kadar zapelje kdo v greh množice, jih speljejo na nova, zdrava in čista pota le veliki kulturni in socialni prevrati, porojeni iz naravnega, notranjega kolektivnega odpora. Ko smo pričeli uvažati »šlager-sko« blago, je bilo ko da bi publiki vsi-
Marija v predmestju — dekla Marija in hlapec Jožef iščeta o Božiču dela in stanovanja — sin revščine se jima bo rodil. Igra Oder Zveze mladih intelektualcev v nedeljo 6. t. m. ob 20. uri v Zadružni ban ki. Prodaja Vstopnic pri Zlati Brišnikovi.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru letos zaradi žalovanja ne bo imelo plesa; pač pa namerava društvo prirediti v proslavo 15letnice večjo ekskurzijo in se bo zaradi tega obrnilo na svoje stalne podpornike s prošmjo za prispevke. — Odbor.
Glasbena Matica. Opozarjamo vse člane društvenega orkestra, da bo prva red na vaja v ponedeljek. 7. trn. ob 20. uri.
Danes vsi v »Grajsko klet«, odprto do
3.	ure zjutraj. Koncert jn zabava.
Od sedaj naprej bo v hotelu »Orel« razen običajnih sobotnih in nedeljskih večernih koncertov še vsako nedeljo čajanka od 16,30 do 19. ure.
Kavarna »Promenada« danes in v nedeljo koncert.
Nocoj vsj na družabni večer »Zarje« na Pobrežju v gostilni Janez.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 6. tm. Ob 7.30: predavanje o kaktejah; 8: V nedeljo zjutraj vstala bom«, revija narodnih pesmi na ploščah; 9: orgelski koncert: 9.45: versko predavanje, 10: prenoš iz stolnice; 11: radio-orkester: 12: čas. radio-orkester; 16: božična igra »Trije kralji«; 17: tamburaški orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list program za; ponedeljek: 20.10: »Pester večer«; 22: čas, poročila; 22.15: radio-orkester. Spored za ponedeljek 7. t. m. Ob 12.15: tragedija Salome na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, operni zbori na ploščah; 18: operetni.venčki na ploščah; 18.20: moji spomini na prva leta našega radia; 18.40: plošče:	19:	pravna	ura;
19.20: čas. jedilni list. program za torek; 19.30: nacionalna ura: 20: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Ogenj. Sinoči okrog 20. ure je izbruhnil ogenj rta podstrešju stanovanjske hiše mehanika Slavka Kotnelja v Košakih. Ognjeni plameni so nainah objeli streho, vendar pa so večjo nevarnost preprečili mariborski gasilci, ki so kmalu po izbruhu ognja prihiteli na kraj požara. Ogenj je uničil streho in več obleke, ki je bila shranjena na podstrešju. Škoda je precenjena na okrog 10.000 Din in je krita z zavarovalnino.
Po nesreči ustrelil svojega prijatelja. V bližini Ormoža sc je pripetil včeraj tragičen dogodek. Pri svaku viničarju Bolfenku Borku je bil v gosteh neki Ivan Ficko iz Brebrovnika. Ficko se je dcij časa zamudil pri Borku in ga je tako dohitela noč. Da bi se ne vračal praznih rok po nevarni poti proti domu. mu je Borko ponudil samokres. Ker pa orožje ni hotelo funkcionirati, ga je nameraval Borko popraviti, a je ravnal pri tem tako nesrečno, da se je samokres sprožil in je kroglja zadela Ficka naravnost v srce.
ljevali kokain; ko se ga je navadila, ga zahteva vedno več in če ga ji ne damo — revoltira. V našem primeru — ne obiskuje gledališča. Nam, ki nismo Dunaj, Pariz, London ali drugo milijonsko mesto z dekadentnimi živoi, bi bilo vse to lahko prihranjeno, a ker mislimo, da bi bili »manj vredni«, ako ne bi šli za »duhom časa« in se ne bi delali kljub slo-vensko-slovanskemu zdravju bolne, norimo pač za norimi in si kvarimo okus, na katerega bi bili drugi ponosni, ko bi ga lahko še imeli!
Tc načelne misli so se mi zdele nujno potrebne ob igranju »šlagerja« v podobi Stolzove operete »Izgubljeni valček« v našem mariborskem gledališču, da se vsaj ugotovi podlaga bolezni, podlaga zmot. Izgovarjanje na> blagajno }e po tem jalovo, ker bi bila polna tudi ob resnični umetnosti, ako ne bi bili sami nikoli publike pokvarili! Toda zdaj, ko je že pokvarjena, je vse prepozno. Počakati bo treba, da sama ozdravi, da zdravi slovenski organizem premaga tuje vrinke. Da se bo to zgodilo, verujem trdno, četudi morda šele čez deset, dvajset ali trideset let. kajti te plitvin bomo morali nekoč spet v globine!
»Izgubljeni valček« je tipičen »šlager«, zato ni treba nobenega nadaljnjega opisa več. V njem ni niti več tistega, kar je bilo v solidnih operetah iz solidnih dni, je le še — »šlager«: nizanje praz-
Vlšnjev postanete kakor sliva,
ako poskušate pri koncertu udušiti kašelj, ko Vas v orlu požgače. Slednjič se morate vendarle 1,-.kašljati, naravno baš za časa pianissima.
pa ne boste kašljati!
Kaželi manjši ali veijl
uspešno preprečit
PROIZVOD »UNION “ ZAGREB
Ficko se ie zgrudil na tla in kmalu natu izdihnil.
Rekordno število aretirancev. Policija jc včeraj popoldne in preko pretekle noči polovila 32 potepuhov in postopačev, ki so se klatili po mestnih ulicah. Danes dopoldne so vsem na policiji temeljito izprašali vest -in jih bo nekaj policija izročila sodišču, ostale pa bo izgnala iz ■mesta.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 154 prašičev. Kupčija je bila srednja iti jih je bilo prodanih 73. Prodajali so mlade prašiče 5 do 6 tednov stare 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stare po 90 do 110 Din, 3 do 4 mesece stare po 130 do 150 Din, 5 do 7 mesecev stare po 220 do 250 Din. S do 10 mesecev stare po 300 do 360 Din in leto stare po 560 do 680 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 4 do'5, mrtve teže pa po 6.50 do 8.50 Din.
Sneg, sneg... Naglo sc je zadnje dni spremenilo vreme. Zapihal je mrzli veter in močno ohladil ozračje. Živo srebro je zlezlo pod ničlo, na nebo pa so se pričeli zbirati gosti oblaki. Močno je zadišalo po snegu, ki si ga smučarji in naša mladina tako iskreno žele. Sinoči, kmalu po 6. uri. je pričel naletavati v drobnih kosmičih prvi sneg iti jc preko noči pobelil mesto in okolico. Zapadlo ga je o-krog 3 cm.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 2.2 stopinji C pod.ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.4 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 732, reduciran na ničlo pa 730; relativna vlaga- 90; vreme je oblačno. Vremenska prognoza: prehodno zvišanje tem perature in nov sneg.
Pozabljiv profesor.
Te dni je spremil neki profesor svojega svaka na kolodvor. Pred odhodom vlaka sta si imela še marsikaj povedati. Poglobila sta se v pogovor in je ined tem že zasopihala lokomotiva. Svak je stopil v vlak in prijazno mahal v slovo svaku profesorju, ki je popolnoma pozabil, da je imel svakov zaboj pod pazduho. Spomni! se je nanj šele pred vrati svojega doma.
note na praznoto z lepivom revnih »vi-cov«. Sediš, gledaš, poslušaš in vse sc ti zdi tako -bedasto, da se naposled smeješ — ne modrosti dovtipov — ampak bedariji. In publika se smeje, ker je vse to velik »hec«, gledališče je polno — našlo je atrakcijo. Naj se jezimo? Ne: smo pač dospeli sem in smo zdaj tu. Režiserja V. Skrbinšek in B. Stupica sta sku pu-j z dirigentom L. Herzogom in koreografom A. Harastovičem ostala /.vesta »šlageriu« in »reviji«, kolikor se je seveda pri nas dalo in tako ie bilo tudi z vsemi ostalimi. Ansamble: skladatelj Ho-ter Sancin, operetna pevka Udovičeva, subreta Severjeva, Niki V. Skrbinšek, Viki Stupica, Hedi Barbičeva, baron Medven, Fredi Nakrst, notar Gorinšek, gledališki ravnatelj Furijan, gledališki ta j uik Košič, gledališki sluga P. Kovič, kapelnik Harastovič, Brigita Zakrajškov«, ravnatelj bara Grom, komorni pevec Ver donik, inšpioient Blaž, zboristka Starčeva, kuharica Barbara Dragu tinovičeva in natakar Verdonik.	*r-
MARIBORSKI KOLEDAR 1935.
Nmbavljaina zadruga državnih uslužben cev v. Mariboru je, kakor vsako leto, izdala tudi letos svoj Mariborski koledar«, ki ga je uredil uredniški odbor pod vodstvom N. I. Vrabla. Izdajateljica se je letos vrnila k tradiciji prejšnjih tet, žaro je letošnja vsebina spet bogurtejfc*
Stran 4.
Mariborski »V e 5 e r n f k« Jutra
V Mariboru, dne 5. I. 1935.
Tret a mariborska železniška postala
KAKO SMO ZIDALI IN DOZIDALI POSTAJALIŠČE NA TEZNEM, KI BO JUTRI, V NEDELJO 6. T.M. SLOVESNO OTVORJENO.
Juti v nedeljo se bo tezenskim občanom uresničila želja, katero so gojili in za njo delali polnih dvajset let. Postajališče je dovršeno, ob 9.06 bo pristal prvi vlak. Pridno se pletejo venci, postav ljjao slavoloki in mlaji, da se dostojno proslavi naš lokalni praznik. Nadzornik dela g. Lačen ima polno skrbi. Večkrat je tudi siten.
Gotovo pa bo zlasti zanimalo novejše in mlajše tezenske občane, kakor naše sosede in druge interesente, koliko se je razlilo črnila, porabilo papirja, konfe-riralo, sejalo in razpravljalo v dobri in tudi slabi volji do uresničenja gradnje postajališča.
Pred svetovno vojno je bila naša občina prav majhna predmestna vas, kamor so zahajali le redki Mariborčani. Za parcele pa so bojda po rodovitnosti »žrebali« razni magnati. Kljub temu pa so nekateri agilni domačini že takrat mislili na gradnjo postajališča. Veleposestnik Rob, posestniki Kovačič, ligo in Ger-šak so že feta 1913. zbrali lepo vsoto 3.000 K. Ostali znesek bi naj prispevala občina. Izpeljavo načrta pa je preprečila svetovna vojna, ki nam je namesto postajališča dala preinikalni kolodvor, povrh pa še vzela prehod preko železniškega tira.
Po vojni je bilo gradbeno gibanje na Teznem izredno veliko. Zidali so tovarne, hiše in gradile so se nove ceste. Potreba postajališča je zopet oživela. Ge-rentski sosvet je v svoji seji 21. aprila 1920 obravnaval gradnjo postajališča in poslal zadevno prošnjo direkciji državnih železnic v Ljubljani s pripombo, da se naj prošnja nujno obravnava. Prošnjo ie dobro podprla tovarna »Tvornica vozov M. Počivalnik«. Čakalo se je rešitve, katere pa ni bilo. Vendar so bili interesenti pridno na delu, zlasti naši industrijci, ki so zaprosili Zvezo industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS v Ljubljani, da pripomore do uresničenja načrta. Dopis zveze se je obravnaval v občinski seji 7. septembra 1933. Občin-ski. odbor je ponovno soglasno potrdil prejšnji sklep, da je občina voljna prispevati svoj del k gradnji postajališča. Vendar je mnenja, da stopi v stik s tovarnami in drugimi interesenti, da lah-ko sporoči višino prispevka.
Prva komisija na terenu se je vršila 17. oktobra 1923. Postajališče bi stalo na železniškem zemljišču med gostilno Felič in tovarno »Splošna«. Tudi mestna občina mariborska je bila voljna prispevati del stroškov. Takratni župan g. Grčar je podal sledečo izjavo: »Mariborska občina se zaveda in pripozna važnost projektiranega postajališča. Je pripravljena prispevati primeren del stroškov, ako občina Tezno izjavi, da je pripravljena se pridružiti v sestav občine Maribor.« Proračun za postajališče se je
od prvotnih 117.000 Din zvišal na 224 tisoč dinarjev. Sestanki in seje niso rodili uspeha — proračun je bil previsok. Tudi sestanek okoliških občin in raznih interesentov v mestni posvetovalnici v Mariboru je ostal brez rezultata. Odbor za zgradnjo postajališča pa ni miroval. Poslal je deputacijo k ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, katero so tvorili g. Šabeder, Jelen in Anderluh in io je vodil takratni poslanec g- Žebot. Deputacijjo je prav ljubeznivo sprejel direktor Borko in ji dal potrebna navodila. Občinski odbor je takoj votiral vsoto 100.000 Din in zaprosil, naj se prične gradnja 1. novembra 1925. Vse delo je vršil predsednik odbora g. Šabeder z odborniki Jelenom, Kovačičem, Očkom, Majheničem in piscem teh vrstic kot tajnikom. Akti so se kopičili, vršili so se sestanki in seje, pa spet ni šlo. Da bi se ugodilo železniški upravi in bi se dovolila gradnja postajališča, je g. Očko brez plačno odstopil parcelo, podžupan g. Šabeder pa si je nabral pri interesentih v denarju in materialu nad 100.000 Din, tako, da je razpolagal odbor že z 200.000 Din v denarju in materialu. Pa tudi ta vsota ni zadostovala. Proračun se je zopet zvišal, in sicer nad 900.000 Din. Sezidati bi se moralo veliko poslopje s stanovanji in skladišči. S tem zahtevanim proračunom je bil zadan vsemu dotedanjemu delu zadnji udarec. Zidanje postajališča, kakor si ga je zamislil odbor (n je bil tudi prvotno odobren, uprava državnih železnic ni več dovolila. Majhna občina, ki je pokazala doslej dobro voljo za vse, kar je obče koristnega, tega zneska ni zmogla in tudi naše tovarne ne. Na seji dne 17. januarja 1927 se je na predlog občinskega odbornika g. Luknar ja uporabila vsota 100.000 Din, ki je bila namenjena za gradnjo postajališča, za napeljavo električnega omrežja. S tem je bilo končano delo prvotnega odbora za gradnjo postajališča.
Delo pa je zopet oživelo z ustanovitvijo krajevne organizacije JNS. Strankin odbor je oživel idejo, katero je naglasil ob priliki občnega zbora g. Tomažič in so prejeli prisotni zagotovilo narodnega poslanca ravnatelja g. Krejčija, da bo pomagal povsod in z vsemi silami, da se topot ideja uresniči. In naš g. poslanec je dano obljubo tudi izpolnil. Sres ki načelnik g. Milan M a k a r pa je pomagal odboru z nasveti in takoj votiral vsoto 10.000 Din, ki se naj uporabi za terenska dela. Dne 2. julija 1933 je bil na sokolskem telovadišču javen shod. Vodil ga je g. Šabeder. Izvolil se je poseben odbor, kateremu je predsedoval do 27. aprila 1934 g. Ivan Tomažič. O delu odbora je poročal imenovani pri občinskih sejah. Včasih so bili tudi burni momenti, kar nam pričajo zapisniki, zlasti zapisnik občinske seje dne 26. juni-
ja 1933. Tudi dobro delo včasih razdvoji dunove, ki pa naj ostane uradna tajnost. Ker je po komasaciji občin prevzela vse posle občina Pobrežje, je bil izvoljen novi odbor z županom Volkom na čelu. V odboru so složno delali zastopniki obeh občin Pobrežja in Studencev. Nabiralci prostovoljnih prispevkov so bili zopet marljivo na delu. Skoraj povsod so bili dobro sprejeti. Nabiralci so bili sledeči gg.: Šabeder, Uhan, Žohar, Kaloh, Špindler in Luknar. Odzvale so se zlasti naše tovarne, ki so darovale večje zneske v denarju in materialu. Posebna zahvala velja tovarnama »Splošna« in »Kovina« ter upraviteljstvu škofijskih posestev v Betnavi. Odboru sta bila vedno na razpolago narodni poslanec g. K r e j č i in sreski načelnik g. Milan Mak ar. — Odkrito priznamo, da je v prvi vrsti zasluga omenjenih, da je bila končno vendar prošnja ugodno rešena. Ministrstvo financ je dne 14. septembra 1934, štev. 7699/VII. proračunski oddelek v Beogradu, odobrilo sklep občin Pobrežje in Studenci glede odkritja stroškov in dovolilo gradnjo postajališča na Teznem. Mnogo pa je prispevala tudi mestna občina mariborska, ki je napeljala na svoje stroške vodovod in električno razsvetljavo. Županu g. dr. Lipoldu naj izrečem posebno zahvalo! Marljivo pa je pomagal odboru tudi mestni svetnik g. Andrej Oset. Gradnjo postajališča je prevzel stavbenik g. Franjo Špes ml., ki jo je lično izvršil; tudi vsa druga dela so izvršili domači obrtniki v splošno zadovoljnost.
Pri terenskih delih so bili zaposleni sorazmerno delavci s Teznega, Pobrežja in iz Studencev. Omenim še, da nosi tri četrtine stroškov občina Pobrežje, eno četrtino pa občina Studenci.
Vsi oni, ki so se trudili, da je postajališče končno dovršeno in tudi oni, ki bodo samo ugodnost uživali, vsi so zadovoljni in hvaležni vsem činiteljem, ki so pomagali pri delu ali nam dali podporo v denarju ali materialu. Naj bo izrečena tem potom ponovna zahvala upravi državnih železnic, kr.banski upravi, pre-vzvišenemu g. škofu T o m až i č u, sres-kemu načelniku g, Milanu M a k a r j u, narodnemu poslancu g. K r e j č i j u, mestnemu županu g. dr. Lipoldu, sosedom Studenčanom in vsem onim, ki so prispevali ter s prispevki ali z delom omogočili izvršitev zgradbe postajališča, tudi še seveda vsem prvotnim, drugim in slednjim funkcionarjem in nabiralcem za marljivo, včasih tudi bridko delo, ki pa je končno vendar rodilo uspeh.
Vse prijatelje pa vabimo, da se jutri v nedeljo udeleže otvoritve našega postajališča! Pri otvoritvi bosta sodelovali gasilski četi s Pobrežja in iz Studencev, godba »Drava« in pevski zbor. Po blagoslovitvi, katero bo izvršil prevzvišeni g. škof. Tomažič in oficielnem delu otvo ritve, se bo vršila zakuska v veliki dvorani Ahtikove gostilne. Dvorana bo primerno dekorirana, godba in pevci pa bodo pripomogli k oim lepšemu slavnostnemu razpoloženju.
Franjo Luknar.
Naše šolstvo v številkah
Vseli šol, otroških zavetišč in vrtcev je po zadnji statistiki v naši državi 9.070. Te šole obiskuje 825.698 dijakov in učencev in 593.962 dijankinj in učenk. Na teh šolah poučuje 34.470 nastavljencev, povečini učiteljskih moči. Na osnovnih šolah je 25.142 učnih moči, na vseh naših univerzah pa 796 učnih moči. V naši banovini jer 15 gimnazij, in sicer 3 moške, 2 žens . , 10 pa mešanih. Te gimnazije imajo skupno 219 oddelkov, ki jih obiskuje 8.737 dijakov in dijakinj in jih poučujejo 404 profesorji. Učiteljišč imamo v Sloveniji 7, in sicer 2 moški in 5 ženskih. Naša učiteljišča imajo 10 oddelkov, ki jih obiskuje skupno 1.302 dajaka in jih poučuje 113 profesorjev. Umetniških šol je 6, z 58 razrednimi oddelki, ki Jih obiskuje skupno 1.280 dijakov in dijakinj in jih poučuje 69 učiteljev. Gospodinjskih šol imamo 5 s 6 razredi in 100 dijakinjami, ki jih poučuje 5 učiteljev in 25 učiteljic. Nadalje so v dravski banovini 4 državne trgovske šole in akede-in.jt s 17 razredi, ki jih obiskuje 745 dijakov in dijakinj in ki jih poučuje 39 profesorjev. Ljubljanska srednja tehnična šola ima 13 razredov in 9 oddelkov, k; jih obiskuje skupno 354 dijakov iti dijakinj in jih poučuje 78 profesorjev. Tudi imamo 4 strokovne obrtniške šole z 12 razredi in 24 oddelki, 381 učenci in 43
učitelji. Obrtnih ženskih šol je 19 z 32 razredi in 38 oddelki z 1071 učenkami >n 96 učitelji. Splošnih obrtnih in obrtno-trgovskih šol je v naši banovini 9S z 235 razredi in 198 oddelki, ki jih ob'sku-je 8809 dijakov in jih poučuje 566 učiteljev. Banskih nižjih in specialnih poljedelskih šol je 7 z osmimi oddelki in S 83 dijaki, ki jih poučuje 46 učiteljev. Šola za dojilje v Ljubljani ima 2 oddelka in 40 dijakinj. Babiška šola v Ljubljani ima 20 gojenk in 4 učne moči. Šola za slepce v Kočevju ima 6 oddelkov in 18 gojencev, šola za gluhoneme v Ljubljani im?. 7 oddelkov in 82 gojencev in 11 učnih moči.
Sokolstvo
Jezdni odsek sokolske župe poziva vse člane k redni jahalni vaji, ki bo v nedeljo 6. tm. ob 8.45 v jahalnici. Tudi naj se vsi jezdeci odseka udeleže v kroju pravoslavnega badnjaka, ki bo v nedeljo 6. tm. popoldne.
Star vojak.
Berač: »Prosim za malenkostni dar. Sem star vojak...«
Gospoda.r: »Katerih bitk ste se u-deležili?«
Berač: »Prekinili ste me, dragi gospod. Sem star .vojak, ki je izgubil v vojni spomin.«
in obsega mimo koledarskega in zadružnega gradiva tudi splošno važne in pomembne leposlovne, esejistične in publicistične prispevke. Uvodne besede so posvečene blagopokojnemu kralju Aleksandru I., prvo razpravo je pa napisal Franjo Baš pod naslovom »Vladarji v Mariboru«. V njej našteva temeljito opremljeno s potrebnimi podatki vse vladarske obiske v našem mestu od prvih znanih dob do zadnjega obiska pokojnega kralja Aleksandra. Dr. Ivan Jančič je napisal nekrolog generalu Rudolfu Maistra, ki je bil nekoč sam sodelavec »Mariborskega koledarja«. Iz svojega dnevnika je prispeval stari Ivan Verhovnik iz Ljubljane sestavek »Maister-Gregorčič«. Zanimiv je ta sestavek in bo marsikomu dobro služil za spoznavanje preteklih časov in tvoroev naše kulture. Pisatelj Makso Šnuderl je prispeval živahno in vsestransko posrečeno novoletno grotesko »Pravica in resnica«. Bogat material je zbral Janko Glaser v »Pregledu mariborskega časopisja po prevratu«; v njem se nam obnavlja vse, kar je v tej dobi pri nas izhajalo, pa povečini izginilo. Skoraj neverjetna je številka mariborskih periodičnih publikacij, saj jih je bilo skupaj kar 109. V lanskem letu samo ie izhajalo v Mnnboru (ali se tu vsaj tiskalo). 27 listov (časnikov. in ča-
sopisov), 3 so pričeli izhajati na novo,
3 so pa tudi prenehali. Filozof dr. Fr. Veber iz Ljubljane je napisal interesantna razmotrivanja »Zadružništvo in sestav človeške družbe«, ki so nekaj čisto novega, poizkus filozofske opredelitve uloge zadružništva v sestavu človs-ške družbe. »O zadružništvu državnih uslužbencev v drugih državah« je sestavil poučen pregled predsednik Zveze uradniških nabavljalnih zadrug v Beogra du, naš rojak Miloš Štibler. »Proslavo mednarodnega zadružnega dneva v Mariboru« je opisal A. B.(randner), »Poslovanje Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« pa A. R.(eher), kakor tudi poslovanje mariborske zadruge. Mimo tega je v koledarju še opis: »V spomin blagopokojnega kralja,« »Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru« N. V.(rabel), »Novi plašč« (A. R.), »Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev v Mariboru« (Anton Ogorelec), »Nega zob« in »Za kratek čas«. Pesmi so prispevali: Vinko Žitnik, Anton Mohor in V. T.(ravner). Mimo tega krasi koledar, ki ga je natisnila Mariborska tiskarna na 176 straneh, tudi več slik.
Druga knjiga Šorlljevih »Izbranih spisov«. V Knjižni založbi tiskarne »Merkur« v Ljubljani jje izšel za Novo leto drugi zvezek »Izbranih spisov« pisatelja t
dr. Iva Šorlija, ki obsega na 339 straneh Dovesti in novele:	Štefana	Zaplotnika,
Disonance, Pešce, Nevesto, Vprašanje in Izgubljenega sina. Zvezek je grafično in knjigoveško lepo opremljen in bomo o njem še spregovorili.
Josip Kalinikov: Ženske in menihi.
Roman, prvi zvezek, strani* 552. Ljubljana, 1935. Zvezna knjigarna. — Josip Kalinikov je ruski emigrantski pisatelj, ki ne secira psihološko človeških duš kakor kak Dostojevski ali Tolstoj, zato pa riše resnično življenje s tako plastično resničnostjo, da ga moramo v tem oziru šteti med prve mojstre. Izhodišče vsega dogajanja na svetu mu je erotika, odnosno seksus. Na tem je tudi zgrajen roman »Ženske in menihi«, ki podaja v zvesti podobi vso Rusijo do zloma 1. 1917. V Rusiji je roman prepovedan, dasi ni morda »carističen«. ampak le preveč objektiven in tudi boljševikov ne idealizira. Slovencem ga je prevedel Rudolf Kresak. Drugi del, enak po obsegu, izide pozneje. Celotno delo šteje torej preko 1000 strani. Knjigo je lepo opremil Nikolaj Pirnat.
Naš vrt. Noveniberska in december-ska številka lepe zagrebške revije »Naš vrt« je posvečena v prvi vrsti parku (kraljevskega dvorca na Dedinju. Med
tekstom je 18 originalnih slik s tega vrta. Sestavki so: Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj; prof. dr. Vouk: Dedinje plače ... Slike z Dedinja; dr. J. Jelačič: Kultura krizantem; ing. C. Jeglič: O uličnih drevoredih; S. Nesti: Vrt nekoč in sedaj; Hortikulturna postaja; Iz vrtnarske literature, prof. S. Pirnat; Kaj jo treba delati na vrtu?; dr. J. Arnold: Vrtovi francoskih arhitektov; Društvene vesti in Iz uredništva. »Naš vrt« izdaja Hortikulturno društvo v Zagrebu, Mandičev trg 9.
Winter in Jugoslawien. Na šestnajstih dvojnih, torej prav za prav 32 straneh so izdale naše tujsko-prometne in športne organizacije propagandno brošuro v nemškem jeziku »Winter in Jugoslawuen« ki jo krase mnogoštevilni fotografski po sr.etki naših smučišč in sploh zimskih p< krajin. Brošura je namenjena tujini.
Zvonček. Naš mladinski mesečnik objavlja v četrti številki prispevke Lj. Bre-nerjeve, V. Bitenca, B. V. Radoša, F. Juvanca ml., D. Gorinška, A. Adamiča, N. K., P. Floreta, M. Razpotnika, A. D., V. Plevlja in več nepodpisanih sestavkov.
^ominia^e t; CMp
7 M a r i 5 o rti, 'dne 5. T. 1931 A. K. Grla:
Bogasfuo
Roman.
»Ne želim in ne sme biti tako! Hiša Hy-lari Aspinwallove ti je odprta; že gori ogenj v gostoljubni sobici, da te pogreje, ona sama čaka v kočiji pred hišo, da te sprejme. Želja naju obeh je, da se najina poroka vrši častno pred vsem svetom, ne pa, da bi se v neumni naglici izvršila že nocoj.«
»Hylari!« je zaklicala Jenny. »Ne bi mogla praznovati poroke v njeni hiši.«
»In zakaj ne, dragi srček? Ali ti ni bila najboljša prijateljica? In ko si bila sama na svetu, ti je nadomestovala sestro in mater. Ne zasluži zaupanja, da . . .«
Takoj ga je prekinila:
»Ne razumeš, kaj mislim; visoko čislam Hylari, toda . . .«
Pogledovala ga je skrivoma in utihnila. Ce bi izgovorila besede, ki so ji bile na jeziku, bi dosegla svojo željo, da jo poroči, preden mu dospe pismo v roke.
Toda ni ji pustil časa. Ko je opazil njeno obotavljanje, jo je prijel za roko in ji dejal strastno:
»Moje srce in moje življenje je tvoje, Jenny! O tem ne dvomi; moja ljubezen je tako krepka, globoka in odkrita,
.SariBofsfif »V c f e m! C« Jutra.
Stran 5.
da mi pomaga čez vse zapreke, ki morejo mučiti hladnokrvnega človeka s strahom in negotovostjo. Vsi moji dvomi so končani. Imam le eno hrepenenje: tebe imenovati svojo last in se ne bojim ničesar bolj, kakor videti tvoj solnčni obraz v žalosti. Toda svoji dolžnosti ne morem postati nezvest. Tudi svet ima zahteve do mene, da upoštevam tvoje prijatelje, dobro ime in svoj poklic. Na vse to ne mislim v tem trenutku, marveč le na svojo staro mater, ki živi v gorskem mestecu v Conneticutu. Počilo bi ji srce od žalosti, ako bi se ji poročil edini sin brez njene vednosti in brez njenega blagoslova.«
Jenny je skrila svoj obraz v dlani; bala se je, da je njena stvar izgubljena.
»Kako bi mogel postati dober mož,« je nadaljevala z rastočo vnemo, »ako bi pozabil na sinovsko dolžnost. Moja mati je storila vse zame in skrbela za mojo srečo z neskončno ljubeznijo in potrpežljivostjo; njej edino se moram zahvaliti za vse, kar je v meni dobrega. Kaj ne, Jenny, ti mi pritrdiš?«
Stisnila mu je roko. Matere se ne sme zanemarjati a kako usodepolno utegne postati za njo to čakanje.
»Kako se veseiim da te predstavim materi kot ljubo hčerko! Ali jo morem pripraviti do tega, da prisostvuje poroki, ne vem; ker se v svojem lastnem skrom-
nem gospodinjstvu počuti najbolje, se bo le težko odpravila na potovanje. Toda njeno privolitev in njen blagoslov bi si vendar hotel pridobiti. Po poroki se podava skupaj k njej, in srečen bom, ako ti morem, predraga, pokazati dom svoje mladosti.«
Kako hrepeneče je prisluškovala Jenny njegovim besedam! Da bi se ta sen vendar uresničil! Bo li to mogoče? Pismo pride nedvomno v njegove roke, in ko ga prečita, je ne bo več hotel za ženo.
»Pojdi k materi,« mu je šepetala, »ne morem te prositi, da daš mojim željam prednost pred njenimi.«
»Tega tudi ne smem storiti, Jenny,« je odgovoril in jo poljubil. »Neizrekljivo te ljubim; življenje mi je brez tebe brez vrednosti. Kolikor bolj to čutim, tem sil-nejše želim, da ostanem zvest ljubezni svoje mladosti, da spoštujem mater, dokler jo še imam.«
Jenny je odnehala. Čutila je, kako se ji majejo tla pod nogami, toda ni zlorabila moči, ki sta jo ji nudila lepota in ljubkost, s katerima bi ga priklenila nase. Naj ga tudi zgubi za vedno — ni ga zadrževala. Le komaj slišno ihtenje je izdajalo njeno silno bolest.
»Čemu solze, drago srce? Saj se vrnem v kratkem; le tri dni še potrpi, potem naju ne loči nihče več.«
»Hočem čakati, samo eno prošnjo mi
usliši. Pred svojim odhodom ne pojdi v atelje! Strah me je pred njim, kakor da ti tam grozi nevarnost. Imam slutnjo — ne vem zakaj, toda čutim, kakor da bi to bila poguba in smrt najine ljubezni.«
»Mnoga razburjenja zadnjih tednov so ti živce razdražila, Jenny; vsaka senca te straši, potrebuješ miru in počitka, ubogi otrok.«
»Ali ne moreš potovati k materi, ne da bi se še vrnil v atelje? Kakor nespametna je tudi rnojja bojazen, vendar bi me napravil s tem srečno.«
Prosila ga je tako prisrčno, da ji ni -mogel odreči. »Naj se ti izpolni želja, ker si mi drag otrok. Odpeljem se od tu z nočnim vlakom in hočem poskusiti, kako se potuje brez prtljage in si na poti kupiti kar potrebujem. Si li sedaj zadovoljna, ljubica?«
Bila je velika igralka in bi dosegla na odru sijajne uspehe, toda sedaj ni potrebovala potvarjanja; izrazila je svoja iskrena čuvstva in čutila še mnogo večjo hvaležnost, kakor jo je mogla izraziti. Njene sladke besede in pogledi bi premagali vsakega moškega in tudi umetnik je bil prevzet od veselja.
»Tako krasne ženske, kakor si ti, ni na zemlji!« je vzkliknil in jo obsipal z ljubkovanjem.
(Se bo nadaljevalo.)
Vojna naj večje grozodejstvo
VOJNE GROZOTE V GRAN CHA CU PO POROČILU AMERIČANA.
Se vedno se vrše boji med Bolivijo in ^araguavem. Teh bojev se je udeležil kot nevtralni opazovalec tudi ameriški vojaški ataše polkovnik Sharp, ki objavlja sedaj v časnikih Združenih držav ameriških svoje vtise o grozotnih svojih doživljajih. Med drugim pripoveduje:
Kar sem videl v teh 30 dnevih, naliku-je neki peklenski viziji. Brezštevilna telesa bolivijskih in paraguayanskih vojakov, ki so jih granate razcefrale, so ležala še cele dneve po krvavih bitkah po pragozdovju Gran Chaca nepokopana, drugo preko drugega, obrazi so bili razjedeni in raztrgani od ptic roparic, deloma pa razpadajoči že od telesnega razkroja. Trupla, ki še niso bila razpadla, pa so bila od levega ramena do desnega boka razparana s posebnim zakrivljenim
Neka? za vinske bratce
Madžari so imeli te dni svojevrstno senzacijo. V Kečkemetu, ki je znan po dobrem in močnem vinu, je bila tekma Pijancev, kdo bo največ vina popil. Tekme se je udeležilo 45 najbolj znanih pijandur iz mesta in njegove okolice, prišli pa so celo tudi na tekmo iz drugih mest.
V največjem lokalu je bil točno ob 8. uri zvečer start pijancev. Tekmovalci so zavzeli mesta za veliko mizo, a na vzvišenem prostoru je sedela ocenjevalna komisija. V sredini lokala sta stala dva soda po hektoliter in pol najboljšega madžarskega vina. — Tekmovanje je trajalo štiri ure. Tekmovalci niso smeli piti vina z vodo. Smeli so pred startom pojesti papri-kaš, med tekmovanjem pa so smeli prigrizovati drobno pecivo. Ob deseti uri je že nekaj tekmovalcev odpadlo, ker so obležali pijani kakor gobe pod mizo. Ko pa je odbila dvanajsta ura, je sedelo za mizo samo še deset pijanih junakov. Prve tri nagrade so odnesli domačini, ki so v štirih urah spili 17 in pol litrov vina. Zmagovalec sam je izpil 6 in pol litra vina. Skupno pa je spilo vseh 45 tekmovalcev 156 litrov vina.
Za naše »pijandure« pa to ni nič posebnega. Imamo v Mariboru take, ki spravijo v dveh urah pod kapo količino vina, s katero so postali trije Madžari zmagovalci v pivski tekmi. Madžare torej posekamo na vseh kon cih in krajih.
Angleškemu zdravniku je to tudi uspelo. Tako je sedaj človeštvo pred novim važnim problemom. Če bo zdravnikov serum imel uspeh, bodo otroke že v zgodnji mladosti cepili s tem serumom proti lenobi in tako ne bo več na svetu grdih lenob.
dolgim nožem, ki ga uporabljajo prebivalci Gran Chaca z nevrjetno krutostjo in krvoločnostjo v bližinskem boju. Takšne nože poznajo in uporabljajo tudi Indijanci v tropičnih conah. Na tisoče teh pokončanih in v razpadanje pahnjenih trupel sem videl ležati v znanih močvirjih Esteros de Patino.
Tik ob meji tega Gran Chaca, kjer so sc boji zaradi izredno bogatih petrolejskih vrelcev vršili prav posebno ljuto, niso ležala samo gnijoča in razpadajoča trupla mrtvecev, marveč tudi ranjenci in umirajoči, ki so dan in noč in počasi gi-nili za posledicami zadobljenih ran ter od žeje in lakote. Njih strahotni kriki po pomoči, blaznostni izbruhi in besnenje v zadnji uri življenja, so bili 30 dni moji stalni spremljevalci.
Siromaki v gosteh angleškega kralja.
Za božične praznike je angleški kralj pogostil 700 najsiromašnejših ljudi iz znane delavske četrti, kjer je največja beda in pomanjkanje. Kralj je siromake pogostil z jedačo in pijačo, obdaroval pa jih je tudi s potrebno obleko in obutvijo. Po razdelitvi nagrad in po kosilu so siromaki poslali kralju brzojavko, v kateri so se mu toplo zahvalili za darove.
Preskrba Gibraltarja s pitno vodo.
Te dni je bil zelo slovesno otvorjen v Gibraltarju novi rezervoar za pitno vodo. Rezervoar je nameščen v trdnjavi in drži okroglo 5 milijonov litrov vode. Na ta način bo Gibraltar dobro preskrbljen s pitno vodo.
Strašna smrt starega duhovnika.
V Labisu je umrl strašne smrti 631etui duhovnik Marconia. Zavil je v neko gostilno in tam naročil čašo vina. Natakar pa mu je po pomoti nalil v čašo solne kisline. Duhovnik je bil žejen in je napravil globok požirek, kar je imelo za posledico njegovo strašno smrt.
čast vzgledni marljivosti učiteljice ge. Fromove, ki se poleg napornega šolskega dela še žrtvuje za napredek šoli odrasle mladine. G. šolski upravitelj pa je uporabil tudi to priliko, da je predočil občanom izredno važnost delovanja CMD v obmejnih krajih, kjer bi si naj vsaka slovenska hiša štela v častno dolž nost, biti vsaj podporni član te prekorist-ne družbe, ki se je po zaslugi g. sreske-ga šolskega nadzornika I. Tomažiča že tolikokrat spomnila naše in sosednih šol. Upamo, da njegov klic ne bo ostal glas vpijočega v puščavi in da se bo v novem letu vsestransko poživelo delovanje tukajšnjje podružnice CMD.
Sporf
Boks in rokoborba v Mariboru sta bili doslej v mariborskem športu precej zanemarjeni in v stran potisnjeni športni
panogi. Novo življenje prinaša novo usta novljena težkoatletska sekcija StK Svobode, ki ima v svoji sredini rutinirane in že izvežbane rokoborce ter boksače najrazličnejših tež. Z ustanovitvijo omenjene sekcije prihaja v ta zanimiv šport dol go pogrešana konkurenca, kajti le ob po javili konkurence je možno pravilno presojati kvaliteto posameznih atletov in konkurentov. Upati je, da bo bilanca tež-ko-atletskega športa v Mariboru, z ustanovitvijo nove težkoatletske sekcije, za-dovoljivejša kakor doslej in da se bodo okoli mladih rokoborcev in boksačev v SK Svobodi zbrali vsi mladi športniki in atleti, ki čutijo veselje do te športne panoge.
Težkoatletski večer prireja drevi ob 20. težkoatletska sekcija SK Svobode v pritlični kazinski dvorani. Pester spored!
Okrožni odbor LNP, službeno. Prijateljske tekme SK Železničar:SK Rapid, prijavljene za 7. trn. ne bo. Taji.ik.
Mali oglasi
Razno
Spodnja Kungota
Božično veselje šolske mladine pri Sp. Sv. Kungoti je bilo letos izredno. Obdarovanih je bilo 82 najrevnejših otrok. V ta namen sta prispevali kr. banska uprava in CMD v Ljubljani v oblačilnem blagu in gotovini, za kar jima bodi izrečena na tem mestu v imenu obdarovan cev najtoplejša zahvala. Pa tudi učenci sami niso pozabili večnolepih besed pesnika tužne Goriške. Njih prireditev s pestrim sporedom na šolskem odru — v korist revnim učencem — ostane staršem in prijateljem šole v najlepšem spominu. Marsikatero oko se je orosilo ob v srce segajočih prizorih »Božične pravljice«, marsiktero srce vzplamtelo v ljubezni do domovine ob prisrčni poklonitvi mladine svojemu kralju Petru II. Vsa
PATENT!
50% prihranka na kurivu samo z R. L. regulatorjem plamena, vsakem stanovanju nujno potreben. Vprašati pri Rudolfu Lahu, Koroška 8, pri Novaku. Zastopniki se takoj sprejmejo.	54
CENENE POROČNE PRSTANE.
kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat nakit si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jabn, zlatar In draguljar. Stolna ul. 2. 5400
! SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
j in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati, vse krožljične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje ; spomladi zopet popravljena
I
kakor nova. Shramba koles
HALO!
Vsi v gostilno »Novi svet«, Studenci, tam je pojedina domačih klobas in dobra kapljica in vsako nedeljo koncert. Za obilen obisk prosi gostilničarka.	33
in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5509
ABONENTE
sprejmem na dobro domačo hrano. Aleksandrova cesta 10, 1. nadstr.	47
Lokat
LOKAL
za krojača, čevljarja ali drugo obrt, oddam. Stritarjeva ulica 5.	?n
Posest
■"■■»-T« ir-*-Ta«'----——BIi——■■ ■
■ - lin 1111 I 111111 I | —■
HIŠA Z GOSTILNO
in trgovino, pol ure od Maribora, ugodno na prodaj, deloma proti hranilni knjižici. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Hranilna knjižica« 32
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, vrt. 18.000. — Hiša z gostilno, posestvom, 55.000. — Lepa vila, 5 sob, kopalnica, vrt, 180.000.	38
»Rapid«, Gosposka ulica 28.
Soomnite se CMD i
GOSTILNA »TRST«
v nedeljo popoldne koncert, domače koline, pristna kapljica, Se priporoča gostilničar. 41
DOBRO OBRT
si lahko vsak ustanovi doma v svojem kraju. Potrebno je vsaj 400 do 500 Din kapitala. Za pojasnila pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana.	40
POZOR!
Tapetniške izdelke, solidne in po brezkonkurenčnih cenah dobite pri Kuharju, Vetrinjska ul 26.	4586
Pri žrebanju 3. in 4. t. m. v 4. razredu 29. kola so bili izžrebani sledeči dobitki:
1. dan:
Din 100.000	20917, Din 80.000 39261, Din
50.000 40387, Din 40.000 95573, Din 30.000 51357, Din 10.000 7956 41308, Din 8000 31384 59343, Din 5000 5691 20730 40175 43807 47196 62869 69465 78344 78517 92340 93631 97703 98726, Din 2000 4713 8658 21549 23130 27226 .30672 34381 35482 48624 77211 79867 82035.
2. dan:
Din 250.000 68565, Din 10.000 66142 70828. Din 8000 8004 20098 23432 56519 64627 88557, Din 5000 13007 29278 45509 73684 81483 97283 Din 2000 2789 5607 13836 14328 17755 24068 31374 31673 32348 33054 33769 35226 46414 46910 57783 60549 62374 80989.
Pooblaščena prodajalna drž. razredne loterije Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka 25. ___________________________________________________71
Stran 6
V nagem
GOSTILNO,
oobroidočo, oddam v najem, vprašati dopoldne, Maribor. Jože Vošnjakova ulica 21 II 19
mesarijo
oddam v najem. Vprašati dopoldne Maribor, Jože Vošnjakova ulica 21,_II.	20
  Prodam
PRODAM
novo politirano spalnico iz cresnjevega lesa, 12 kom., kuhinjo 7 kom., za Din 4300 in ze rabljeno spalnico iz mehkega lesa, 11 kom., po zelo mzki ceni. Vprašati Petek Gabrijel, Magdalenska ul. 19. 43
TKANINE ZA POHIŠTVO
in zavese, pregrinjala za divane, posteljne garniture, vati-rane, flanelaste odeje, pred-posteljnike, flanelaste rjuhe, perje, puh, najceneje pri NOVAKU, Vetrinjska 7, Koroško 8.	S3
^ Stampvanie
STANOVANJE,
dve sobi, soba za služkinjo, kopalnica, v Tomšičevem dre voredu oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Vc-j černika«.	171
TRISOBNO STANOVANJE
oddam s 1. marcem v dr. Ro-sinovi ul. 23.	66
Mariborski »Več er ni k« Jutra
V Mariboru., dne 5. I. 1935.
STANOVANJE,
eno- ali dvosobno, išče mirna, celi dan odsotna, stranka, v bližini kolodvora, začetek Melja. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »400«.	39
| PRAZNO, LEPO SOBO |	PUPIM
oddam s 15. januarjem soiid- transportne, zdrave vinske! nemu gospodu. Naslov v upra sode po 300 litrov. Vicel. Go-' vi »Večernika*.	13	sposka ul. 5.	46!
SOSTANOVALCA
sprejmem v lepo sobo s poseb nim vhodom z vso oskrbo. Sprejmem tudi delavko, teden sko Din 50.—. Strossmajerjeva ul. 9.	52
Sobo odda
ODDAM SOBO
na željo z vso oskrbo. Stolna ulica 1-1.	37
SOBO
lepo, poseben vhod. za dve ali eno osebo, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5-1.	31
Službo išie
Službo dobi
IŠČEM SLUŽBO SLUGE IŠČEM POŠTENEGA FANTA
inkasanta pri agilnem trgov- J4' !n!a. veselje^ izučiti se v cu ali podjetju. Sem kavcije ^sovini na deželi, tirana "
•	/^i	•»	srannvanio \r mS!
35
«
S Trajnogoreče peč:	'
za drva in premog
kakor tudi štedilnike kupite najceneje v
žMšsiifln
Jurčičeva ul. 5.
cu au paajetju. betn Kavcije	1,1
zmožen. Naslov: Slomškov s*anovailie v hiši. Naslov v trg 7, pritličje.	36	»Pravi »Večernika«.	«
Kupim
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po
PLETILJO,
izurjeno, sprejmem za stalno. Pletarna, Slovenska - ul. 26. Maribor.	57
—.......... „.....-	. natakarico,
najvišjih dnevnih cenah	Mari-	j	prvovrstno, z Din	10.000.—
borska afinertja zlata	Orož-!	kavcije sprejmem.	Naslov v
lova ulica 8	2642	upravi »Večernika«.	45
SOBO
s štedilnikom oddam v najem. Zrkovska c. 38, Pobrežje. 21
SOBO
s posebnim vhodom in s hrano oddam. Vrbaitova ulica 28, pritličje, desno.	44
OPREMLJENO SOBO,
zelo lepo, čedno, oddam. Cankarjeva ul. 14, pritličje, vrata 1.	48
'A
Prevzem nosite
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva z današnjim dnem prevzela staroznano gostilno
Modric v Taborske uM 20
Imela bova vedno na zalogi prvovrstna domača vina ter si bova prizadevala svoje cenjene goste najbolje postreči.
Za obilen obisk se priporočata
Hlolz 'm Antonija KIKek.
28
GOSTILNA VLAHOVIČ
ALEKSl&NDROVA CE5?ft 38
jutri v nedeljo SALONSKI TOMCS^T nedelJ° pR||.o2HOiT ZA P E. E S
Vesela zabavna salonska godba. Začetek ob 18. uri. Vljudno vabi
J. M. Holar
gostilničar
NOVI VZORCI DOSPELI!
VELIKA ZALOGA KA3KODER-NE3ŠIH 1 CENENIH OKVIRJEV VSEH VRST SAMO PRI
strokovnjaku
VAHTARJU - MARSSOS
GOSPOSKA ULICA 37
PIŠIMO I. L10. P. 1HHIB0R. HHRODIID BI
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Prevzem
damskega salona.
Spoštovanim gospem in damam iz Maribora in okolice naznanjam, da sem prevzela znani renomirani frizerski damski salon V Gosposki u Ki 19. ki ga je preje vodila pokojna gospa Marija Škrabi.
Usojam si ob tej priliki opozoriti cenjene gospa na to, da Sem osem let delovala v tem salonu, ter izražam prošnjo, da mi dosedanje stranke izkajujejo tisto zaupanje, ki so ga imele za časa moje prednice.
S solidnostjo in pozornostjo se bom oddolžila za zaupanje ter skusala doseči popolno zadovoljstvo svojih strank.
Z odličnim spoštovanjem
Hermina Drexler.
Smučarji!
Puluverje Sviterie
Trenirke
Šale Nogavice
Palčnike
iz dobre volne nudi
po ugodnih cenah
C. Budefeldt
Gosposka ulica
51
Umrl je po dolgem, mučnem trpljenju naš dragi, dobri mož, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
JOŽE SAJOVIC
SPREVODNUK DRŽ. ZEL. V P.
v soboto, dne 5. januarja 1935 ob 8. uri v 72. letu svoje dobe. Pogreb blagopokoj-iiika se bo vršil v ponedeljek, dne 7. januarja 1935 ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
^v’. ?*a®a zadušnic* se bo darovala dne 8. januarja 1935 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
MARIBOR, dne 5. januarja 1935.
Žafujoii ostali.
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo trgovino z urami iz Frankopa-nove ulice 25	23
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Zahvala.
Za izkazano nam sočutje povodom smrti naše nepozabne hčerke, tete in svakinje, gospodične
V fivmvo Ul. 101 Antonije Biten«
Priporoča se
MaktPšunder.urar
Kupujte svoje po* trebšiine pri naših inserentih f
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Tudi vsem darovateljem prekrasnega cvetja naša najiskrenejša zahvala. Maribor, dne 5. januarja 1935.
Žalujoča rodbina Bitenc.
Zinka Hrnui, naša nesrečna
sestrica, se je preselila v večnost, V najlepši mladosti ji je neizprosna bolezen pretrgala nit življenja.
Surdulica, 3. januarja 1935.
Žalujoča brate in sestra.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
MaJbolJ varna naloiba denarja, ker /amil ga vlog« pri tej hranllnltl Dravska banovina s talim svo/im premoien/em In x vso svojo davino močjo — — H r a n 11 n I € a Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posla t o l n o In k u I a n t n o
S D r e i e m a *,0®e ln knJUlee M tefc©tt ralun Podružnica * CFLiP	J*°uSte-: pre>
C j ' ° po na/uaodnejiem obrestovanju	rOarUZnitd. UC.L.JC. Juinoitajerska hranilnica
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja i” urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,