Celjski tednik Celje, 1>. aprila 1962 Leto XII. štev. 15 CENA IZVODU 20 DEN GLASILO SOCIALISTIČNE 7VFZ1 DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODCX)VORNI UREDNIK TONE MASLO Ob 9-letnici smrti Borisa Kidriča Pred devetimi leti je preminul Boris Kidrič, ena največjih oseb- nosti v revolucionarni zgodovini naših narodov. Bil je med tistimi, ki so z velikimi napori in žrtva- mi ter brezmejno vztrajnostjo konsoldirati našo Partijo. Med revolucijo je bil duša osvobodil- nega boja in revolucionarnega preporoda v Sloveniji. Bil je po- litični komesar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije in ob osvo- boditvi prvi predsednik sloven- ske ljudske vlade. Prav posebno velike pa so nje- gove zasluge iz let, ko so jugo- slovanski narodi ustvarjali eko- nomske temelje za razvoj socia- lizma in pogoje za demokratiza- cijo odnosov v naši socialistični družbi. S svojim neumornim delom kot prvi Jugoslovan k vi- sokemu odlikovanju narodnega heroja zaslužil najvišje delovno priznanje — naslov junaka so- cialističnega dela. V aprilu leta 1953, v času, ko so njegove politično ekonomske zasnove rodile prve velike uspe- he tako na področju krepitve naše ekonomske moči, kot pri utrjevanju sistema samouprav- ljanja in družbenega upravlja- nja, ga je zavratna bolezen iztr- gala narodom Jugoslavije. Boleča je bila ta izguba, tako boleča, da smo se takrat, kot se še danes globoko zavedamo njegove nena- domestljivosti. Njegov spomin med nami je večen! ISKRENE ŽEUE MILIJONOV NA POTI Podpredsednik OLO Peter Šprajc med govorom. Desno pionirka Dušanka Petričevič izraža glo- boke želje v imenu celjskih pio- nirjev V torek zjutraj je štafetna pa- lica, ki jo nosi mladina na tisoče kilometrov dolgi poti proti Beo- gradu prispela na mejo našega okraja. V vseh vaseh in naseljih, skozi katere so tekli mladi no- silci štafete, so se zbrali številni prebivalci, predvsem pa mladina. V Slovenskih Konjicah se je šta- feta za trenutek zaustavila, da je prevzela pozdrave občanov iz konjiške občine, ki so jih prines- li nosilci številnih lokalnih šta- fet. Nekaj po enajsti uri je glavna štafeta prispela v Celje. Titov trg je bil do zadnjega kotička napolnjen z občani in šolsko mla- dino. Pred tem in med postankom glavne štafete v Celju so pred Union prihajale štafete iz raznih krajev oibčine Celje, iz smeri Rogaške Slatine, iz Laškega, iz raznih celjsikih šol, športnih in telovadnih društev. Ob zvokih godlbe na pihala so skozi mikro- fone odmevali jasni otroški in mladinski glasovi. Mladina je iz- ražala svoje globoke želje za sre- čo in dolgo življenje svojega naj- večjega prijatelja predsednika Tita. Svojo štafetno palico s i>o- zdravi so prinesli tudi mladinci - pripadniki Jugoslovanske ljud- ske armade, ki so želeli svojemu Vrhovnemu komandantu še dolgo življenje v srečo in blaginjo ju- goslovanskih narodov. Zbrani množici in mladini je nato spregovoril podpredsednik Okrajnega ljuds:kega odbora Celje tov. Peter ŠPRAJC. Po nje- govem govoru je glavna štafeta krenila iz celjskih ulic proti Ljubljani ter se spotoma ustavila tuidi v Žalcu, kjer je sprejela po- zdrave prebivalcev Savinjske do- line. Vsi kraji, iskozi katere so mladi nosilci štafete tekli, so bili okra- šeni z zastavami, ljudje so za kratke minute zapustili domove in šli na ceste in ulice, da bi bili navzoči ob tako svečanem tre- nutku. Štafeta je ta dan že drugič po- tekala čez naš okraj, saj je v so- boto prispela z Gorenjske čez Črnivec v mozinsko iii šoštanjsko : občino. j LJUBO ZELIČ PREDSEDNIK LAŠKE OBČINE ì Ker je odšel dosedanji pred-' sednik laške občine tov. Stane* Brinovec na novo službeno dolž- nost, so na zadnji seji Občinske- ga ljudskega odbora Laško izvo- lili za predsednika občine tov. LjuiLa ZELICA. Tov. Zelič je bil dolgoletni di- rektor Zavoda za statistiko pri OLO Celje in dosedanji sekretar Občinskega komiteja ZKS Laško. Že na dosedanih delovnih mestih se je pokazal kot dober politični delavec in gospodarstvenik. Pri opravljanju nove dolžnosti mu želimo obilo delovnih uspe- hov. GOVOR PODPREDSEDNIKA OLO TOV. PETRA ŠPRAJCA NOVI DELOVNI USPEHI Dragi občani, draga mladina! Dovolite mi, da v imenu vas vseh, v imenu delovnih ljudi celjskega okraja in v imenu Okrajnega ljudskega odbora po- zdravim nosilce štafetne palice T pozdravi dragemu Predsedniku ob njegovi sedemdeseti obletnici! Delovni ljudje v naši sociali- stični domovini se v teh dneh^ zbirajo na takih svečanih zboro- vanjih, kot danes mi tukaj, in izražajo svoje prisrčne in plame- neče pozdrave ter želje, da bi, naš dragi voditelj maršal Tito,' ki bo 25. maja obhajal sedemde- seto obletnico, še dolgo ostal na čelu naše socialistične skupnosti čil in zdrav. Ob takih priložnostih se še prav posebej zavedamo kaj je naše delovno ljudstvo doseglo v zadnjih desetletjih pod njegovim vodstvom. Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko je v soboto na Jesenicah, kjer je štafeta krenila na pot, poudaril, da je tovariš Tito poosebljenje našega revolucionarnega razvo- ja; tako v boju z boržuaznimi režimi predvojne Jugoslavije, ta- ko pozneje v hudi in težki borbi za osvoboditev ter v naporih pri graditvi socialistične, Jugoslavije. Poznamo našo razvojno pot, ki smo jo po osvoboditvi prehodili in težave, ki smo jih morali pre- bresti. Toda kljub tem težavam pa imamo danes čvrsto podlago, čvrste temelje za naš nadaljnji razvoj. Pred dvanajstimi leti smo odločno začeli razvijati nove so- cialistične odnose ob razvijanju delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. V tem obdobju smo si nabrali bogatih m dragocenih izkušenj za nadal- njo rast našega družbeno-politič- nega in gospodarskega sistema. Napredne množice vsega sveta s pozornostjo in z dopadenjem spremljajo naš razvoj z vsemi njegovimi posebnostmi iz speci- fičnostmi. Ravno ta pot. ki nam jo je nakazal naš dragi Maršal in ki nas tako uspešno vodi od zmage do zmage, pot katere sre- dišče in glavni smoter je človek in njegova sreča, njegova lepša prihodnjost. nam je že do sedaj omogočila, da smo se iz zaostale agrarne dežele razvili na stopnjo srednje razvitih industrijskih de- Pri vsem tem pa ne vidimo sa- mo uspehov. Vemo tudi, da naš hitrejši razvoj poleg objektivnih težav zaustavljajo tudi različne napake pri našem delu. ki so subjektivne narave. Naša naloga je, dragi občani, draga mladina, da se proti takim napakam od'.cč-i no bor'mo. da jih zavestno in sa- mokritično odpravimo. v Znane so nam tudi naše bodoče naloge. Z vsemi silami si moramo prizadevati, da jih bomo tudi uresničili. Naša večja zavzetost,' naša zavestnejša akcija za ures-j ničen je vseh številnih gospodar- skih, predvsem družbeno-politič- nih nalog, bo najlepši dar drage- mu Predsednikti ob njegovem življenjskem jubileju. Dragi občani, draga mladina! Vse bližnje in daljnje cilje bo- mo toliko lažje dosegli, če bomo imeli vedno pred očmi svetal lik tovariša Tita, če nam bo vzor, po katerem bomo skušali izobli- kovati tudi nas same. Kajti tova- riš Tito je vzor človeka, primer neomajnega revolucionarja in patriota, vzor neutrudljive de- lavnosti, požrtvovalnosti in viso- ke politične ter človeške morale. Tak ugled ne uživa samo med narodi Jugoslavije. V enakem po- menu je v čislih naprednih de- lovnih množic vsega sveta, je vzor iskrenega borca za mir in enakopravnost narodov. Z njego- vo svetla in veliko osebnostjo uživamo tak sloves tudi mi vsi in zato je naša velika dolžnost, da tak ugled vselej in na vsak« m kraju tudi dosledno opravičimo. Draga mladina! Titov rojstni dan je vaš praznik in seveda tu- di praznik vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. V teh dneh boste ocenjevali uspehe svojega dela in si zastavljali no- ve cilje za prihodnje naloge. Na- ša socialistična skupnost z vašim mladostnim poletom računa, da boste tudi v bodoče, kot ste do- sedaj, dajali svoj veliki delež pri našem nadaljnjem delu, Cim bolje opravljene naloge bodo najlepša zdravica našemu ljub- ljenemu voditelju in učitelju to- varišu Titu. DAN MLADINSKIH BRIGAD VISOKI ODLIKOVANJI CELJSKIMA BRIGADAMA Prete'kli teden je bila v Celju v Narodnem domu prijetna slo- vesnosit. Zbrali so se brigadirji mladinskih delovnih brigad k proslavi dneva brigad. Na tej svečanosti, katere so se poleg brigadirjev raznih smen iz več let nazaj zbrali tudi bodoči ude- leženci delovnih akcij, je govoril tovariš Veber o pomenu mladin- skih delovnih akcij doslej, o bo- dočih akcijah, o življenju v bri- gadah in o veliki šoli. ki jo taka oblika delovnega tovarištva tudi predstavlja. Maldina. večinoma brigadirji, je priredila tudi krajši kulturni in zabavni spored. Mladi pevci učiteljišča so peli brigadirsike pesmi, vmes so nastopili pripad- niki JLA in recitatorji in na kon- cu so na oder prinesli tudi vesel program, kakršni so izpolnjevali številne brigadne večere na ak- cijah. Najveličastnejši pa je bil tre- nutek, ko je predsednik okraja tov. Miran CVENK izročil zastop- nikoma dveh celjskih brigad (srednješolski in delavsko-kmeč- ki) v imenu Predsednika republi- ke visoki odlikovanji — orden dela s srebrnim vencem. Zbrana mladina je potem v to- variškem razpoloženju kovala načrte za bližajočo se pomlad, ko bodo prve brigade odšle na traso graditi cesto »Bratstva in enotno- sti«. Mnogi mladi brigadirji pa bodo odšli na lokalne delovne akcije, ki jih letos organizirajo vse politične organizacije v naši domovini. Ne bo dolgo, ko se bo brigadir- ska pesem iz dvoran, učilnic, to- varn in vasi preselila tja. kjer bosta tudi kramp, lopata in sa- mokolnica prispevali k harmo- ničnemu ritmu mladostnega pole- ta zavedne mlade generacije v naši domovini. V NEDELJO REPUBLIŠKA SKUPŠČINA TABORNIKOV v CELJU V nedeljo 15. t. m., bo v Celju izredna skupščina Zveze taborni- kov Slovenije. Skupščini bo pri- sostvovalo okrog 200 tabornikov — delagatov iz vse Slovenije, po- leg njih pa številni predstavniki taborniških organizacij iz ostalih republik in iz tujine. Organiza- cijo te skupščine je prevzela Okrajna zveza tabornikov v ^elju, ki se je dosedaj že več- krat izkazala pri organizaciji raznih akcij v republiškem in celo zveznem merilu. Skupščina bo v nedeljo v Na- rodnem domu. v soboto pa bo ob uri seja starešinstva Zveze ta- l>ornikov Slovenije, ob 18. uri pa seja Izvršnega odbora ZTS. Obe ^ji bosta v dvorani OZZ v Velju. MOZAIK PARKET SO ZAČELI IZDELOVATI V CELJU vso LETOŠNJO PROIZVODNJO BODO IZVOZILI V ponedeljek so v podjetju »Savinja« svečano odprli novi obrat za izdelovanje mozaik par- keta, ki je posebnost na tem po- dročju. Obrat je popolnoma me- haniziran, kajti ta cilj so pri gradnji obrata in pri montaži na- prav ves čas zasledovali. Predvidevajo, da bodo lahko v novem obratu izdelali okoli 150 tisoč kvadratnih metrov parketa. Zmenili so se tudi, da bodo v ob- ratu polno zaposlili dve izmeni, kasneje pa predvidevajo še uvedbo tretje izmene. Ta obrat bo izdeloval vse vrste parketov iz hrastovega lesa in tudi iz listavcev. Posebnost obra- ta je tudi možnost izdelave spe- cialnih parketov (intarzija), ki jih izdelajo iz kombinacije več vrst lesa in ki dajejo sobi poseb- no vzdušje ter so zavoljo tega na trgu posebno cenjeni. Posebna značilnost, kar je ob sedanjih prizadevanjih še zlasti pohvalno, je, da so vso za letos predvideno proizvodnjo plasirali na zunanji trg. Istočasno predvi- devajo v tem podjetju občutno prekoračenje letošnjega izvoza. Sedanji pokazatelji namreč to tr- ditev tudi zgovorno dokazujejo. Saj so že v prvem delu leta pre- koračili izvoz za tretjino predvi- devanj (33 odstotkov). Kljub temu, da je na zunanjem trgu močna konkurenca na pod- ročju trgovine in plasiranja fi- nalnih lesnih izdelkov, je temu kolektivu predvsem zaradi kvali- tete in nizkih lastnih stroškov, ki so jih dosegli s smotrnim gospo- darjenjem ter z ustrezno organi- zacijo dela, le uspelo prebiti kon- kurenčni zid ter osvojiti zahodno tržišče. Razen v Švico izvažajo tudi v Nemčijo, Anglijo, Italijo in drugam. SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V sredo je bila v Narodnem domu seja Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje. Člani komiteja so obširno govorili o nekaterih nalogah, ki stojijo pred komunisti in njihovimi vod- stvi v zvezi z nekaterimi gospo- darskimi in političnimi problemi pri nas. Skladno z nakazovanjem teh nalog so predlagali tudi celo vrsto izboljšav za uspešnejše de- lo organizacij Zveze komunistov. Od splošnega k stvarnemu Bred dnevi smo obiskali nove- ga predsedniika okrajnega sindi- kalnega sveta v Celju tovariša Vlada Grešnika, ki nam je poja- snil stališča, ki jih je zavzel zad- nji plenum okrajnega sindikalne- ga foruma o trenutnih aktualnih gospodarskih problemih. Tov. Grešnik je pojasnil, da je v sedanjem obdobju prva naloga vseh sindákalnih organizacij pred- vsem pozornost do nekaterih ne- gativnih pojavov, ki bi lahko de- lovali kot zavora go&podarsikemu, družbenemu in predvsem razvoju samoupravnih organov. Razumlji- vo je, da občinski sindikalni sve- ti zlasti pa sindikalne podružnice ne smejo ostati pri načelnih raz- pravah, temveč morajo, izhajajoč iz teh, analizirati ixxìrobne pro- bleme, ki so značilni za njihovo organizacijo, oziiroma podjetje. Jasno je tudi, je dejal tov. Greš- nik, da organizacije ne smejo ča- kati na neka navodila in morda celo na administrativne rešitve pozameznih problemov, ki so zna- čilni za vse območje. Tu bodo namreč prišli do izraza predvsem inniciativnost in revolucionarnost kadrov, zavest ter smisel za zdra- vo presojo. Jasno je pa tudi, da bi bilo kritikantstvo z zahrbtnimi nameni škodljivo. Prva skrb pri reševanju vsega problema ix) seveda veljala pro- blemom proizvodnje, storilnosti, ekonomičnosti in ostalim elemen- tom dobrega gospodarjenja. Isto- časno pa tudi doslednejše vskla- jevanje osebnih interesov z inte- resi podjetja in skupnostjo. Ge bi namreč dopustili, da se ti interesi križajo ali da si nasprotujejo, bi nehote zavrgli tudii osnovne zna- čilnosti našega razvoja delavske- ga samoupravljanja- Na zadnjem plenumu so po- drobno govorili tudi o potrebi po ponovni profučitvi ot>òinsikih pro- računov in kriitični obdelavi pla- niranih izdatJkov. Razumljivo pa je, da sindikalne organizacije mo- rajo še odločnejše podpirati po- večanje tempa stanovanjsike iz- gradnje. Posebno pozornost pa bodo sin- dikalne organizacije v tem ob- dobju morale ix>svetiti osebnim dohodkom, neusmiljeno bo po- trebno kritizirati in onemogočiti neupravičeno previsoke osebne dohodke. Istočasno pa morajo sindikalne organizacije zahtevati, da se vsi osebni dohodki redno izobesijo, da bodo vsi člani ko- lektiva ocenili in ocenjevali re- alnost izplačanih dohodkov. OD 13. DO 22. APRILA Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. Predhodne padavine pri- čakujemo med 16, in 18. aprilom. Dr. V. M. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15. - 13. aprila 1962 Pogled po svetu Kaj naj rečemo po treh tednih Zeneoe? Ali naj zaidemo kar na- ravnost D stereotipne komentarje, ki smo jih navajeni že desetletje in če pogledamo na zgodovino razorožitoenih konferenc, že de- setletja? Iz želje same se človeku rado rodi že dejstvo, fata morgana iz- vira iz človekove glave in srca. Tako je menda z optimizmom gle- de Ženeve. Je sicer nekaj napred- ka, rezultata pa nobenega. Prav- zaprav je čez papirje že močno završala burja hladne vojne, dia- logi Dean — Zorin so vse prej kot razorožitveni, nič drugačni niso, kot jih pomnimo že sedem let. Svet stoji pred betonskim zidom, ki ga z nosom ni mogoče podreti. Oba vztrajata na starih stališčih, Dsak bi rad dosegel premoč in vsak trdi, da jo ima. ZDA ne od- jenjajo s svojim nadzorstvom, SZ ne s svojo popolno in splošno raz- orožitvijo, obe pa sta zagrnjeni d globoko in gosto temo nezaupa- nja, obe pa zahtevata nekaj zares nemogočega in to druga od druge. Do bistvenih spornih vprašanj v Ženeri pravzaprav niti še niso prišli. Znani ameriški komentator Lippman pričakuje, da bo rezul- tat vsega tega nekak start na mo- dus vivendi med Zahodom in Vzhodom, sloneč v glavnem na status quo v Evropi in v Aziji, modus vivendi zato, ker za zdaj ni drugega izhoda kot živeti med vojno in mirom in skleniti kveč- jemu -»pomirjujoče sporazumen. Angleški delegat Godber je našel kar dvanajst stičnih točk med ameriškim in sovjetskim predlo- gom, toda niti Deanu niti Zorinu s tem ni ustregel, terjala sta vsak svoj proceduralni sistem, iz nju- nih opomb na angleško posredo- vanje je vel piš hladne vojne. Predsednik anglešnih laburistov je predlagal, naj bi Nemcem ne po- šiljali atomskega orožja. To je si- cer zelo zanimiva zahteva, poseb- no če jo soočimo s skoraj istočas- no Adenauerjevo izjavo za Nen> York Times o atlantski skupnosti, ki da mora za Evropo pomeniti to, kar je pred 100 leti združitev nemških kneževin pomenila za Nemčijo. Prijateljstvo med Nemči- jo in Francijo, da je najkonstruk- iivnejši činitelj današnje dobe. Nič ni čudno, če s to evropsko združitvijo Ameriki in njenemu evropskemu agentu Adenauerju ne gre vse gladko. Tu niso samo majhne države, ki jim ne gre v račun politična združitev, tu je Italija, ki ne more narediti črte čez svojo preteklost, tu je tudi Francija, v kateri je treba računa- ti z javnim mnenjem, in upajmo, da de Gaulle to zna, čeprav agi- tira za evropsko politično integra- cijo, D kateri bi imel prav on prvo besedo. V luči ženevskih razgovo- rov, v katere so močno posegle iz- venblokovske države, pa je delo za zahodno integracijo Evrope'ofen- zivno dejanje, saj je že gospodar- ska integracija naredila državam zunaj integracije hudo škodo pri izvozu surovin in mednarodnem financiranju razvoja manj razvi- tih držav. Medtem se zapleta kriza v Ar- gentini: Armada je odstranila Frondizija, ker ni bila zadovoljna z njegovimi »levičarskimi^ ukrepi o davčni in agrarni reformi, kar bi prizadelo višje kroge, s kateri- mi je generaliteta povezana. Pre- močno je bil poudarjen peroni- stični vpliv. Vse kaže, da državni udar v Argentini nikomur ne bo koristil, nekak udarec po vodi. Generali so prevzeli oblast tudi D Siriji, ker niso bili zadovoljni z Davalibijevo vlado, češ, da vleče nazaj in proti Naserjevemu socia- lizmu, preveč na ira.ško stran. Proglas, ki so ga zmagoviti oficir- ji objavili sirskemu ljudstvu, po- ziva na enotnost vseh arabskih narodov, ki mora sloneti na zdra- vih temeljih, da se ne bi ponovile prejšnje napake. Kazalo je že na bratomorno vojno med Dama- skom in Aleppom, kazalo je, da bo planil v požar ves Bližnji Vzhod, nenadoma pa so se strasti pomirile, nastopil je kompromis, konec koncev pa tudi precejšen politični efekt: Damask in Kairo nista več v sporu. Arabska liga pa je naročila vsem svojim delegatom v OZN, naj podpro Sirijo v Var- nostnem svetu proti î^izraelski agresijit in za pravice palestin- skih Arabcev. Vse to seveda po- meni, da je žerjavica pod pepelom iiva in da bo taka ostala. T. O. Prisrčno in v mladostnem razpoloženju Za nami so trije dnevi mani- festacij, sprejemov in pozdravov, trije dnevi, ko so delovni ljudje celjskega okraja, mladina in na- ši najmlajši državljani pozdrav- ljali nosilce palice štafete mla- dosti ter jim izročali iskrene po- zdrave ter prisrčne čestitke za predsedniku Tita, ki praznuje letos svoj sedemdeseti življenj- ski jubilej. Sedmega, osmega in devetega aprila je celjski okraj prevevalo eno samo praznično razpoloženje. Nemajhno zaslugo za to je imelo lepo vreme, ki je bilo udeležen- cem štafete mladosti naklonjeno vse tiste dni, ko je štafeta tekla skozi Zadreoko in Šaleško dolino, proti Celju, Žalcu in Preboldu. Glavni zvezni štafeti se je na najrazličnejših krajih pridru- žilo še okoli šestdeset lokalnih prog, ki so prav tako zajele na stotine in tisoče tekačev. In če računamo še tiste množice, ki so pozdravljale in sprejemale štafeto* mladosti, potem lahko znova zapišemo, da je bila le- tošnja štafeta velika vseljudska politična manifestacija. Tudi letošnja štafeta je zapu- stila svojim udeležencem vrsto nepozabnih vtisov. In še nekaj — mladi rod je bil tisti, ki je dal tej prireditvi pečat iskrenosti, prisrčnosti in sproščemosti. Mla- dostno razpoloženje je prevzelo tudi tiste, ki so stali ob cestah, se zbirali na trgih in prisostvo- vali svečanostim. Kakor je bil veličasten spre- jem štafete mladosti v Velenju, kjer so zares poskrbeli za slav- nostno in praznično razpoloženje, pripravili edinstven program in podobno, tako prisrčni so bili na drugi strani prihodi štafete v Gornjem gradu in v vseh krajih do Mozirja, pa spet v Šoštanju, Konjicah, Celju in končno v Žal- cu in Preboldu. Ni bilo človeka. ki bi se ne navdušil nad cicibani, ki so pričakali štafeto mladosti v Gornjem gradu. Bili so resni in srečni, v rokah pa držali šopke spomladaniskega cvetja, s kate- rimi so zasuli tekače in vozila. Tedaj so se sprostili in zaploskali. Nekaj podobnega so pripravili tudi otroci iz Pesjega, ki so pri- šli na glavno cesto ter prav tako s cvetjem in vzkliki pozdravili tekače, ki so hiteli v rudarsko mesto. V Šmartnem ob Dreti je šta- feto pričakal ves pionirski odred. Njegovi mladi člani so se zbrali pred šolo. Svojevrsten podvig so si pri- voščili otroci osnovne šole »Karla Destovnika-Kajuha« v Belih vo- dah. Nekaj dni pred odhodom štafete v Šoštanj, so obiskali vse domačije njihovega območja ter dodali čestitki pionirsikega odre- da še podpise vseh gospodarjev. S posebnim načinom organiza- cije štafete mladosti so se izka- zali tudi mladi člani partizan- skega društva na Polulah v Celju. Oni ISO že v nedeljo krenili v Pe- oovnik do hiše, kjer je bil pred vojno partijski sestanek. Od tam so ponesli štafetno palico na zbor volivcev, ki so ga tisti hip pre- kinili in vsii skupaj zaželeli dra- gemu maršalu Titu: da bi nas še dolgo vodil čil in zdrav ... Takih iin podobnih prizorov. iskrenih in prisrčnih, je bilo še nebroj. Naj vam povem, kako so si krajšali čas mladinci in pio- nirji, ki so na določenih mestih čakali, da prevzamejo štafetno plico. Največjo potrpežljivost v tem so pokazali mladi ljudje Za- drečke doline, saj so stali ob cesti, ki vodi iz Gornjega grada jroti Nazarju že uro in več prej. 'i'reden so prevzeli palico in jo ponesli dalje, so na cesti s pe- skom in cveticami sestavljali pe- terokrake zvezde, pisali ime Tito in podobno. Prav lepo so si okra- sili tudi kolesa, ki so tisti dan dobila videz cvetoče vetrnice. Za nekakšen višek svečanosti v Velenju je poskrbela mala pio- nirka Mar jetka, ki je takole pre- brala svoje voščilce za predsed- nika Tita: Zdaj, ko naša domovina čvrsto k sreči že hiti, kdo bi mogel jo voditi če ne dragi Tito, Ti! Sedaj, ko dan veliki Tvoj slavimo, »Na mnoga leta! Tebi vsi želimo. Naša srca iso pri Tebi zbrana. Tebi, dragi Tito, so predana. To so bili prizori, ki so sprem- ljali štafeto mladosti skozi celj- ski okraj; prizori sreče in zado- voljstva, prizori toplih želj in iskrenih čestitk. M. Božič Štirje posnetki, štirje prizori s štafete mladosti. Zgoraj: prihod štafet iz okoliških krajev Velenja pred Kulturni dom rudarskega mesta ob Paki. V sredi: otroci iz Gornjega grada pričakujejo no- silce štafetne palice. Zanje so pripravili tudi šopke spomladanske- ga cvetja. V sredini na desni: pionirka Mar jetka bere čestitko, ki jo je naslovila predsedniku Titu za njegov rojstni dan. To je bilo na sprejemu štafete v Velenju, odkoder je tudi spodnji posnetek. 15. april dan železničarjev v zgodovini jugoslovan- skih železnic pomeni 15. ap- ril 1920. leta tisto poglavje, v katerem je (v tistem času) najbolj prišla do izraza re- volucionarna zavest, borba za pravice in ne nazadnje za svobodo. V noči med 15. in 16. aprilom tega leta je namreč začelo stavkati okoli šestdeset tisoč železničarjev in brodarjev. S stavko, ki je ohromila ves tedanji promet, so hoteli prisiliti vlado, naj bi vendarle izpolnila obvez- nosti in obljube, ki jih je dala leto dni prej. Četudi osemnajstdnevna stavka ni uspela in čeprav je bila za- dušena z vojaško silo, orož- niškimi streli in krvjo na Zaloški cesti v Ljubljani, je še bolj dvignila in okrepila revolucionarno zavest želez- ničarjev. Zato ni naključje, da je poziv Komunistične partije 1941. leta na splošno in oboroženo borbo proti okupatorjem in domačim iz- dajalcem naletel tudi med železničarji na velik odziv, Dan železničarjev pa ni vezan samo na revolucionar- no borbo in zmago, ampak tudi na uspehe, ki so jih že- lezničarji dosegli po vojni pri graditvi in obnovi poru- šenih prog, pri urejevanju normalnega prometa ir končno pri uveljavljanju de. lavskega samoupravljanja. Avtobus nomesto vlaka Preusmeritev prometa na progi Poijíane-Zreíe Od nedelje, 15. t. m. dialje bodo vla- kovni potniški promet na ozkotirni pro- gi Poljčane—Zreče zamenjali avtobusi. Konec tega meseca pa bo preusmeritev uvedena tudi za tovorni promet. Tako bodo >mali konjiški vlak« zamenjali av- tobusi ter kamioni. V zvezi s to odločitvijo smo obiskali šefa transporta pri železniški sekciji v Celju tovariša Antona Dvornika in ga vprašali po razlogili. ki so privedli do te spremembe. Takole je dejal: — Najprej se moramo zavedati dejst- va da moramo tudi na železnici skrbeti za dobro gospodarjenje za ekonomično obračanje in nalaganje sredstev. Tudi mi smo podjetje kakor vse tovarne in podobno. Zaradi tega tudi pri nas vel- jajo vsi zakoni gospodarjenja. Kar tiče konjišče proge, pa tole. Os- novna sredstva so na tem ozkotirnem- od- seku močno zastarela. To velja tako za vlečna (lokomotive) kot vozna (vagoni) sredstva. Ce bi hoteli vse to obnoviti, bi potrebovali težke deset in sto milijo- ne, ki jih pa naše podjetje nima. Zaradi tega smo se odločili za cenejšo rešitev, . ki pa v nobenem primeru ne prizadene koristnikov potniškega in tovornega prometa na tem odseku. Od nedelje dalje bodo na tej relaciji, torej od Polj- čan do Zreč, vozili modemi turistični avtobusi znamke FAP. Vsak avtobus ima po 36 sedežev. Vozni red za novo prevozno sredstvo bo ostal nespreme- njen. Pa ne samo to, če bo treba, bomo uvedli še več prog samo, da bi ustregli itnaiim potrošnikom« in jim omogočili kar se da hiter in udoben prevoz. — Kako so ljudje sprejeli spremembo? — Kot je pri nas že v navadi so se nekateri navduševali in videli v tej pre- usmeritvi prednosti, ki so očitne, drugi pa spet godrnjali, ker pač tarnajo nad vsako novo pridobitvijo. Takšni so pač ljudje. Zanimivo je, da so se za staro ogrevali tudi takšni, kî se niso nikoli vozili na konjiškem vlaku. Drugi so bili spet v »skrbeh«, kam bdo poslej dajali kose in motike. Čeprav naša pravila ne predvidevajo, sano to dopuščali. In če bo treba, bomo to dovoljevali tudi na avtobusih. Poiskati bo pač treba prostor, kamor bomo spravljali tudi takšno orod- je, če se bo pojavilo kot osebna »prt- ljaga«. Skratka, zavzeli se bomo, da bo potniški promet na tej progi potekal odslej Se bolje in hitreje. — Kako pa je s tovornim prometom? — Kot rečeno ga bomo preusmerili na kamione bržkone s prvim majem. Tudi ta sprememba prinaša velike ugodnosti. Tako bo odpadlo prelaganje tovora, ki je bilo zdaj potrebno iz ozke na nor- malno progo. Tovorni promet se bo po- spešil in skrajšal za najmanj 24 ur. Ves tovor iz konjiškega območja bomo od maja naprej prevažali na kamionih di- rektno v Celje. Tu ga bomo nalagali ва vlak in pošiljali naslovniku. Ves tovor, ki bo namenjen koristnikom v konjiš- kem bazenu pa bomo odslej s kamioni dostavlajali direktno, torej na domove, v podjetja, ustanove itd. Tako bomo olajšali dostavo tovora saj s*izlet<-' večkrat pono- vil. Nasploh se mu je v oddaljenej- ših gozdovih dopadlo. Drugačne brloge so imeli, drugače so se no- sili in drugače so si gradili doma- čije, a tudi red je bil povsem dru- gačen. Toda vsega, kot celote ni videl. Na jasi pa je zagledal tudi oblečeno opico. Lepo pisarw oble- ko je imela. Za vratom pa kriče- čo kravato. Kravata se mu je stra.šansko dopadla. In že tedaj je sklenil, da si bo nabavil podobno kravato. Ko je prišel v svoj gozd, je na veliko razlagal o svoji pogumno- sti na sploh, čeravno se je ves čas tresel od strahu in negotovo- sti. Razlagal pa je tudi o novem — za njega vsaj — načinu živ- ljenja in seveda največ o kravati- Ker je v gozdu kar tako ni mogel nabaviti, je sklenil, da jo bo iz- maknil gozdarju. To je tudi storil. Ves ponosen je prisopihal med svojce in si svečano nadel kra- vato na vrat,ne da bi pri tem vsaj oblekel še obleko. Ostali zajčki so ga gledali in se čudili. Nekaj takega res še niso vтeli. Čudili so se. Zraven pa so pravili —res, res, to je pa »nobi«.' Pa je prišla mimo lisica, ki je videla že pol sveta in oblazila domala vse domačije. Začela se je smejati na ves glas. Kar tresla se je od smeha. Vsem je tudi po- vedala o >^ponosnem zajčku s kra- vato<-', on pa je po pouku znova kot zajček — tokrat nezaigrano — začel normalno in neumišljeno živeti. MORALA ZGODBE 1. Ne domišljaj si, da si moder- no oblečen, če si na nago telo rmdeneš kravato- 2. Ce ti kdo hote ali nehote poka- že črko A iz gospodarske abe- cede, ne smeš misliti, da poznaš že vso abecedo. 3. Ne hodi drugam, da bi pozneje doma začel informatsko uva- jati klinopis, ko pa smo se že privadili sodobnejši pisavi. Vsaka podobnost z nepotrebni- mi potovanji v inozemstvo je lah- ko le slučajna. Enako je lahko le slučajna podobnost z nekaterimi novitetami, ki jih nekateri baje hočejo na silo uresničiti, ker so baje nekaj podobnega videli zu- naj. Primerjanje potovanja v Pa- riz zaradi pripravljanja pariške- ga zreška pa je v tem primeru neumestno in je lahko le plod zlonamernosti. mile Velika škoda fe bila — še sedaj Jo čutimo Pred kratkim smo obiskali upravnico gostišča nasproti sod- nije v Šmarju. Pogovorili smo se z upravnico tega gostišča, ki nam je marsikaj povedala o težavah in izgubah, ki so jih imeli zara- di brezvestnega ravanja upravni- ka bivšega gostišča Rudnica — Rupreta. Ta je ne da bi pomislil na posledice zniževal cene izpod proizvodnih stroškov. S tem je prisilil tudi kolektive ostalih go- stišč v Šmarju, da so do skrajnih meja znižali cene, vendar niso bili toliko neprevidni, da bi šli izpod lastne cene, ker bi se za gotovo znašli na isti poti kot biv- še gostišče. Upravnica, ki je te- daj bila članica občinskega sveta za gostinstvo, je nekajkrat opo- zorila na škodljivo ravnanje Ru- preta, toda nihče ni ničesar ukre- nil, dokler niso zadeve vzeli v »svoje varstvo« varnostni organi. V gostišču nasproti sodnije v Šmarju so nam tudi povedali, da so zaradi Rupretovega brezvest- nega ravnanja utrpeli kar za dva milijona izgube na skladih, kajti ti bi bili za toliko višji ob nor- malnih pogojih poslovanja, če- ravno je prav to gostišče znano, da nima visokih cen. Rupretovo ravnanje pa je šlo tako daleč, da je s svojim ravnanjem prisilil kolektiv na zavestno zmanjševa- nje skladov in s tem seveda tudi osebnih dohodkov, kar je bilo še bolj krivično za ta kolektiv. Kaj- ti v nekdanji Rudnici, v gostišču, ki je vse doslej bilo v likvidaci- ji, je šlo vse po domače. Tam tu- di ni bilo teženj za dobrim go- spodarjenjem in za zvišanjem osebnih dohodkov na tej osnovi. Upravnica te ekonomske enote pa upa, da bo sedaj bolje. Meni pa hkrati, da je združevanje go- stišč iz več deset kilometrov od- daljenih krajev lahko le modni krik, nikakor pa to ne more biti dokazana gospodarstvenost, kajti že navaden in nevešč občan ve, da bo poslovanje s tem še te- žavnejše. Mimo njenih izjav pa ostane še vselej odprto vprašanje — ZA- KAJ NIHČE NI REAGIRAL NA OPOZORILA SVETA ZA GO- STINSTVO IN ZAKAJ NIHČE NI REAGIRAL NA OSTALA OPO- ZORILA?! Mile Marže v zadnjem času se je na široko razmahnila razprava o negativnem vplivu trgovi- ne pri formiranju malopro- dajnih cen. To je tudi ra- zumljivo. Saj so nekatere — mirno lahko rečemo neupra- vičljive podražitve izvale precej negodovonja. Vendar smo sikušali to zadevo neko- liko podrobneje proučiti. Že kmalu smo ugotovili, da se ostrina kritike na račun tr- govine naslanja predvsem na dejstvo, da se potrošnik srečuje s trgovino kot po- posrednikom industrije, ne pa na dejanskih analizah stanja oziroma ugotovitvah, kje bi bile pravzaprav glav- ne vrzeli in kdo je odgovo- ren za neupravičljive podra- žitve. Tokrat namreč obrav- navamo samo nekatere številke, ker je jasno, da v mnogih primerih spreme- njeni pogoji povzročijo tudi objektivne pogoje za spre- minjanje con. Posebna primerjava cen celjskih in ljubljanskih pod- jetij nam je pokazala, da imajo celjske trgovine neko- liko višjo maržo pri prodaji tekstilnega blaga (razmerje 17,11 : 16,95). Gre pa le za neznatno razliko. Ta je ne- primerno večja v usnjarski stroki, saj je razmerje kar 18.89 : 15.62 v škodo celjskih potrošnikov. Pri živilih pa lahko ugotovimo obratno. Povprečna marža v Ijuibljan- siki pokrajini je 23,40 v celj- ski pa komaj 16,13. Nekoliko višja je tudi marža v Celju za radiotehnični material, pri izdelkih za potrebe ku- harstva pa je v Celju marža kar za 10 odstotkov nižja. Na to v veliki meri vpliva bližina Emajlirke. Nepri- merno dražji pa so izdelki lesne industrije, zlasti pohi- štvo. To so le nekateri podatki, ki kažejo na silno raznoli- kost. Menimo pa, da bi bilo prav. če bi raven cen in pri- merjave z ostalimi mesti Okrajna trgovinska zbornica objavljala javno in večkrat. Živahna gradbena defavnost v Polzeli Polzelska tovarna preživlja pre- obrazbo kot nikdar doslej. Vsaj na zunaj v tej tovarni nismo mo- gli doslej zaslediti tolikih spre- memb. Zima in mraz, ki sta se zavlekla globoko v pomlad, nista ustavila prizadevanja kolektiva. Saj res gre za veliko stvar. Ta tovarna se namreč enakomerno dviga ves čas in je kljub nekate- rim težavam v preteklih obdobjih ostala na vrhu v tej industrijski veji tekstilne industrije . Razen tega, da si je kolektiv znal pravilno usmeriti razpolož- ljiva sredstva in da so se pravo- časno lotili obnove strojnih na- prav — v zadnjem času tudi to- varniškega poslopja — so neneh- no tudi zniževali cene svojim iz- delkom. Tako zasledimo, da je Lastovka iz Polzele skozi vsa zadnja leta kljub nekaterim več- jim izdatkom in povišanju stro- škov zaradi objektivnih razlogov redno zniževala cene svojim iz- delkom. Razumljivo je, da si je tovarna tako ustvarila soliden ugled na trgu, pojem leteže lastovke pa je postal simbol dobre kvalitete in ustrezne cene. V zadnjem obdobju so v kolek- tivu p>osvetiM več pozornosti tudi rekonstrukciji poslopja, ki ni več preneslo naraščajočega obsega razvoja tovarne. Na dvorišču to- varne opazimo lahko zanimive kontraste, ki bodo ostali kot živ dokaz razgibanosti kolektiva v sedanjem, obdobju. Namreč po- leg stavb, ki jih gradbeni delavci rušijo, se dvigajo nova tovarni- ška poslopja, funkcionalnejša in ustreznejša — istočasno pa na dvorišču že čakajo naprave, da jih namestijo v novih poslopjih. Upravljanje v trgovini in organizacija dela v razpravah okoli decentrali- zacije upravljanja v trgovini na- letimo pogosto na zelo različna stališča glede oblikovanja eko- nomskih, oziroma poslovnih enot, kakor tudi obsega pravic, ki naj bi jih takšne enote pridobile. Ka- že, da je nemogoče v naprej predvideti oblike, ki jih podjetja glede na posebnosti uvajajo, zato se stališča, ki prevladujejo v enem podjetju razlikujejo od stališč v drugem sorodnem pod- jetju. Doslej opravljeni pregledi in primerjave pokažejo tudi, da v sistemu upravljanja vznikajo svojstvene ideje in novosti, ki se lahko koristno uporabljajo tudi v drugih gospodarskih organiza- cijah. Originalne rešitve niso redke, zato bi kazalo določene primere posebej obdelati in po- pularizirati. Nasprotujoča si sta- išča pa so največkrat le navidez- na, predvsem se nam zdijo na- sprotna takrat, če sistem uprav- ljanja in uvajanje določenih no- vih oblik obravnavamo površno, prakticistično. torej brez pred- hodne ekonomske in družbeno- politične analize. Oblikovanje sa- moupravnih aktov, v katerih je uzakonjena celotna organizacija dela ter sistem upravljanja, ni lahka stvar, posebno če upošte- vamo, da doslej še nismo razči- stili vseh teoretičnih osnov za različne oblike samouprave, na temelju katerih naj bi podjetja zgradila sistem v praksi .Vendar pa lahko rečemo, da dosedanje delo na tem področju daje neka- tere zaključke, katere je vredno omeniti. Organi upravljanja trgovskih podjetij spričo slabe ekonomske osnove ne težijo k decentraliza- ciji skladov podjetja in tudi ne pravic, ki izhajajo iz delovnih razmerij, marveč se omejujejo zgolj na delitev osebnih dohod- kov in na razna soglasja k skle- pom centralnih organov uprav- ljanja. V vsakdanji rabi srečuje- mo za decentralizirano enoto upravljanja izraz »poslovna« enota, kar pa ni dosledno, kajti poslovna enota obstaja v organi- zacijsko tehničnem smislu in ni nujno, da je istovetna z enoto upravljanja, čeprav je v večini primerov to slučaj. Druga enota je obračunska, za katero je zna- čilno, da ima v izjemnih prime- rih pravico razdeliti osebne do- hodke, sicer pa se zanjo ugotav- ljajo elementi delitve dohodka le evidenčno. Če gre za obračunske enote s povsem samostojnim po- slovnim obeležjem, tedaj se uve- ljavlja tudi načelo razdeljevanja osebnih dohodkov po dejanskem uspehu. Ekonomske enote, ki naj imajo obratne delavske svete s širokimi pravicami, pa so le red- ke in se oblikujejo v izjemno velikih podjetjih. Menim, da se izraz »ekonomska enota« za vsa- kršno obliko upravljanja napač- no uporablja. Ekonomska krepitev trgovine je eden odločilnih pogojev za šir- šo decentra*lizacijo upravljanja. Prehitevanje v tej smeri bi spri- čo sedanje nerazvitosti in slabe finančne situacije v trgovini zelo verjetno povzročilo resne težave. Brez obzira na upravičenost in možnost hitrejše ali počasnejše decentralizacije upravljanja v trgovini pa delamo osnovno na- pako, namreč, da istovetimo or- ganizacijo dela in poslovno teh- niko s sistemom upravljanja. Morda bo kdo ugovarjal, češ, pravica upravljanja je suverena v vseh smereh, torej tudi na po- dročju organizacije in tehnike. Menim pa. da temu ni tako. Cilj socialističnega podjetja je, da z najbolišo organizacijo dela, pri najnižjih možnih stroških na naj- kulturnejši način postreže kupca in da pri tem uporabi vse sodob- ne tehnične pripomočke in iz- kušnje. Ustrezno temu cilju mo- rajo biti postavljena načela in oblike upravljanja. Torej ne ob- like zaradi oblik, marveč uprav- ljanje ustrezno oilju, ki ga za- sledujemo. V nasprotnem prime- ru bi nas decentralizacija pripe- ljala na pot likvidacije že dose- žene stopnje v organizaciji dela, na pot primitivizma, na pot for- miranja atomiziranih gospodar- skih teles s skupnim servisom — upravo in z množico parcial- nih interesov. R. Gajšek o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. П. - r,. aprila 1%2 O ODGOIIORIIOSTI informraia (Pojasnilo k vranski prosvetni zadevi) Narava novinarskega "3fella je takšna, da je to delo vsestransko in društveno odgovorno. Če nam- reč novinar zapiše: ta stvar je črna, mora biti zares črna, kajti če se izkaže, da ta stvar dejansko ni črna, ker je v njej še kakšna druga barvna niansa, se je pre- grešil zoper objektivnost, kar po- meni, da se mora v najboljšem primeru sprijazniti s tem, da bo to stvar popravljal, pojasnjeval ali dopolnjeval, ker mu v na- sprotnem primeru lahko zagrozi grožnja s sodiščem. Čeprav te skromne resnice ni mogoče posploševati ali ji pripi- sovati izključno veljavo, smo bili v zadnjem času vendarle deležni zlasti nekaterih takih protestov, ki so v svojem protestiranju do- volj jasno pokazali predvsem to, da bi utegnilo biti za reševanje tiskovnih nesporazumov najbolj »pri roki« prav sodišče. Po mne- nju »protestantov« namreč ni bilo objektivno to, kar bi moralo biti »objektivno«, zaradi česar je bi- lo, razumljivo, neobjektivno. Po- znamo vsekakor več kategoriza- cij objektivnega, čeprav je ob- jektivnost lahko samo ena. Kaj je pravzaprav neobjektiv- no? Praksa je pokazala, da največ- krat objektivno, resnično, toda negativno resnično. V pozitivni resničnosti še nihče ni iskal ne- objektivnosti, ker je potemtakem objektivno, kar je pozitivno. Lahko bi torej rekli: objektivno je pozitivno, neobjektivno je ne- gativno. Seveda običajno, ne pa vedno, pri čemer pa so lahko kajpak članki v resnici neobjek- tivni, ker sta neobjektivnost in objektivnost skoraj vedno odvis- ni od izvora informacije. S tem pa smo zadeli ob vprašanje tako imenovane odgovornosti informi- ranja, se pravi odgovornosti, ki bi jo moral nositi prav toliko ti- sti, ki neko informacijo posredu- je, kolikor tisti, ki to informaci- jo v kakršnikoli obliki natisne. O tem, da lahko ima neodgo- vorno informiranje škodljive po- sledice, bi bilo škoda govoriti, ker je preveč očitno, vendar se zdi nujno obelodaniti konkreten primer, ki se nanaša na članek o »emigriranju« iz prosvete, ob- javljen v zadnji številki našega lista. Ta članek namreč ni bil ob- jektiven, ker ni bil resničen. Ka- ko je prišlo do tega? Preprosto: novinar je prisostvoval seji ob- činskega zbora proizvajalcev na Polzeli in je v veri, da so trije odborniki (Franc Lesjak iz Tabo- ra, Ludvik Kukov£c iz Zabukov- ce in Franc Praprotnik iz Vran- skega), ki so govorili o prosveti, govorili resnico, napisal članek, za katerega je bil prepričan, da je torej resničen. Medtem pa se je pokazalo, da imenovani odbor- niki niso bili seznanjeni s tistim, o čemer so govorili, zaradi česar so bile njihove izjave, razumlji- vo, netočne in neresnične. Po njihovem prikazovanju prosvet- ne krize je na vranski šoli »od- povedala službovanje polovica učiteljev« s pripombo, »če nam ne date 50 tisoč dinarjev, pa gre- mo«, poleg tega trije prosvetni delavci v Taboru in prav toliko v Grižah. Nadalje je bilo na seji ugotovljeno, da je znašalo pov- prečje mesečnih dohodkov na vranski šol\ 26 tisoč itlinarjev. (Vse te izjave je na srečo zabe- ležil magnetofon in bi jih zato lahko tudi konkretneje navedli!) Toda v čem je resnica? Predvsem v tem, da so v zad- njem času v žalski občini odpo- vedali službo samo TRIJE pro- svetni delavci, pri čemer bosta dva odpoved umaknila, ker bo občina rešila njuno stanovanjsko vprašanje, tako da je resnična dejansko ENA sama odpoved. In kar zadeva povprečje dohodkov: povprečje ni znašalo 26 tisoč di- narjev, pač pa 35.800, letos pa 40.Í4'5 dinarjev! Odborniki so očitno nasedli! Zatorej: kdo nosi za lažno pisa- nje odgovornost? Ali odborniki, člani zbora proizvajalcev, čigar verodostojnost je menda zajam- čena, ali novinar, ki zato ni imel nikakršnega razloga, da bi vanjo podvomil??! Odgovor je več kot jasen: če odborniki niso poznali dejanskih razmer, pač ne gre za to krivde pripisovati novinarju; če so odborniki morda nasedli, ni za to kriv novinar! Najprej od- govornost odbornikov in šele po- tem novinarjeva odgovornost! Najprej odgovornost pri izvoru informacije! D. Hribar Tovarna nogavic na Polzeli spreminja svojo podobo VITANJE in njegove turisti- čne perspektive , Vitanjsko območje ima malo mož- nosti za industrijo in poljedelstvo. Vse gospodarstvo teži v gozdarstvo, medtem ko je živinoreja že bolj skromna. Velike možnosti za razvoj pa ima turizem, ki je v konjiški ob- čini tu najstarejši in tudi najbolj pristen. Turističnih zanimivosti je v Vitanju in okolici kar precej, pa naj so to kulturnozgodovinske, ali pa na- ravne. Gostje bodo našli velike mož- nosti za razvedrilo v lovu, ribolovu, sprehodih, kopanju itd. Lepi pogoji pa so tudi za zimski turizem, saj je terenov za smučanje prav tako dovolj. V tem prijaznem naselju dela tudi začetka turistične sezone še veliko turistično društvo, ki namerava do napraviti. Tako je tov. Janez Cerne, predsednik tega društva zaupal, da bodo morali najprej zboljšati promet- ne zveze. Zaenkrat je število avto- busov, k ivozijo skozi Vitanje enako onemu pred vojno. Problem pa ni težko rešiti, saj bi bilo treba preu- smeriti samo eno progo, oziroma en avtobus iz doline mimo Frankolovega preko Vitanja do Konjic ali pa tudi obratno. Turistično društvo je s tem predlogom že seznanilo vse odgovor- ne; zato upa na ugodno rešitev pro- blema, saj je tudi avtobusno pod- jetje obljubilo, da bo storilo vse, kar bo moglo. Sicer pa bodo v sezoni skušali or- ganizirati še zabavno življenje, urediti možnost prehrane in preno- čišč. Vitanje je eno takih naselij, kjer je možno večji del prebivalstva za- interesirati za turistično dejavnost. -jž TUDI S SKROMNIMI SREDSTVI SE DA Na osnovni šoli Oriže so nïla- dinci in pionirji letos ob začetku JPI pod geslom »Leto telesne kulture mladih« najprej ustano- vili šolsko športno društvo. Ven- dar so takoj nastopile težave za- radi prostorov (kakor pri TVD Partizan), ker v Grižah ni telol vadnice, niti drugega primernega zaprtega prostora. Kam torej z bradljo, ki je že nekaj let same- vala, lin tremi blazinami iter dve- mi švedskimi klopmi? Ali bi bilo prav, če bi ob tako širokem pro- gramu vsestranske dejavnosti športnega društva ostali le pri nekaterih disciplinah — športnih igrah in bili še naprej odvisni od vedno bolj muhastih vremenskih prilik? S privoljenjem učiteljskega zbora na šoli je bil za neke vrste telovadnico izbran en razred v pritličju, ki je še kolikor toliko trden. In tam že dober mesec te- lovadijo štirje oddelki 'sicer ob skromnih prilikah, vendar z ve- liko vnemo in požrtvovalnostjo. Zadnji čas pa so se že pridružili mladinci od TVD Partizan. V prvem delu JPI so se ukvar- jali še z zimskim športom (koli kor so pač bile snežne razmere ugodne — mnogi so pa hodili tre- nirat celo pod Mrzlico in na Smo- hor). Na občinskem prvenstvu so celo dosegli nepričakovan uspeh, saj je predsednik društva — uče- nec 7. razreda Niko Pražnikar postal občinski prvak v velesla- lomu. Prava živahnost pa je tudi ob mizi za namizni tenis, saj ta igra privablja vedno več mladih navdušencev. Naj omenimo še to, da pionirji in mladinci iz Griž že komaj čakajo lepše vreme, da bi pričeli z dokončnim urejanjem igrišč in treningi za posamezne športne igre, za katere je še po- sebno zanimanje. Teh nekaj skromnih podatkov smo navedli za primer, da se tudi ob skronmosti lahko precej dose- že. Posnemajte! -ez 70 NI 2.000 Prejšnji petek je bil v veliki dvorani Narodnega doma zbor občanov stanovanjske skunnosti Oiok. Zbrali so se \ veliki dvora- ni Narodnega doma. pa čeprav bi skorajda zadostovala sejna soba v drugem nadstropju, saj se je zbora udeležilo le okoli sedemde- set prebivalcev območja, ki zaje- ma približno dva tisoč volivcev. Ko je nekdo zastavil vprašanje, zakaj tako slaba udeležba, je bi- lo slišati nekaj različnih odgovo- rov. Medtem ko je eden dejal, da je temu kriva prevelika oddalje- nost dvorane od stanovanjskega naselja, je drugi opozoril na ne- zanimanie velikega dela prebi- valcev Otoka za skupne proble- me in naloge. Kdo je imel prav? Najbrž oba. To hkrati kaže. da bo treba z ustreznim delom političnih orga- nizacij vzbuditi zanimanje za re- ševanje najbolj aktualnih vpra- šanj, hkrati pa misliti na grad- njo dvorane, ki bi jo Otok prav tako potreboval. ZELENA ZELENA v tem času, ko je vred- nost sveže zelenjave preseg- la vrednost suhega zlata, se po tržnici dogodijo kaj ne- navadne in zanimive reči. Celo take, za katere bi člo- vek mislil, da se ne morejo dogoditi. Recimo: branj evka pride med drugim prodajat zeleno, pa je ne postavi na stojnico, marveč pod njo, da je po- trošniki, ki jo iščejo, ne bi mogli odkriti in da bi bra- nj evka tistemu, ki bi jo slu- čajno odkril, zasolila primer- no ceno. Pri tem seveda tudi sama išče odjemalce, takšne, ki jim piše na čelu, da išče- jo zeleno. Kakor da se gre nekakšno skrivnostno zele- njavno igro! Potem se primeri. Nekdo pokaže namreč pod stojnico in reče: Zeleno za juho. Branj evka požmrkne in reče: — Ampak za dva ko- vača je ne odrežem. — Za juho ponovi nekdo. — Najmanj za pet kova- čev, reče branj evka. — Pa naj bo za pet kova- čev, kaj pa je pet kovačev. Branj evka se skloni in od- ščipne košček zelene, pa jo pomoli kupcu kakor kakšen zaupen akt; ta vpraša: — Zakaj pa te zelene ne date na stojnico, se vam ne bi bilo treba pripogibati in hitreje bi jo prodali? Branjevka pa: — Vi me že ne boste učili kakp se pro- daja. Res je. V zelenjavni krizi potrošnik pač ne more soliti pameti prodajalcu, ko lah- ko ta prodaja zelenjavne proizvode z zemljo vred. In to — še za kako drag denar! DOBRO SO ZASTAVILI Občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger 1962 v Mozirju, je pred nedavnim sestavil pro- gram in ga razposlal vsem pio- nirskim odredom na osnovnih šo- lah s priporočilom, da ga prila- godijo svojim lokalnim prilikam in možnostim. Številna tekmova- nia in prireditve bodo tekla sko- zi vse leto. Prizorišče dela pa bo v okviru pionirskih odredov na šolah. Čeprav so s programom nekoliko v zamudi, tekmovanja in prireditve tečeio nemoteno že od Novega leta dalje. Na raznih smučarskih tekmovanjih, ki so bila v teh mesecih, so dosegli pionirji morirske občine vidne uspehe. Med te sodi tudi prvo mesto v ekiioni razvrstitvi pio- nirjev na velikem okrajnem te'k- movanju v slalomu. Po progra- mu bo največ raznovrstnih šport- nih in drugih tekmovanj. Sodelo- vali bodo tudi pri štafeti mla- dosti, praznovanju dneva, mla- dosti in še na številnih drugih prireditvah. Za pionirsko značko pa bodo tekmovali xse leto. Pio- nirski odredi bodo tekmovali tudi za kip »Kurirja Jovice«. ki ga je raznisal Zvezni odbor Ju- goslovanskih pionirskih iger 1962. Za uspešno izvedbo občinskega programa pa bo nujno potrebno sodelovanje med pionirskimi od- redi. Partizanom in aktivi LMS v posameznih krajih. V SPOMIN RAJKU VREČARJU v oisoki starosti 87 let je umrl d Žalcu Rajko Vrečar, šolski upravitelj o pokoju. Z njim smo izgubili trdnega moža. izredno razgledanega prosvetnega delavca, lokalne- ga zgodovinarja, neumornega turističnega organizatorja, dolgoletnega pevovodjo ter skladatelja zborovskih pesmi. Učiteljeval je 40 let in to v Vojniku, o Grižah. Šem- petru v Savinjski dolini ter v Žalcu vodil osnovno šolo do leta /975. ko je bil upokojen. V tem obdobju je vzgojil vrsto generacij mladega ro- du, vodil mladinske in pev- ske zbore odraslih, ustanovil že leta 1899 pevsko društvo Edinost, organiziral je šte- vilne gledališke nastope, bil je dolga letci kritik in kronist prosvetne dejavnosti v Sa- vinjski dolini. Dolga leta je zbiral materiel v zgodovin- skih arhivih Celja. Ljubljane, Gradca in Dunaja, da je iz- dal knjigo Savinjska dolina. Bil je vnet popotnik, ki je dodobra poznal svojo domo- vino in evropske dežele. Popotno gradivo je priob- čeval v literaturi Turistične- ga društva, ki mu je za dol- goletno sodelovanje podelilo zlato značko. Kot strokov- njak in poznavalec Savinjske doline ter njene zgodovine je organiziral več razstav s po- dročja hmeljarstva in po- membno razstavo ob 90-letni- ci Tabora v Žalcu. Kljub visoki starosti je Rajko Vrečar z veseljem in prizadeto spremljal novo smer družbenega razvoja ter bil vedno pripravljen sodelovati pri kulturnoprosvetnem delu. Številnim učencem, prosvet- nim delavcem in prebivalcem Savinjske doline, posebno pa Zalčnnom bo šolski upravi- telj Rajko Vrečar ostal v le- pem spominu. E. B. TEKMOVANJE MED PODRUŽ. NICAMI SZDL Kakor lani. tako je krajevna organiizacija SZDL Center v Celju tudi letos razpisala tekmo- vanje med svojimi osmimi po- družnicami. Tekmovanje zajema pobiranje člainarine. sprejem no- vih članov, ustanavljanje pionir- skih hišnih svetov, pomoč hišnim svetom, reševanje socialnih vpra- šanj, evidenco članov SZDL iitd. Tekmovanje se je začelo že marca in bo trajalo do konca septembra letošniega leta. Po do- sedanjih podatkih je najboljše uspehe dosegla tretja podružnica. Krajevna organizacija SZDL Center pa tekmuje tudi v otbčin- ske mmerilu. kjer upa zasesti eno najiboljših mest. Člani SZDL s področja kra- jevne organizacije Center lahko dobijo o tekmovanju in ostalih vprašanjih ustrezna pojasnila v pisarni, ki je odprta vsak petek od 16. do 19. ure. Pisarna krajev- ne organizacije SZDL pa je v Zi- danškovi ulici 28. V. D. BAZEN BODO GRADILI Me dnajvažnejše lokalne pro- stovoljne delovne akcije na ob- močju konjiške občine v letoš- njem letu sodi gradnja in ure- ditev plavalnega bazena v Ločah. Računajo, da bo pri tej gradnji sodelovala mladina iz raznih kra- jev občine, predvsem pa dijaki srednjiih .šol. ki jih štipendirajo konjiška podjetja. Razen tega bo mladina konjiške občine sodelo- vala tudi pri zveznih in drugih delovnih akcijah. V. L. DAVEK POSTREŽNINA ALI... Pred dnevi (10. tega me- seca) sem stopil v Kladi- varjevo restavracijo po ci- garete. Pač zato, ker mi je zmanjkalo cigaret, ker v tem delu našega mesta ni trafike in ker je torej do trafik v centru malce daleč. Ko sem tako rekel za šankom: — Moravo, se je natakarica ljubeznivo obr- nila, segla po škatlo cigaret in se ljubeznivo nasmehni- la- Ta ljubeznivost me je sprva malce presenetila, saj se mi je čestokrat zgodilo, da sem moral čakati na ci- garete tudi deset minut. Toda ko sem ji odštel osem kovačev, je smehljaje rek- la: — Osem in osemdeset dinarjev. — Osem in osemdeset di- narjev? Od kdaj pa spet to? In začudenje je bilo takoj deležno kratkega pojasnila: — Postrežnina. Aha! sem pomislil. Kla- divarjeva restavracija je torej uvedla postrežnino гш cigarete! To se pravi, da stane vsaka kretnja in vsak obrat natakarice 10 odstotkov vrednosti škatle cigaret, ki jo želi gost. Od tod tedaj tudi tista Ijubez- niiX)St. Pri tem seveda ne gre toliko za osem dinarjev, ko- likor za to, da vsaj po mo- jem mnenju takšne usluge ni mogoče utemeljevati s postrežnino, ker je namreč to slej ko prej davek. In sicer davek na prodajo ci- garet. Pojem postrežnine pomeni vsekakor nekaj čis- to drugega. Zaračunati po- strežnino za šankom se pravi pretiravati, kajti v postrežnini je v prvi vrsti zapopadena postrežba — тгтпа in kulturna post- režba, takšna postrežba, ki si postrežnino tudi zasluži. Če bi člavek sedel za mizo in si naročil škatlo cigaret, se mu verjetno ne bi zdelo prav nič сиЛпо, če bi za takšno uslugo plačal post- reznirw, toda govoriti o kakšni kvalitetni postrežbi za šankom, kjer človek sto- ji in ni strežni osebi treba rmrediti do njega niti kora- ka, je malce smešno- Po takšni logiki preostane sa- mo še to, da pričnemo za- računavati odškodnino za prosior, na katerem stoji gost (morda po številki nje- govih podplatovjl Ne rečem, da bi bilo tre- ba kupovati cigarete prav v Kladivarjevi restarrraciji in da bi bilo zato treba ov- reči misel — Tcdor jih ku- puje tu, naj pač plača post- režnino, da si jih bo dru- gič vedel nabaviti v mestu, toda pri tem je toliko bolj čudno, ker so v Celju sko- raj vsi gostinski lokali več- ji od KladiA^arjeve resta- vracije — tudi solidneje urejeni — pa vsaj doslej za šankom cigaret niso pro- dajali s postrežniru) (zra- ven seveda niekaj izjem). Zanima me, ali je tak ukrep zakonsko utemeljen in ali zakon o postrežnini morda vendarle ne specifi- ciara gostinjskih podjetij, ki smejo in ki ne smejo za- računavati postrežnine! In še posebej, kako je s ciga- retami za šankom? Tomaž Koren Nevolja gotoveljske šole Tc menda vsakdo ve, da ima gotoveljska šola ogle in da ti ogli kažejo nagec. Kaj pa se pravi ka- zati nagec? No. to je čisto eno- stavno! Omet je odpadel in zdai kuka na cesto naga opeka. Kar mislite si, kako je človeku, ki gol stoji na enem. prometnem križiš- ču, pa ga zebe v roke in bi jih rad vtaknil v žepe. Na videz je to sila smešna stvar, če pa si jo pobliže ogledamo, bo vsakdo pri- šel do prepričanja, da je to resna zadeva. No, tako si je mislil ogel, ki ka- že največjo golo zaplato, da je vznemiril šolo, ta je odprla usta in nadrla ubogega ravnatelja. »Ti, upravitelj ček, zakaj pa ti ne skačeš gol in bos po cesti?« »Prismoda, to vendar ni dostoj- no!« »Ali je ta beseda DOSTOJNO primerna tudi sa mrtvo stvarco?« »Vsekakor!« »Potem preskrbi za denar in mi kupi novo fasado!« »Oprosti, ni. kredita!« »Kaj je to kredit?« »Po domače povedano ni de- narja.« »Prav. Mi, okrušeni ogli, pa žlebovi in druga zunanja oprema še lahko nekaj časa počakamo. Zdaj mi pa to povej, kako s ple- skanjem razredov, kako z novo električno napeljavo, kaj bo s staro, na pol podrto uto, kaj s smetiščem? Zmigaj se, poravi vse to!« »Dragi ogli, draga šola, ne bo- dite vsi skupaj smešni. Za vse to je potreben denar! ' Denarja pa občina niima. udir, dovolj si sta- ra pri svojih dvainšestesetih letih pa bi že lahko vedela, da se dru- god potrebe še večje!« »Kaj pa zbori volevcev? Kaj se ta mres ne da nekaj doseči?« • »Veš, draga šola, kakor si glo- mazna, tako si neum.na. Na vsa- kem zboru, na vsakem sestanku se govori o šoli. Pa ne samo o te- bi, o vseh šolah govorimo;« »In kaj ste pokrenili?« »Joj, ti si pa res prava nestrp- nica! Ka smo ukrenili? Dali smo na zapisnik, da je treba popraviti tudi našo šolo, se pravi tebe.« »Pa bo kaj iz tega?« »Veš, radi bi uvedli samopri- spevek!« »Tako? Se pravi, da se Goto- vljani za šolo pa ne zanimajo Ln če bi p>otrebe vsi razumeli, bi za- deva krenila z mrtve točke. Jaz pa pravim, da bi bilo bolje, če bi začeli kar tako, na prostovoljni bazi: ta bi dal to, drugi, tretji ono, vsak nekaj, pa bi šlo. Saj veš jaz navijam zase; ne bi rada, da bi še morala nekaj dolgih let ča- kati in zmrzovati v tej ponošeni, že kar preveč oguljeni obleki.« »Vem, razumem tvoje težnje. Pa ko je še toliko drugih popra- vil in novih del. Treba je do kra- ja urediti ograjo, letos moramo dograditi telovadišče in še in še.« »Kaj, ne dobivate pomoči tudi od drugih?« »Seveda jo dobivamo. Proizvod- ni okoliš in funkcionarji v njem imajo pa res pravo zanimanje. Vodo nam dajejo zastonj, nekaj lesa so navozili, lani so nam daJi sto tisoč din, ki pa nam jih je sklad za šolstvo blokiral in še vse polno drugih drobnarij.« »Zdaj sem pa kar bolj vesela.« »Zakaj?« »Ker slišim, da se tudi drugi zanimajo zame.« »O-in še bolj bi se, da nimajo tudi svojih potreb! Sicer pa, dra- ga šola, veš kaj predlagam?« »Kaj?« »Se bolj bova mogla dvigniti svoj glas, mogoče pa bo dal sklad vsaj kaih pet sto metuljčkov!« »Kako bi bila vesela! Kar vztrepetala bi in moja pljuča bi dosti prijetne j e zadihala!« »Tako. Zdaj pa ti stoj in čakaj, jaz pa grem na sestank, kjer bom tvoje pereče vprašanje trikrat podčrtal!« > tem je bil dvogovor končan. D. K. CELJSKI TEDNIH ŠTEV. 15 - 13. aprila 1962: UTRINKI Z okraine dramske revije v Gornjem gradu Pisati o taki prireditvi kot je okrajna dramska reoija, ni ravno Ishka naloga. Le kdo bi našel to- liko besed, da bi lahko povedal pse tisto, kar bi pravzaprav mo- fnl?! Da bi popisal vse prizade- panje prirediteljev, pa navduše- fije domačinov, veliko delovno vo- ljo nastopajočih in ostre besede ^udih< kritikov. Letos je bila celjska okrajna amaterska dram- j¿a revija o Gornjem gradu in že takoj v začetku se je pokazalo, kako prav je storil dramski so- svet pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev, ko se je odločil, da poveri organizacijo prireditve gornjegraškemu pro- svetnemu društvu »F. Žmavc^. Sicer pa — kar lepo po vrsti! O tem smo nameravali govoriti šele na koncu. Po številnih pozdravnih bese- dah — bilo je v četrtek, kmalu po dvajseti uri zvečer — po zagoto- vilih zadovoljstva, da je reoija ravno v Gornjem gradu, po iz- razih velikega pričakovanja, po najlepših in najiskrenejših željah za čimboljši uspeh, so revijo za- čeli domačini s Prežih-Mikelnovo dramsko kroniko >Samorastniki^. Takšna tišina je bila v dvorani in s tolikšnim zanimanjem so ljudje sledili dogajanju na odru, da si nismo mogli kaj, da se nam ne bi vrinil občutek, da je vse tako sa- mo zavoljo tega, ker igrajo njiho- vi ljudje, domačini, ki se z njimi vsak dan srečujejo, govorijo in živijo. In kot da bi uganila moje misli, se je k meni sklonila ženi- ca, ki je sedela poleg mene in mi zašepetala: >Ko bi vi vedeli, kakšno doži- vetje je ta revija za Gornji grad! Kaj takega pri nas ni vsak te- den! Vzela sem vstopnice za vseh šest predstav in kar težko bo spet, ko bo vsega konec.i >Sie torej zadovoljni, da je re- vija v Gornjem gradu?< sem jo tudi jaz povsem tiho vprašala. >Seveda<, mi je odvrnila, ^samo — ko bi le bila še večkrat!^ >Ti ženske, ti,€- je nekdo zaren- tačil za nama, -»še med igro ne morejo molčati.< Spogledali sva se, se namuznili in pri priči utihnili. Sicer pa — medtem naju je že prevzela usoda Hudabivske Mete, ki jo je tako lepo upodobila Majda Urankova. ^Presenečen sem nad tolikšno prizadevnostjo in ljubeznijo, ki ste se z njo lotili te Prežihove umetnine,* je dejal zvečer Tine Orel. »Prevzeli ste me in mislim, da ste prevzeli tudi občinstvo. Ta- ko sodim po zanimanju, ki je za- vladalo takoj, ko ste se prikazali na odru. Želim vam še veliko de- lovnih uspehov, zakaj zaslužite_si jih!* Naslednji dan smo si ogledali razstavo razvoja amaterske dram- ske dejavnosti v Gornjem gradu — menda je najstarejša razstav- ljena fotografija celo iz leta 1926 in naj mi prosim ne zamerijo, če sem se zmotila — popoldne pa smo prisostvovali uprizoritvi letos menda najbolj igrane komenije na Slovenskem »Poročil se bom s svojo ženot, Marjana Marinea. Delo so uprizorili člani prosvet- nega društva iz Nove Štifte, režij- sko pa ga je pripravila Jožica Purnat. In kako so igrali? Kar lepo. Da — in še nekaj ne smemo pozabiti, ko govorimo o uspehih domačih prosvetnih društev. Tega namreč, da je bilo med igralci kar precej takih, ki so na vaje ho- dili po celo uro in še več daleč ter da se niso v igri zato prav nič razlikovali od drugih. Zvečer ob dvajsetih smo gledali Sartrove >Nepokopane mrtvece*. Igrali so Velenjčani. O njihovi igri in o usodah Francoskih ujet- nikov, smo naslednji dan slišali to-le: Sedeli smo — no, v neki prijet- ni gostilni vendar! Za mojim hrb- tom je bila topla peč, pred mano pa nekaj rezin domače speciali- tete — savinjskega želodca in ve- lik kozarec dobre limonade. Pri sosednji mizi sta sedela dva do- mačina in se tako-le pogovarjala: ySi gledal sinoči >Nepokopane mrtvece?* . jSern! Zakaj vprašaš?* >Zato, ker me je igra Velenjča- nov zelo prevzela. Vse dogajanje sem doživljal z njimi,* je odgo- voril prvi. yTi si pa res čuden, saj vse sku- paj ni bilo res. Le na odru se je to zgodilo!* - >le, toda takih stvari ne moreš gledati samo z očmi. Tudi čustva imajo tu odločilno besedo ...« Ne bilo bi prav, da bi pisala o tem še naprej. Morda bi lahko koga izmed njiju še enkrat spom- nila na vse tisto gorje, ki sta ga sama — ali pa njihovi dragi — preživela med vojno. Ti spomini pa so preveč boleči in pustimo jih pri miru, saj umrli tako ni- koli ne bodo ... In kaj naj še zdaj napišem? Nekaj besed o »MišolookiÈlapcu Jerneju*, ki so ga uprizorili igralci celjskega De- lavskega odra. Toda samo nekaj besed bi bilo premalo. In potem je tu še Rdeča kapica, ki so jo v nedeljo za najmlajše Gornjegraj- čane zaigrali njihovi vrstniki iz osnovne šole v Žrečah! Raje nare- dimo kar finale. Saj smo že v za- četku zapisali, da bi bila — za- pisati vse — mnogo pretežka na- loga. Okrajna amaterska dramska re- vija, ta pregled te zvrsti umet- nosti v našem okraju je torej za nami. Marsikaj smo se naučili, še vedno pa je ostalo tudi nekaj ta- kega, kar bi veljalo prihodnjič iz- boljšati. Na primer: razgovori z režiserji niso bili taki kot bi mo- rali biti in prav to je nedvomno tisto, kar moramo sicer uspeli re- viji zapisati p breme. -ij TAKO SI POMAGAJO V Podčetrtku so si uredili klubski prostor v nekdanji občinski hiši, kjer je danes tudi gasilski dom. Prepleskali so stene in okna, .prevleldi lesonit na spodnjem delu, le stoli so še manjkali. V Ro- gaški Slatini pa so se jih usmilili in jim darovali napol izdelana ogrodja. Zdaj jih bodo skušali sami dokončno izoblikovati. Morali bi pa bolj pohiteti, da ne bi stoli predolgo tako-le krasili vhode v dvorano! Kadar posije sonce in pretrga oblake, so Luče ena najprijet- nejših vasi v Gornji Savinjski dolini. Tudi vi mislite tako? Okrepiti zadružno vest Na Šmarskem je prav gotovo kmetijstvo, o katerem največ razpravljajo. Tu ne gre samo za to, da se nekateri kmečki občani večkrat razburjajo zaradi slabih cest, ki vodijo k obdelovalnim površinam in pravijo, da plaču- jejo davke, toda k njim se malo vrača. Kaj takega pa prav go- tovo ne bi govorili, če bi se po- globili v gospodarstvo občine. Šolstvo, zdravstvo in javne služ- be so tako drage, da vse kmečke davščine, v kolikor jih določen gibljivi del ostane občini, tega ne pokrijejo. O tem so se prepričali skoraj povsod tudi na nedavnih zborih volivcev. Pa ne mislimo pisati o teh pomenkih. Ing. Andrej Marine je na seji občinskega komiteja ZKS v Šmar- ju pri Jelšah vodil pomenek o kmetijstvu v drugi smeri. Nagel materialni in družbeni razvoj v hribovskih predelih odpira novo vprašanje. Popolnoma razumlji- vo je to, da mladina odhaja v dolino, v industrijo in uk. Na hri- bovskih kmetijah pa ostajajo sta- ri ljudje, ki ne zmorejo več in- tenzivno kmetovali. Tu je po- trebno pomagati. V dolini bodo morali odpirati nova delovna me- sta za tisto delovno silo, ki se na drugi strani sprošča na vasi. To pa ni lahko, kajti poglavitno vodilo je ekonomska računica. Odnos med zadrugo in kmetom bo moral biti vedno trdnejši, ker to terjajo interesi obeh. Potreb- no bo uveljavljati bolj smele ob- like raznovrstnega sodelovanja in na Šmarskem to prvenstveno v živinoreji. Družbene površine se večajo. Kmetijski delavec ni dovolj vzpodbudno nagrajen za svoj trud. Trenutno ga prav tista ekonomska računica utesnjuje in zavira njegov standard, toda tu je potrebno odločno nekaj po- kreniti. Kmetijski proizvajalci naj se bolj neposredno uveljavljajo v družbenem samoupravljanju v kmetijstvu. Tu pa naj sodeluje krepkeje tudi kmet. ki sodeluje z zadrugo. Ta ne bi smel biti ni- kjer izločen. Organizacije SZDL so pa tiste, ki lahko obilo pripo- morejo k krepitvi zadružne za- vesti, če tako rečemo, pri šmar- skem občanu. Uvajati namerava- jo proizvodne konference, kjer se bodo občasno pomenkovali s kmetovalci o proizvodni proble- matiki v občini. Beseda je stekla še o gozdar- stvu. Načrtnost je potrebna, če hočemo zagotoviti določeno rav- notežje med izkoriščanjem in pri- rastkom. To pa bo urejeno samo tedaj, če bo celotno gospodarsko politiko nad gozdnimi površina- mi vodilo Gozdno gospodarstvo in ga pri tem ne bo oviralo last- ništvo. Na Šmarskem so to delo- ma že lani uredili, ko so sklenili posebno pogodbo z GG Celje. O vseh teh vprašanjih bodo obšir- neje razpravljali še na sestankih krajevnih organizacij SZDL. Roka je zadrgetala Pretreslo me je in mislim, da moram povedati. — Bilo je v avtobusu, ki pelje proti Gornjemu gradu. Do- mov o Gornji grad se je pe- ljala tudi Marija Majko, ženi- ca srednjih let. Oblečena je bila skromno in gube na ro- kah so dovolj zgovorno pri- povedovale o njenem življe- nju. Njen kruh je bil trdo prislužen in praznikov ni po- znala. Borna zaplata zemlje, iz katere je izvlekla vse, kar je potrebovala, jo preživlja še danes. Denarja, no, tega ni bilo nikdar pri hiši. Tega dne pa se ji je zame- glilo pred očmi. Na cesti bli- zu Mozirja je našla sveženj tisočakov. Bilo jih je na sto- tine. Na cesti ni bilo nikogar; nihče je ni videl, ko ga je po- brala, prav nihče. Bila je či- sto sama. Roka, ta žuljava dlan, ki je poznala le garaško delo, je zadrgetala. Nemir se je na- stanil v njej in krepko je stis- nila dlan. Minute so beža- le... — Kje je lastnik^ ta misel jo je vso prevzela. V tem se je pripeljal na ko- lesu možak, ki je nekaj brez- umno iskal. Vedela je, da je on tisti. Izročila mu je denar — in odleglo ji je. Sproščeno se je nasmehnila .. . Možak je segel v žep in kmalu nato se je odpeljal. V njeni dlani pa sta obtičala dva stotaka za nagrado. Nisem bila tam. kjer se je ose to pripetilo. Bila sem le na drugi predstavi, ko so do- godek v avtobusu premlevali in ga komentirali vsak po svoje. Prisluhnila sem — in mol- čala. Misel pa je toplo in prija- teljsko objela drobno ženico na desnem .sedežu. Kaj naj ji rečem? Usta so molčala. Hvala za veliko poštenost! Kot odrešenje nas oplaja in *e razrašča v zmagoslavje. — Rod ob Savinji je trdoživ, skromen in predvsem po- iien... Pretreslo me je in moria »«n povedati. — ЈГ. M. Plenum mladine - o brigadah Pretekli teden so na plenumu okrajnega komiteja Ljudske mladine v Celju govorili o pro- blematiki mladinskih delovnih akcij. Posebej so poudarili, da so se odločili razpravljati o ak- cijah ne samo zato, ker je mesec april mesec brigadirjev, temveč predvsem zavoljo tega, ker so mladinske delovne akcije eno izmed tistih področij dela Ljud- ske mladine, ki o njem zelo red- kokdaj govorijo v razširjenem sestavu. Toda na plenumu se je znova pokazalo, da prav delovne akcije porajajo toliko proble- mov, da tako »zapostavljanje« ni na mestu. In če k temu prište- jemo velik vzgojni pomen mla- dinskih delovnih brigad, ta ugo- tovitev nedvomno še b«lj drži. Ko so govorili o opremi bri- gad, so primerjali opremljenost celjskih z nekaterimi drugimi brigadami. Ne samo, da so Celja- ni imeli v blagajni samo po ne- kaj tisočakov, ostale brigade pa kar po dve sto in še več tisoč, celjske tudi opremljene niso bile najbolje. Še vedno je primanjko- valo slovenske literature, sloven- skih gramofonskih plošč itd. Ne- kajkrat pa so brigade odšle na akcije tudi vsebinsko slabo pri- pravljene. Zato so na plenumu predlagali, naj bi v bodoče vsako leto organizirali seminarje za vodstva brigad. Na široko so se razgovarjali o samoupravi v brigadah. Zavzeli so se zanjo, poudarili, da zago- tavlja več demokracije, da mla- dini omogoča, da se seznanjajo z delovnimi problemi kolektivov, ki v njih dela, povedali pa so tudi to, da se kaj kmalu lahko izrodi v anarhijo. In prav ta ne- varnost nalaga pred vodstva bri- gad odgovorne naloge. Na plenumu so nato govorili še o kulturnih programih v bri- gadah, o problemih lokalnih in občasnih delovnih akcijah, o strokovnosti v brigadah itd. V zadnjem času pa smo o tem že veliko pisali. Povejmo, da je ple- num dokaj dobro uspel, prista- vimo pa, da žal ni bil eden naj- boljših. Vrtnarski obrat kmetijskega kombinata gradi na Ljubljanski cesti sodoben rastlinjak, ki bo v jeseni zasejan s številnimi lonč- nicami, sadikami za rezanje ze- lenja in deloma tudi s sadikami za proizvodnjo rezanega cvetja. Z rezanim, svežim cvetjem to- rej spet nič! Pa vendar v Celju pokupimo toliko rož. Cvetličarna Cvetje, cvetje... v Prešernovi ulici je prodala v zimskih mesecih preteklega leta nad tri sto tisoč cvetov. V marcu lanskega leta so prodali tisoč šest sto cvetov in to je mnogo več kot letošnja prodaja v prvem tro- mesečju! Le kdaj bomo v Celju imeli dovolj cvetja — in to ne samo nageljne, temveč tudi dru- gih rož?! L, D, Zdravje - na prvem mestu Malo kasno, a vendar je bil končno sprejet program jugoslo- vanskih pionirskih iger v občini Šoštanj. Poleg ostalih predvide- nih del. ki jih zajema program, je najbistvenejše zdravniški pre- gled šolske mladine, kajti število deformiranih otrok raste in to je treba preprečiti ter popraviti s telesno vzgojo in pravilno pre- hrano. Po ugotovitvi, da je v odboru preveč prosvetnih delavcev, bo- do odbor razširili od 9 na 17 članov. Tako bodo v njem v bo- doče predvsem mladinci. Poleg zdravstvene akcije pa je ena važnih tudi ureditev športnih igrišč pri šolah, in to tam, kjer jih doslej še ni bilo. Trde buče pod hrastom Ubogi AGROKOMBINAT! To- liko jih je moral že preslišati, da se za njegovo rojstno slavo zares ne spodobi. V ENI vasi so sprožili kar hu- do kri. Seveda se je zbralo le ne- kaj vaških veljakov, ki še zme- raj hlapce in dekle plačujejo po tri tisoč na mesec. Nekateri od teh so tudi udeleženci prav nič slavnega pohoda na MARŠALAT, češ, zakaj bi tudi oni, ki so hmelj prodali vojvodinskemu podjetju, morali plačati prometni davek. No, pa so se zbrali v ENI hiši in modrovali: Kdo je za AGROKOMBINAT? NIHCE!, sta se oglasila dva. To ne bo šlo. to ne more biti. Vsak zase bomo gospodarili! Prav tisti večer je divjal hud veter. Na dvorišču je naenkrat močno zahreščalo. nato pa se je slišal frušč. Kaj se je zgodilo? Groza! Burja je odlomila glavni vrh mogočnesra oreha in ga za- gnala na hišo. Mali zbor se je ustrašil in so začeli teči na vse strani, >Gazda«, ki je zborovanje organiziral, pa je kričal: »Hudiči, naj sam potegnem ta vrh s strehe!« In ko se je sam mučil z od- stranjevanjem velike veje, je glasno modroval: Ko bi zdaj vsi potegnili, bi bi- lo hitro pri kraju. Sam pa ne bom gotov do jutra. V skupnosti je moč. mu je šinilo v glavo! Pred očmi mu je popleeal ve- likanski stroj in na njem je pi- salo, AGROKOMBINAT. Zamah- nil je z roko: »Pametna reč. pa jo, trme tr- maste odklanjamo.« Anketa o vlogi tehnične inteligence , Ze na svojem drugem sestanku je aktiv tehnične inteligence v občini Šoštanj takoj prešel na konkretno delo: obdelava dose- danje vloge tehnične inteligence pri nadaljnjem razvijanju pro- izvajalnih sil in odnosov v sami Šaleški dolini. Ta anketa bo za- jela delo komunistov v tehnič- nih društvih in političnih orga- nizacijah v komuni — v kraju in gospodarski organizaciji. Za izvedbo temeljite ankete je ak- tiv pridobil veliko število ljudi. Analiza bo končana v začetku meseca maja. Na sestanek, kjer bodo skupno pregledali anketo, bodo povabili tudi tehnike — nekomuniste. Nasmeli foto reporter ju Srnjaček Piki, ki je pred krat- kim praznoval svoj prvi rojstni dan, je doma na prijazni doma- čiji pod gozdnatim Starunom v Mali Brezi pri Laškem. Njegova krušna mati, Terezija Kosec, ga je pred letom dni našla v gozdu in od takrat je njen varovanec in miljenček. Sama pravi, da bi ga težko pogrešala, ker je doma sa- ma. Biti sam pa ni prijetno, zla- sti na stara leta ne. Tudi s sose- dovimi otroki je Piki dober pri- jatelj. Spoprijaznil pa se je tudi — kar je posebno zanimivo — s psom, čuvajem majhne domačije. Prav prijetno jih je gledati, ko vsi trije — stara ženica. Piki in pes — skupaj hodijo po opravkih ali pa na sprehod. Srnjačkova najljubša hrana je še vedno — mleko. Raj ko Kosec, o (EL J SKI TEDNIK STE V. 15 - i\ aprila 1962' Filmsko gledališče in kinopodjetje V prispevku predsednika ob- činskega ljudskega odbora Fran- ca Rupreta, ki smo ga k razpravi o kulturni problematiki objavili v zadnji številki, je vsekakor po- zornosti vreden tisti odstavek, ki predvideva možnost nadaljnjega obstoja celjskega filmskega gle- dališča. Gre namreč za predlog Slavka Belaka, da bi kinopodjet- ju znižali davek za en odstotek, ki se zdi tovarišu Rupretu spre- jemljiv in ki bi ga zato občinski ljudski odbor morda lahko osvo- jil. S tem, kot rečeno, bi bilo vprašanje novoustanovljenega filmskega gledališča rešeno, kar, pomeni, da bi lahko pričeli na- črtno reševati filmsko vzgojo, o kateri toliko govorimo. Toda... Razumevanje in mož- nosti na eni strani, nerazumeva- nje, togost in okorelost na drugi strani. Čeprav ni docela znano uradno stališče celjskega kino- podjetja do vprašanja filmske vzgoje in s tem njegov odnos do ustanove, ki naj bi to vzgojo opravljala, je vendarle že slišati pripombe, ki takšno rešitev kate- gorično zavračajo — najbrž po zoološkem načelu, da pes in mač- ka ne moreta živeti pod skupno strehol Toda če to načelo še do- polnimo, imamo vsekakor tudS primere, ko sta ti dve domači ži- vali vendarle našli skupni »jezike in miroljubno sožitje! Zakaj takšno sožitje ne bi bilo možno v primeru, ko ne gre za živali, marveč za ljudi? V čem je osnovni motiv »sovraštva«? Mor- da spet kot vedno v ekonomskem računu? Ker je kinopodjetje kot neke vrste napol kulturna usta- nova hkrati gospodarska or- ganizacija, ki »temelji na eko- nomski bazi«? Premalo. Kajti ki- nopodjetje, ki »temelji na eko- nomski bazi«, si pač ne more la- stiti pravice absolutnega zanika- nja sleherne filmske vrednote, ki bi jo pod njegovo streho »zreži- ralo« filmsko gledališče. Še naj- manj zato, ker so njemu samemu filmske vrednote postranska skrb. Mar tiči naslednji razlog nemara v bojazni, da obiskovalci film- skega gledališča ne bi gledalfi njegovih predstav? Zmota. Gledali bi jih, toda gledali bi jih po vsej priliki z drugačnimi oč- mi! Ta vprašanja bo treba pojasni- ti in razjasniti še prej, preden bo občinski ljudski odbor o omenje- nem predlogu razpravljal, kajti v primeru odklonilnega stališča celjskega kinopodjetja bi bila vsaka razprava odveč in brez po- mena; pojasniti in razjasniti jih bo treba tedaj zato, da bi odbor- niki vedeli, ali razpravljajo in sklepajo o resni zadevi ali pa je bolje, da ne izgubljajo casal Pozitivna rešitev tjavdan bi bila očitno smešna, čeprav bi navse- zadnje terjala že moralne obvez- nosti in dolžnosti kinopodjetja« da jo sprejme! Zato bi bilo prav, da bi celjsko kinopodjetje javno opredelilo svoj odnos do filmskega gledali- šča in filmske vzgoje, da bi nam tako postalo jasno, ali naj za to ustanovo najdemo drugačno ek- sistenčno osnovo ali pa naj pre- nehamo govoriti o njej! D. Hribar Komorni zbor Dokaj dolgo zatišje o celjski koncertni dvorani je 4. aprila pre- trgal nastop komornega moškega zbora pod umetniškim vodstvom prof. Egona Kuneja. Koncertni do- godek, ki ga je naša kulturna jav- nost pričakovala z veliko mero nestrpnosti in radovednosti, je napolnil dvorano do zadnjega ko- tička — in žel burno odobrava- nje. Pestro sestavljen obsežni pro- gram je vseboval, kot je zadnja leta v navadi, kvalitetna dela od gotske dobe pa do našega časa, upoštevajoč narodno in umetno pesem naših in tujih narodov. Pri taki širini programa ohranja po- slušalca svežega nenehna menja- va sloga, ki najde okus tudi naj- bolj izbirčnega ušesa. Tako je izredno ugajala inter- pretacija del visoke gotike in re- nesanse, ob kateri so takoj izsto- pile nesporne kvalitete ansambla: jasna izgovorjava in smiselna de- klamacija, logično prednašanje polifonskih delnic z do potanko- sti izdelano dinamiko, in končno efektna zvočna barva ansambla, ki v ogromnem razponu od basa zlasti živo zrcali svetle prve tenor- je. Interesantno bi bilo spoznati posamezne glasove sestava, da bi človek vedel, iz kakega materiala je mojster zborovskega zvoka iz- klesal take in take odtenke. Vse- kakor je imenitno, da je ta ko- morni zbor z desetimi tenorji in sedemnajstimi basi zvočno že bli- zu več Hm zborovskim sestavom. Interpretacija del jugoslovanske in ruske ter poljske glasbene za- kladnice je popolnoma opravičila sloves zbora, ki je pred leti osvojil prvo mesto na mednarodnem fe- stivalu v Llangolenu. Izvajanje je stilno jasno in dosledno ter doži- veto. Zanimiva je bila interpreta- cija črnskih duhovnih pesmi, kjer je po svoje prodrl slovanski čust- veni utrip. Solist Franc Satler je izvrstno posnemal originalno ame- riško prednašanje. M. V. V Zelja za življenjem v nedeljo dopoldne me je neverjetno zažejalo za živ- ljenjem, kajti ko sem šel mimo Metropola, sem zagle- dal v izložbenent oknu Žejo za življenjem. Namreč na velikem plakatu oziroma na reklamnih fotografijah je bilo nekaj ljudi, ki jih je očitno žejalo za življenjem. V rokah so držali velike ko- zarce, napolnjene z življe- njem, in skozi steklo je bilo točno razločiti življenje, medtem ko jim je z obrazov odsevala žeja za življenjem. Čeprav je šlo dejansko za prizore iz filma z naslovom Žeja za življenjem, so bili prizori tako perfektni, da sploh ni bilo nikakršnega dvoma o tem, da jih v res- nici ne žeja za življenjem. Zaradi tega je tudi popolno- ma razumljivo, če je člove- ka, ki se je tu ustavil, moč- no žejalo za življenjem. Namreč čim bolj je opazo- vali ljudi, ki so držali v ro- kah kozarce, v katerih je ibilo torej življenje, tem bolj so se mu pričela usta sušiti in se je v njih pojavil zna- čilen občutek žeje za življe- njem. Zato je nehote pomi- slil: — Al bi pil življenje! Ker pa je k sreči v bližini Metropola Na-na, je torej lahko marsikdo stopil sem in si naročil kozarec življe- nja, se pravi, deci ali dva deci ali pol litra življenja, kar je bilo seveda odvisno od stopnje žeje za življe- njem. * Sicer pa pravijo, da se je življenja mogoče opiti, daje človek lahko pijan od življe- nja. To se pravi, je logično, da ga lahko tudi žeja za življejem. kar pomeni, da je prevod naslova, presajen iz slovenščine v slovenščino, namreč iz SLE PO ŽIVLJE- NJU v ŽEJO ZA ŽIVLJE- NJEM, v resnici zelo blizu tistemu, kar pravijo. Gre tedaj saimo za to, da včasih vendarle ne bi pre- več presajali naslovov iz slovenščine v slovenščino, ker so originali skoraj ve- dno bolj smiselni in točnejši od prevodov. Ker je žeja biološika potreba, dobi v tem primeru življenje smisel vo- de ali kakšne drugačne te- kočine, iz česar sledi, da po- stane nesmiselno. Van Go- govo življenje pa vendarle ni bilo vodeno in nesmisel- no! V njem namreč ni bila žeja za življenjem, kar je v skrajnem primeru pač malce robat izraz, ampak je bila tista velika sla, ki je duhov- ni pojem in o katerem ni treba še naprej govoriti. Slo- venci vsekakor oba pojma (s posluhom seveda) ločujemo. In tako je tudi prav; toliko bolj pa jih je treba ločevati tedaj, kadar imamo opraviti s kakšnim pomembnim Hie- rarnim tekstom, po katerem je lahko posnet še tako brez- pomemben film (kar v ce- loti za ta film ne velja). Drugače je kajpak z vsak- danjimi filmskimi naslovi, kjer je končno vseeno ali zapišemo recimo Prijatelj Joey ali Prijatelj John. (Vse- kakor pa v obeh primerih etimološko in ne fonetično!) dhr Filmi, ki jih bomo gledali Šampion in igralka Japonski boksarski film, v ka- terem igra poleg ringa glavno vlogo še ljubezen. V njem na- stopajo med drugim Jama, Toni in Marija — trije koti ljubezen- skega trikotnika. Jama je trener. Toni hoče postati šampion, Ma- rija pa primabalerina Tokija. Jama in Toni sta torej zaljub- ljena v Marijo, v Jamo pa je za- ljubljena še Nacuka. Medtem ko Toni v resnici postane šampion, tudi Marija postane primabale- rina. Razumljivo, da se vse tudi dobro konča, čeprav ostane ne- razumljivo, kakšne zveze ima boks z baletom. Sinovi in ljubimci Roman Sinovi in ljubimci, ki ga zelo dobro poznamo tudi pri nas, sodi med največja dela ang- leškega pisatelja D. H. Lawren- cea. Ta opisuje družino Morelo- vih, v kateri sta oče in starejši sin rudarja, srednji je že zbežal pred tradicionalno usoda (nam- reč potjo v rudnik), a najmlajše- ga skuša za vsako ceno pred njo obvarovati mati, pa se vendarle ne more sprijazniti z neizprosno resnico, da ga bo življenje ko- valo z enako neizprosnostjo ka- kor njenega moža, ki se je za- tekel v pijačo, ali starejšega sina, ki so ga nekega dne prinesli mrtvega iz rudnika. Adaptacije tega zanimivega ro- mana se je lotil sloviti angleški filmski snemalec, avtor v filmih Hoffmanove pripovedke in Rdeči čeveljčki — Jack Cardiff. Film je tako rekoč klasično delo in pomeni doprinos k vprašanju, kako prenašati zahtevno litera- turo v filmsko govorico. Inter- pretacija Lawrenca je zrela, zato ni čudno, če so film Sinovi in ljubimci proglasili v Angliji za najboljši film leta i960. Prizor iz 4. dejanja »Nepokopani h mrtvecev« v izvedbi velenjske Svobode, ki je dosegla pred dne vi prvo mesto na okrajni reviji dramskih sekcij Svobod v Gornj eui gradu Še en kulturni zločin več Tako tretira pisec članka >Kul- tura pa taka« v obratnem časopi- su »Rudar« slab obisk na premi- eri Sartrove drame »Nepokopani mrtveci« v izvedbi velenjske Svobode. Nemara je ta trditev preveč iz- raz užaljenosti in ne dopušča drugačne razlage. Vendar pa me- nim, da je danes vprašanje dela dramskih sekcij vsepovsod pere- če, čeprav je v Velenju težji po- ložaj. Velenje je mesto, ki nasta- ja, ki še nima posebnih tradicij, ki še ni vraščeno, mesto, kjer je priliv prebivalstva še vedno ve- lik, kjer oblike družabnega živ- ljenja šele tipajo za oprijemki, kjer delavski klub šele dve leti druži in zbližuje ljudi, mesto, kjer je še vse v nastajanju, zato je izraz »kulturni zločin« pač preostra beseda, ki v pravilnej- šem vpogledu ne najde svoje upravičenosti. Vemo, da je čas sam nenaklo- njen kulturi. Veliki družbeni premiki, poudarek na proizvod- nji in storilnosti ter nemalo tudi negativna tendenca nekaterih, ki vidijo življenje le v »grabljenju denarja«, imajo tu svoj odmev in jih ni moč preko noči obiti. Kulturno delo pa kljub temu lahko vzgaja in privablja več obiskovalcev, kot v omenjenem primeru; treba je malo bolj pri- sluhniti okusu vseh in izbrati ve- kulturnega potrošnika, ki ne bi smel 'hiti črtan pri izbiri letnega repertoarja. Kultura ni sama sel>,i namen! Interpretacija posameznih vlog je uspela, kar ne bi mogli trditi za neskladje scene (postrešje in učilnica), kajti slednja je bila т primeri s prvo vse nreveč obre- menjena s šolskimi klopmi. Reži- serju — tovarišu Jerihi —, ki se je lotil J. P. Sartrovega dela z veliko smelostjo poseganja v tekst, gre pohvala, da se je sku- šal omejiti le na samo fabulo in s tem otopiti Sartrova pronicljiva razglabljanja o smislu in nesmis- lu poedinca v odnosu do kolekti- va, njegovega boja in njegovih hotenj. Nedvomno je slovenska krstna predstava »Nepokopanih mrtve- cev« za velenjske amaterje veli- ko delo in jim gre vse priznanje, ostaja pa vprašanje, če je vredno s poseganji v takšne zvrsti gradi- ti pregrajo med posredovalci in potrošniki kulture. -ik S POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Avčin M.: Naš otrok. LJubljana 1961. S. 21480/3. Buchmann E.: Die Frauen von Ra- vensbrück. Berlin 1960. S. 22222. CermelJ L.: Človek v vesolju. LJub- ljana 1961. S. 22108. Dular J.: Metlika skozi stoletja. Novo mesto 1961. S. 22309. Eisclt M. G.: Nadelgehölze. Radebeul 1960. S. 22338. Fenichel C: Psihoanalitička teorija neuroza. Beograd-Zagreb 1961. 8. 22332. Gaxotte P.: Le siècle de Louis XV. Paris 1961. S. 22117. Gruden M.: Elektromagnetna nihanja in valovanja. I—II. Ljubljana 1955— 1961. S. 11519. HoleCek J.: Marko Miljanov. Beograd 1960. S. 22323. Polenika od Pepija Šolarja V zadnjem cajtu je izbila na vrh ena dizkuzija v obli- ki dizkutiranja od kulturnih problemov in problematike, katero so povzročile ene ne- zadovoljujoče razmere, ka- tere se kažejo v naši kulturi, in v katero bi se rad iz enih objektivnih in subjektivnih razlogov, kar se reče, iz ene- ga zaslužka honorarja, vme- šal še jaz, kateri sigurno ni- sem poklican za eno kon- struktivno dizkutiranje na visoki ravni. Namreč, mislim, da samo si na jasnem, da je polemika zdravilna, koliko bolj je zdrava, ob čem naj takoj pripomnim, da je tudi tim holj zdrava, koliko bolj je zdravilna. Stega aspekta ustanavljam še eno dodatno diagnozo, da je namreč po- lemika koristna, koliko bolj koristi in da tim več koristi, koliko bolj je koristna. Namreč gre za eno razčišče- vanje mnenj in za eno kon- struktivno trenje, katero proizvaja iskre in ene druge toplotne posledice in rezul- tate. Jaz osebno se namreč po- polnoma strinjam, da je naša celjska kultura v svoji kon- sekvenci konsekvenca od starih grehov, kateri sigurno nimajo nobenega opravka z enimi mladimi grehi, ker namreč mladi grehi še niso polnoletni in zato nimajo pravice se vmešavati v kom- petence od starih grehov, mislim pa tudi. z ozirom na odkrito dizkuzijo, katera je izbila na vrh, da ne moremo naše ljube kulture graditi na bazi enih starih grehov, ker stem zmanjšujemo po- men enim mladim grehom. En mladi greh vidim namreč v tem, da se nam je tako gromozansko mudilo podreti tisti trakt od mestne grofije in da se nam potem ni nič več mudilo zgraditi na plat- formi en drugi trakt, v koli- ko je imelo hitro miniranje za cilj eno hitro gradnjo od nove knjižnice. Ta konsta- tacija je tim bolj važna, ker je študijska knjižnica en ob- jekt, kateri predstavlja po- leg teatra najbolj važnejSo kulturno institucijo v našem okraju in ker naše ljube kulture ne bomo rešili prej, preden ne bomo rešili pro- blema od študijske knjižnice in od teatra, kateri je nam- reč tudi v enih problemih. V Starih grehih vidim ta- korekoč ene konstruktivne utehe v tej smeri, v kateri bomo drugo leto nadoknadili vse, kar smo v dolgem cajtu zamudili, kar je sigurno eno zelo razveseljivo zagotovilo, katero bo še najbolj razve- selilo knjižnico, zavolo česa bi bilo res fajn, če bi to za- gotovilo podprli vsi faktorji, kateri bi ga naj podprli, kaj- ti v nasprotnem slučaju je sigurno, da se bo spet podr- lo, v katerem slučaju bi bilo potem narbolše, če bi odstra- nili še tisto platformo od knjižnice in na njej zasadili kakšen gaj, v katerega bi postavili en napis, na kate- rem bi bilo napisano: spre- hajalec, kateri se sprehajaš po tem gaju, vedi, da se sprehajaš takorekoč po knjižnici. Stega aspekta mis- lim, da bi v bodoče morali kulturo reševati na ta na- čin, da bi izdelali prioritetni projektivni plan reševanja, kateri bi pokazal, katerim objektom je treba dati pri- oriteto in kateri objekti mo- rajo počakat na prioriteto, kajti je namreč jasno, da vsi ne morejo biti prioritetni, kar se reče drugače rečeno: v koliko bo drugo leto pri- oritetna knjižnica, naj ne bo prioritetna še ena druga stvar. Če bi se namreč vse- skozi držali prioriictne pri- oritete, bi bila knjižnica si- gurno že pod ono solidno streho, v kar garantira sto procentno tudi Pepi šolar Zadnie predstave ne bo GLS — kratica za ustanovo v Celju, ki bi morala uprizoriti zad- njo predstavo, se je znašla v hu- dih škripcih, se pravi, da se ni znašla v hudih škripcih kratica, pač pa ustanova sama. Ta je ime- la na programu tudi zadnjo pred- stavo, ki bi jo naj uprizorila, ven- dar je torej prišla v tako kritične razmere, da je rekla: zadnje pred- stave ne bo. Takrat do konca sezone ni bilo več daleč in vse je kazalo, da zastran zadnje predstave ne bo kakšnih nerodnosti, se pravi, da ne bo preglavic, ki bi preprečile zadnjo predstavo. Potem pa je bi- lo nenadoma slišati: — Zadnje predstave ne bo. Naše zmogljivosti so pri kraju, treba bo odložiti vloge, jih spraviti v ar- \ hiv za prihodnjo sezono in razmiš- \ Ijati o tem. kako bi umetno zadi- \ hali dalje oziroma s kakšnim umetnim dihanjem bi podaljšali življenje tej sezoni. Stvar je namreč v tem, da so ustanovi pošle finančne zaloge in da iz niča ni mogoče narediti ču- deža, čeprav so včasih tudi že iz niča delali čudeže, toda to je bilo še v dobi čudežev. Seveda pa tega niča ni mogoče jemati v absolut- nem smislu, se pravi v smislu ab- solutne ničle, pa tudi ne po filo- zofsko v smislu — kjer nič ni, še kralj izgubi, kajti absolutna ničla sega še precej daleč pod ničlo, po- leg tega pa je ustanovi ostalo ven- (^FILOZOFSKA^ KOZERI]A) darle toliko finančnih zalog, da je mogla odšteti mesečna izplačila v neokrnjenih, bolj ali manj niz- kih izplačilih; pri tem je šlo zgolj za to, da zadnje predstave po vsej verjetnosti ne bo. Spričo tega so razmišljanja v ustanovi privedla do dveh variant rešitve: skrajšati sezono, kar po- meni, uvesti krajši delovni čas in program, ali pa nabaviti umetna pljuča, s pomočjo katerih bi bilo mogoče dihati normalno še do konca sezone. Medtem ko je že dejstvo samo, da zadnje predstave ne bo, dovolj zgovorno pričalo, da je s tem dejansko že uresničena prva varianta, kajti če zadnje predstave ni, je takoj sezona av- tomatično krajša, pa je misel o umetnih pljučih, še preden se je rodila, že porajala vprašanje: od kod pa zanje denar? Tako je vse govorilo v prid prvi varianti, kajti če bi skrajšali sezono, ne bi za to potrebovali nobenih sredstev; — to je res, so rekli, — toda kaj neki bi reklo občinstvo, ki bi najbrž hotelo videti tudi zadnjo predsta- vo! Tedaj je šinilo v glavo kolekti- va: — Zadnje predstave ne bo, to- da kljub temu zadnja predstava vendarle bo. Kako bi zdaj dosegli to, da zadnje predstave ne bi bilo in da bi vendarle bila? Zelo eno- stavno: — Povabili bomo ustano- vo od drugod, ta bo pri nas go- stovala, s tem pa, ko bo gostovala, bo na naših deskah kljub vsemu zadnja predstava, to pomeni, bo kompromis med skrajšanjem se- zone in nabavo umetnih pljuč, ker bomo dali za predstavo več kot bi bil nič, ki bi ga dali za redukcijo sezone, in manj kot bi dali za umetna pljuča. S tem bo volk sit in koza cela, čeprav volk ne bo popolnoma sit in koza ne docela cela. dhr KULTURA PROSVETA CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 13 - 13. aprila 1962 e Solata, kumare in še kaj... Na velenjsikem trgu so se te dal pojavile prve domače kuma- rice, ki so zrasle v novem toplo- vodnem rastlinjaku, prav tako solata. Cene so času primerne f 350 dinarjev kilogram kumaric in 45 dinarjev glavica solate. V kratkem se bo tema dvema artik- loma pridružil še paradižnik, ki je lepo obrodil, a še nima prave barve. Letos predvidevajo, da bodo pridelali okrog 28 ton paradižni- ka in nekaj čez 10 ton kumaric ter manjše količine ostale zele- njave. Ta proizvodnja bo krila potrebe Velenja in okolice. Da bi zalagali tudi celjsiki trg, bo potrebno razširiti tople grede, kar je predvideno v letošnjem letu (okoli 5000 kvadratnih met- rov). Proizvodni stroški v rastli- njaku pa zaenkrat še niso kon- kurenčni zelenjavi iz Dalmacije in določene zvrsti zelenjave bo še potreba kupovati od tamkaj. Velenje je z novim rastlinja- kom dodobra rešilo vprašanje ze- lenjave za Šaleško dolino, ki je v tem času še vedno velik pro- blem v vsej Sloveniji. —ik Napačna pojmovanja Pred časom je v občini Šoštanj razpravljal aktiv ravnateljev viš- je in nižje organiziranih šol o družbeni vlogi prosvetnega de- lavca in nakazal, kako je danes prosvetni delavec na podeželju ne le osrednja družbeno-politična osebnost, temveč tudi stalni za- pisnikar, poročevalec, član nešte- tih organizacij, pravzaprav ose- ba, ki nima nikoli miru in ni no- beno nedeljo prosta. Ce ni pro- svetni delavec na tej ali oni seji, sestanku itd., potem pač nobena stvar ne steče. Ker pa so to na- pačna pojmovanja, je nujno, da se prosvetar na vasi sprosti in postane le član, ki bo s svojo raz- gledanostjo pomagal ,in vnašal napredne poglede pri vzgoji in prevzgoji ljudi. —ik Kult osebnosti ali? JE KRIV so soglasno ponovili vsi člani disciplinske komisije za direktorjem manjšega podjetja v neki občini, (ki je manjše le po številu delavcev, ne pa po oseb- nih dohodkih vodilnih uslužben- cev) in uničujoče prebadali živ »Corpus delicti« — kvalificirane- ga delavca, ki je v trenutku ne- jevolje zaupal svojemu sotovari- šu pravo veleizdajniško misel. Ko je mimo delovišča šel direk- tor, je le-ta dejal: »Glej ga, sulc hudičev, aten- tat na njega!« Tipke pisalnega stroja so v rit- mu sodobnega žretja živcev udar- jale takt rezkosti užaljenega po- nosa, ki je zasliševal: »Se zavedate krivde?« »Želite še biti član našega ko- lektiva?« »Kdo vas je navedel na takšno klevetanje?« itd. In neposredni proizvajalec je v duhu gledal svoje domače, se vi- del brez posla in prikimaval in priznaval. Kmalu so opravili. Delavec se je prekršil zoper delovno disciplino, zato iker do- bro dela, ker še nikoli ni bil kaznovan, ker se ne strinja z raz- poui plač, ker vidi ostale slabosti in je svoje nezadovoljstvo izrazil robato in iskreno še »iskrenejše- mu« sotovarišu, s katerim sku- paj predstavlja najnaprednejše upravljanje v organih samo- upravljanja. Kriv je torej proizvajalec, o tem pač ne more in ne sme biti dvoma, kajti kazen je po nave- denih citatih v pristojnosti DI- REKTORJA — sprejem kazni pa v tem podjetju, kot kaže, v pri- stojnosti DELAVCA. Niso vpraševali, kje je vzrok zabeljenosti izraza, niti jih ne zanima preveč^ če ugotove po- manjkljivosti v menzi ali v skla- dišču (o čemer vse glasneje go- vore proizvajalci). Ne, v tem pod- jetju je vse v redu, le neposred- ni proizvajalci godrnjajo, javni strogi ukori se množijo, delavci razpravljajo o kvaliteti izvrše- nih del in jim ni vseeno, če nek- do drug trpi in plačuje njihovo slabo delo. V glavnem pa imajo vsi pre- malo časa, da bi se poglobili v te odnose, ki so vsalkdanji, a ven- darle preveč nasprotni od tistega, kar hočemo in kar so v večini podjetij premostili ali sploh ob- šli. V tem podjetju je prvo DI- REKTOR, potem so plače itd.... po izredno čudnem zaporedju. Vsaka slabost pa se konča žal v osebni razpravi proizvajalca, ki je KRIV in se obsoja za vzgled. Poleti vsi V Makarsko! Ko je lansko leto Počitniška zveza preselila svoje letovišče iz Medveje v Makarsko, je bilo le-to postavljeno nanagloma. Izvršni odbor Počitniške zveze za okraj Celje je letos sklenil, da bodo v letovišču zgradili kuhinje, umi- valnice in skladišče, drugo leto pa bi prišla na vrsto igrišča in plesišče. Objekte v Makarska bo gradila mladina, 5. maja bo odšla na pot v Makarsko mladinska delovna brigada. Z. M. Prihodnji teden... ? že najmanj stokrat je bila izgovorjena beseda neštetim upraviičenim prošnikom, da se jim končno uredi vpraša- nje odškodnine ali zemljiško knjižne ureditve za tista zemljišča, na kateri že vrsto let stoji del mesta — novega Velenja ali drugi objekti Rudnika lignita Velenje. Bivši lastniki raznih zem- ljišč, ikatera ne morejo več koristiti, še vedno plačujejo davek, imajo težave, če so zaposleni, ker ne dobe otro- ških dodatkov in še vrsto drugih nevšečnosti. Problem, o katerem je že dvakrat razpravljal občinski ljudski odbor na svojih skupnih sejah obeh zborov, problem, o katerem je občin- ski ljudski odbor poslal Rudniku lignita Velenje pis- meno opozorilo, da naj de- lavski svet čim prej pokrene pravno službo za ureditev zemljiško pravnih odnosov; problem, ki čaka in ne meče najboljše luči na kolektiv, ki s svojo visoko storilnostjo in zavestjo rudarjev vendarle prednjači. 'Ne more biti opravičljivo, da ti nekdo potoži: »Teden za tednom hodim na upravo in vedno znova dobim odgo- vor: J*rihodnji teden!'« In ti tedni gredo v leta. Ni to tako huda težava za jodjetje, še manj pa bi sme- a ibiti, kajti posledice takš- nega odnosa so prej negativ- ne kot pozitivne in morda je pri vsem tem le vprašanje ažurnosti pravne službe pod- jetja in dokončnega sklepa delavskega sveta o ureditvi teh odnosov. -ik KAKO NAJ POSTANEM KORISTEN? Vsakokrat, ko so se zapirala vrata za dijaki, ki so stali pred izbiro najtežjega v življenju — iz±>.iro poklica — sem se pogovarjal z njimi o njihovih željah, ki so se zrcalile v očeh polnih upov. Vsi so hoteli biti koristni, vsi so želeli dela. V zadnjih dveh letih pa sem vse pogosteje srečeval svoje dijake, ki niso uspeli dobiti va- jeniških mest, ki niso imeli možnosti, da bi dalje študirali. Ostali so nekje na robu — še upajo, iščejo, a vsi ne uspe. Vprašujem se, kaj bo z njimi in še več, kdo je odgovoren za to stanje? Na prvi pogled je to vprašanje posameznika, vprašanje posamezne družine — toda, pritrdili mi boste, da je to naše skupno vprašanje. Mo- ramo ga rešiti, moramo o tem razmišljati. V šoštanjski občini končuje letos 700 otrok osem- letno šolanje. Vajeniških mest pa je predvide- nih le 246. Ze sam ta nesklad nam kaže, da gre za težko vprašanje, ki naj ne bi bil pojav v naši družbi, vprašanje, ki zna jutri imeti svoje težke posledice. 351 otrok končuje 8. razred, ostala polovica pa peti, šesti in sedmi. Dodajmo še tu zraven poostrene predpise, da je možno iti v uk vseh strok (izjema je rudarska) le s končano osem- letko, potem je res veliko vprašanje, kam s 349 otroki, kam z 204 fanti in 146 dekleti. Res je, da je v našem primeru delna rešitev v indu- strijsko rudarski šoli, ki bo sprejela 100 fantov- rudarjev. Kam pa z ostalimi in kam s tistimi 351, ki so končali osemletko, saj vemo, da je mnogo, če jih bo odšlo 150 teh v srednje šole. Kakorkoli obračamo, ostane nam jih še 325. Kam z njimi? Teh 325 mladih 15 in 16 letnikov se bo pri- ključilo nekaj desetinam tistih, ki že lani niso prišli do službe — do vajeniških mest ali do šol, ki niso poceni, ki torej vkljub dostopnosti niso dostopne vsem. Torej smo hote ali nehote prišli do selekcije, ki bi bila upravičljiva le, če bi izbirali po spo- sobnostih, ne pa zaradi stanja, ki samo po sebi izbira po možnostih in še drugih nepravilnih kriterijih. S tem težkim problemom se že ukvarja Za- vod za delo v Velenju in človek se nehote vpra- ša, kje naj bo v takšnih pogojih prava vrednost psihologa, ki se naj ukvarja s težjimi primeri, kje vrednost referenta za poklicno usmerjanje, če mi sami, starši teh neštetih posameznikov, občani, vse premalo premišljujemo o tem, kar je že danes pereče, a bo jutri še težje. Gradimo in upravljamo, delamo in ustvar- jamo, a ta problem nam je kljub svojim težkim posledicam, ki so neizbežne, vse preveč od- daljen. Tu je vprašanje, ki bi ga najlažje osvet- lil sociolog, predvsem pa vprašanji, ki sodi med ključna vprašanja družbe. Je torej dovolj, če opravlja to delo Zavod, je morda prav, da vodimo polemike o tem, ali je potrebna bencinska črpalka v Velenju ali ni, ali je to in ono umestno, nikjer pa ne omenjamo vprašanja mladine, ki bi bila rada koristna, a ji ne zmoremo preskrbeti te možnosti, ali pa zanemarjamo to vprašanje, ki nam zna jutri zadati vse preveč težke in resne skrbi. -ik RIŠE: JANEZ MLAKAR ?0 NOVELI 3ACKA LONDONA mapuhov biser PISE: STANE POTOČNIK CO. v peščeni luknji, pokriti z ostanki pločevinaste strehe, sta '^'"^^»cT'bfnie^'iric'sllršal^rute'ie najmanj stotič ponavljala, »in skril biser in ne bi nikomur črhnil, da ga imaš, bi ga imel se ^^^^^¡^'j^^jj^j.^^ ggj^ povedal, da je bil Huru Huru zraven, ko sem odprl školjko.« ^ . . »Zdaj seveda ne bomo imeli hiše. Roaul mi Je danes rekel, da bi, če ti ne bi prodal bisera Torikiju ...« »Toriki mi ga je ugrabil...« , . ^ , ^ . . »... če ga ne bi prodal, bi ti plačal pet tisoč francoskih do- larjev, kar znese deset tisoč čilskih.« »Povedal sem ti že stokrat. Zdaj pa me pusti pri miru, da bom §eaJ2«____________ 61. Iznenada je Mapuh prisluhnil. Zunaj je nekdo težko sopel. Nekaj je brskalo po rogoznici, ki je zakrivala vhod. »Kdo je?« je kriknil Mapuh. »Nauri«, je bil odgovor. »Ali veš, kje je moj sin Mapuh?« Tefara je zavreščala in zgrabila Mapuha za roko: »Duh! Duh!« Mapuh se je skoro onesvestil od strahu. »Dobra žena,« je rekel s tresočim glasom, »tvoj sin živi na vzhodni strani lagune.« 62. »Od kdaj moj sin taji svojo mater?« je vprašal glas. »Ne, ne! Nisem! Mapuh te ni zatajil!« je vreščal preplašeno. »Jaz nisem Mapuh. Mapuh živi na drugem koncu lagune!« Rogoznica se je vzdignila. Tefara se je zakopala pod odeje, Mapuh pa se je je držal. Odrivala sta drug drugega, šklepetala z zobmi in strmela v rogoznico. Zagledala sta mokro Nauri, kako se gola plazi noter. o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15 - 13. aprila 1%2 ŽEMA • DOM • DRUŽINA Je mar res samo soprog dolžan biti vljuden? DOŽIVETO Ko so se kolesa vlaka pričela premikati, sem sedla na svoje mesto v oddelku. Poleg mene je sedelo drobno dekletce, ki je z velikim zanimanjem strmelo v nasproti sedečo skupino mladih fantov. Pogovor le-teh je bil zelo živahen, celo preživahen. Dim, ki se' je. vlekel iz njihovih ciga- ret, je postajal vse gostejši. Čutila sem močan glavobol. Stopila sem k oknu in ga skušala odpreti. Nekje se je zataknilo. Okno ni in ni hotelo s svojega le- žišča. Moja mala sopotnica je priskočila na pomoč, vendar je vse najino prizadevanje ostalo brezuspešno. Fantje so opazovali, toda nihče od njih se ni spomnil, da bi v tem trenutku lahko z dejanjem dokazal svojo moč in bistroum- nost, s katero jih je, kot je bilo iz njihovega pogovora čutiti, mati narava bogato obdarovala. Žal, pa jim je pozabila priliti še malce razumevanja in čuta do človeka. ŽE SPET DENAR! >Mama, daj mi denar za zve- zek!« Čez nekaj dni spet: »Ma- ma, daj mi denar za risanko! In nato znova: »Mama, tovarišica nam je rekla, naj prinesemo de- nar za vodene barvice!« Tako nenehnemu prosjačenju vse šol- sko leto ni ne konca ne kraja. V družinah ni nikoli ljubega miru in najhuje je, če se prošnje po- navljajo ob koncu meseca. Ta- , krat, ko navadno zmanjka denar- ja ... »Zopet denar za šolo!« jezno godrnjajo zdaj tu zdaj tam. »Kaj že spet kaj potrebuješ?« je zju- traj tik pred sinovim odhodom zarentačil oče. »Da, oče, tovariš nam je naročil, naj prinesemo denar za ...« »Kaj, za zvezek, ri- sanko?« »Ne, tokrat moramo pri- nesti denar za politehnično vzgo- jo! Izrezovali bomo, pa moramo imeti material.« Globoko je oče vzdihnil, ko je moral seči v de- narnico po zadnjega tisočaka. Take primere bi še nekako pre- nesli. Toda kaj, ko so še hujši. Otroci so opazili, da starši nima- jo kontrole nad njihovim delom. Ne vedo, kaj vse rabijo v šoli. No, in prošnje za denar kar de- žujejo. Prebrisani otroci, si zelo spretno izmišljujejo vse izgovore in nove prošnje. V družini pa rentačijo: »Toliko kot stane šola danes, še ni stala nikoli!« Sinova stranpota so slučajno odkrili šele ob koncu polletja, ko so se prišli informirat za sinov uspeh in so hkrati sramežljivo potožili, koli- ko da danes stane šola. V krat- kem razgovoru pa so ugotovili, da je otrok polovico denarja na- menil raznim slaščicam in dru- gim dobrotam, ki jih imajo otroci najraje. Zakaj sem ponovno načel to vprašanje? Zdi se mi, da prav k boljši in tesnejši povezavi doma s šolo sodi to poglavje. Dogajajo se še hujše stvari. V šoli naroči- jo učencem, da kupijo take ali drugačne zvezke ali knjige. No, in učenci niso poslušali in so ku- pili zvezke, ki v razredu niso bili enaki in zato tudi ne primerni. Ali pa primer, ki sem ga doživel v našem mestu. Lani so tiskali nove knjige za angleščino v pe- tem razredu. V knjigarni so imeli na zalogi še stare. Otroci pa, ne- ugnani kot so, so že nekaj dni pred pričetkom pouka kupovali knjige. Ker so lani veljale še sta- re angleške vadnice, so enake kupovali tudi letos. Ko so prišli v šolo, smo jim morali povedati, da naj stare knjige kar hitro vr- nejo v knjigarno. Toda tudi tam so se jezili in v nekaterih prime- rih tudi niso hoteli vrniti denar- ja. Ne gre sedaj za primer knji- garne. Gre za zmedo v vseh letih, ko nabavljamo šolskim otrokom knjige in zvezke. Zakaj o tem ne govorimo več sedaj, ko smo sredi šolske reforme in bi skladno s tem lahko določili v vsaki ko- muni stopnjo davka, ki bi ga ko- muna odmerila občanom in bi služil za kritje vsega tistega, kar potrebujejo za šolo. V nekaterih evropskih državah že dolgo tako oskrbujejo šolske otroke. Koliko mirnih minut bi prištedili star- šem in koliko manj nepoštenih dejanj bi lahko bilo med otroki. Ali ne bi kazalo o teh stvareh razpravljati na zborih volivcev? Sam sem o tem govoril s starši in vsi so se enodušno strinjali. PREMAGUJMO UTRUJENOST V prvih toplejših dneh se poja- vi naša vsakoletna stara znanka — pomladanska utrujenost. Poču- timo se slabo in' tudi možgani nam nočejo delati, kakor je tre- ba. Vse to je posledica pomanj- kanja vitaminov, ki spravi na kolena še tako krepkega človeka. Kar preveč pa smo se zdebeli- le. Boki so postali okrogli, naša postava je vse prej kakor vitka. Za sedaj to še nekako gre, ko vse zakrijemo s plašči in jopicami, a ko bo treba te odložiti in smuk- niti v poletne obleke, bo to malo neprijetno in začudeno se bomo ogledovale, ko nam bodo vse obleke pretesne. Če bomo s trdno voljo začele negovati svoje telo, mimo tega pa naše jedilnike precej spreme- nile, bomo do takrat zamujeno še lahko popravile. Naša stanovanja pridno zrači- mo ob lepih, suhih dnevih, ven- dar to še ni dovolj. Privoščimo si čimveč gibanja na prostem, utrgajmo si vsak dan vsaj eno uro za sprehode. Vsaj deset mi- nut redno vsako jutro telovadimo pri odprtem oknu. Uživajmo precej limon, ki so bogate vitamina C. Po možnosti okisajmo solate s citronovim ki- som. Tudi krompirjeva solata, pripravljena s citrono je zelo okusna. Osvežujoča je tudi pijača iz soka rdečega korenja in pese. Našim malčkom pa bomo ustreg- li, če jim na drobno zribamo rde- če korenje in eno jabolko, sesek- ljamo in vmešamo še nekaj ore- hovih jederc in vse to osladkamo in pokapamo s citrono. Ali pa po- skusimo pripraviti zribano kore- nie s kislo smetano. Poskusite, prav gotovo vam bo ugajalo in vas osvežilo! Kakšnih štirideset let ji je bilo. Drobna je bila, prepro- sta in skrbno se je ozrla, ko je po prehodu za pešce preč- kala ulico. Pa je D tem izza Dogala pridivjal kolesar, se ji še komaj ognil in jo nahru- lil: >Ti baba neumna ti! Kako pa hodiš?€ Da bo vzrojila, sem misli- la. Pa ni! ■»Po prehodu za pešce,« je odgovorila mirno. Kolesar je še pogledal pre- ko rame in nato brez besed odvihral naprej, mene pa je stisnilo tam nekje okoli srca. Kako zelo, zelo smo še vča- sih neotesani in kako zelo malo je še mnogokrat v nas srčne kulture! Zapis je nastal kar mimo- grede in še mnogo je podob- nih. Zato ni vredno zanje za- pravljati besed. Ali pač? DIETA srčnih bolnikov Priprava dietne prehrane srčnega bolnilia ima dve glavni značilnosti: hrana je v glavnem neslana ali zelo malo slana in v njej ne sme biti pre- več maščob. Debelenje namreč pre- obremenjuje srce in zmanjšuje nje- govo zmogljivost. Razen tega menijo zdravniki, da večje količine živalskih maščob povzročajo poapnenje žil in s tem ustvarjajo pogoje za nastanek kapi. Količino tekočine, ki je dovo- ljena in prav tako tudi največjo ko- ličino kuhinjske soli predpiše vedno zdravnik, ki upošteva tudi druge či- nitelje bolezni kot na primer bolni- kovo starost, prehranbeno stanje in naravo srčne bolezni. Srčnim bolnikom ne priporočamo mrzlih in vročih jedil, niti ostrih za- čimb in tudi ne jedi, ki napenjajo — fižol, lečo, ohrovt, kislo zelje, težke močnate jedi, pikantne omake, pre- kajeno svinjsko meso, klobase, sala- me, mesne in ribje konserve itd. Srčni bolniki naj jedo v miru počasi, obroki pa naj bodo majhni. Po vsaki jedi naj nekaj časa počivajo. In še to: pitje prave kave in kajenje naj do- voli zdravnik, sicer pa se obojega izogibajte. Ker je prehrana srčnih bolnikov v glavnem zelo malo slana, je po okusu medla in pusta. Kuharica mora zato njeni pripravi posvetiti posebno po- zornost. Okusnost hrane izboljšamo s pečenjem, praženjem, cvrenjem in z dodatki domačih začimb in zeliščnih kisov (muškatni orešček, kumina, va- nilija, limonine in pomarančne lupi- * ne, nageljnove žbice, zelen peteršilj, drobnjak, pehtran, timijan, majaron, zelena, paradižnik, česen, kisla sme- tana, domači kis, marmelada, čoko- lada itd.). Od hranil priporočamo sadje vseh vrst, v kuhani, predvsem pa v surovi obliki, nato mlado zelenjavo, krompir v vseh oblikah, omejiti pa moramo uživanje mleka in jajc — uporabljaj- , mo predvsem rumenjake. Izberimo | telečje meso, mlado govedino, perut- nino, vendar se tudi tu ravnajmo po ; zdravnikovih navodilih. i Poglejmo zdaj še nekaj jedil, ki so primerna za srčnega bolnika. Juhe: zdrobova juha, porova, paradižnikova, špinača, cvetača, drobtinova, gobova, korenjeva, grahova, riževa, smetano- va, prežganke in sadne juhe. Mesne jedi: telečji zrezek, naravni zrezek, telečji ragu, biftek iz mlade govedine, dunajski zrezek, telečja pečenka, zrezki z različnimi omakami, perutnina. Priloge: krompirjev pire, zapečen krompirček, krompirjevi svaljki, te- stenine, žličniki, rizi-bizi, zelenjavni zrezki, korenje, bučke, cvetača, para- dižnik itd. Solate: poljubno vrsto glavnate so- late, endivijo, motovileč, radič, re- grat, korenje, rdečo peso, zeleno, ru- meno kolerabico. Paradižnik in ku- marice ne preveč pogosto, sploh pa odsvetujemo vloženo zelenjavo. Hrano lahko popestrimo s priprav- ljanjem sladic, krem, pudingov in narastkov. Pri pijačah moramo paziti na dovoljeno količino tekočine. Za srčne bolnike pa je izredno važen ves njihov način življenja. Bolnik sam se mora zavedati, da je le njemu v korist, če se ravna po zdravnikovih navodilih. D. M. Nekaj nasvetov Preproge v stanovanju: Preprog eimajo v stanovanju veliko estetsko pa tudi praktično vrednost. Kjer so preproge, tam so tla toplejša, korak tišji. Kakor zavese, ustvarjajo tudi preproge v stanovanju kultur- nejše in bolj harmonično vzdušje. Za- to jih skrbno negujmo! Novih preprog ne iztepajmo često, niti z iztepačem, še manj s sesalcem. Približno prve četrt leta jih čistimo z mehko krtačo, predvsem pa se pri iztepanju izogibajmo palic in podob- nih trdih predmetov. Iztepamo na hrb^i strani, pravo stran pa po kon- čanem iztepanju ščetkamo. Preproga bo ohranila lepo in svežo barvo, če jo bomo sem in tja otrli s krpo, ki smo jo namočili v razredčenem kisu. Sedaj je čas, da jih temeljito zdrg- nemo s kislim zeljem. Kislina bo osve- žila barvo, vlažno zelje -pa odstranilo ves prah in madeže. Konserve lahko odpremo, če posta- vimo nanje za nekaj časa vroč likal- nlk. Sadje ne umaže prstov, če namo- čimo prste v vinski kis in jih osu- šimo. Presoljeni juhi dodaj košček slad- korja in še nekaj časa kuhaj. Zgubila bo slan okus. Kava ostane dišeča, ako vržemo pri praženju vanjo malo na drobno stol- čenega sladkorja. Sladkor tvori na njej ovoj, kava se leskeče. Namazana tla se lepo svetijo, če Jih natremo s to-le zmesjo: raztopimo v pol litra špirita za 50 din kolofonlje ln 28 dkg šelaka. To se takoj posuSi. Usnje ostane voljno in nepremoč- Ijivo, če ga vsak dan namažemo i gli- cerinom. Posebej naj velja to za te- renske čevlje, da prenesejo več vlage. Trd kruh se omehča in Je kakor svež, če ga denemo v suh lonec, tega pa postavimo v vrelo vodo. Lonec s kruhom pokrijemo s pokrovko ln vse skupaj odstavimo. Tako ga pustimo, dokler ne postane voda mlačna. so NAM POVEDALI V >Elegantu« so nam po- vedali, da je že z novim le- tom prodajalna otroške kon- fekcije »Mojcam začela z Ele- gantom skupno poslovati. Te dni pa so ^Mojcoi popolno- ma prenovili in v lokalu bo- do začeli poleg otroške kon- fekcije prodajati tudi speci- alno >Elegantovot konfekci- jo. Tako bomo v ^Mojci< zdaj lahko dobili tudi pomladan- ske damske plašče, vetrovke, obleke in podobno, računajo pa, da bodo v kratkem za- čeli prodajati tudi pletenine. Vsekakor smo spremembe in novosti veseli, čeprav bi bilo morda .še bolje, če bi imeli tako prodajalno v središču mesta. V ponedeljek bo v Ljud- skem magazinu začel poslo- vati — v okviru konfekcij- skega oddelka — »Elegantov< servis. Za uvedbo takega ser- visa, ki bo potrošnikom spro- ti popravljal konfekcijska oblačila, sta se ^'Eleganti in >Tkanina-Galanterija€ spora- zumela že pred časom. Zdaj je do uvedbe .servisa prišlo in prijetna novost bo prav gotovo še bolj razširila kon- fekcijska oblačila med po- trošniki. Pa še to — poprav- ljanja oblačil ne bo kril ku- pec! Pomlad je bila vedno in bo za vse čase zelo naklonjena kosti- mom in dvodelnim oblekam. Dobro nas namreč obvarujejo pred spomladanskimi sapami, pa tudi zato so primerni, ker lahko jopico slečemo, če sonce preveč toplo posije. Ta-le kostim pa je še posebno eleganten. Temno je obrobljen in to mu daje svoj le- pi pečat In če boste k temu no- sili še čevlje in torbico v istem barvnem odtenku, vam zagotav- ljamo, da boste »tip-top« oble- čeni. Dve vrsti gumbov zapoved letošiije moške mode Zadnjič smo obljubili, da bomo tokrat zapisali nekaj besed o le- tošnji moški modi. Obljuba dela dolg in v resnici se bomo lotili obravnave moških modnih zapo- vedi tega leta. Ze smo mislili, da je iz garde- rob naših mož za vedno izginil suknjič z dvema vrstama gum- bov, ko se je letos pojavil po vrsti kar v vseh pomembnejših svetovnih modnih hišah. Dve vrsti gumbov najdemo na suknji- čih vseh vrst: na večernih, na svetlih, na športnih, na tistih z žepi ali brez njih, na plaščih itd. Modni kreatorji govorijo o »in- ternacionalni liniji«, ki naj bi baje osvojila moški svet. In kakšne so podrobnosti te no- vosti? Predvsem — ramena niso preveč podložena, suknjič je ne- koliko podaljšan, pas pa rahlo nakazan. Obleka se mora torej telesu prilegati, nikakor pa ga ne ovijati ali celo stiskati. Vse kaže, da je letošnja »internacionalna linija« nekakšna mešanica kla- sičnega italijanskega suknjiča, stroge linije, in širokega, pro- stornega in praktičnega ame- riškega suknjiča. In žepi? Če že morajo biti — letošnji suknjiči so namreč tudi brez njih — lju- bijo asimetrijo. Pogosto boste opazili, da so krojači poleg ve- likih žepov vsili še — toda samo na eno stran — manjši žep. To suknjič polepša in ga naredi za- nimivejšega. Gumbov ima moderni suknjič torej šest. Gornja sta izključno dekorativna in ju nikoli ne za- piramo. Vendar so gumbi lahko dokaj pestrih barv. Tako so — baje — nekje prikazali gumbe, ki so pravzaprav majhne žarnice. No, teh si pri nas možje prav gotovo ne bodo umislili in prav je tako. Pa klobuki? Športni so, ozkih krajcev, vsi zapovrstjo pa imajo visoke trakove živahnih barv. Barve pokrival pa so take-le: kostanjeva, siva in samo še pri- jetna svetla zelena barva. Tako torej — to so A, B, C letošnje moške mode. Njena od- lika je praktičnost in skoraj trdno smo prepričani, da bodo suknjiči z dvema vrstama gum- bov spet kmalu utrli pot v gar- derobo naših mož. Škoda, da ni več bolnikov »Pošteno smo hudi, da ni več snega«, so dejali Marjan, Franci in Drago iz Zreč, ko smo jiji vprašali, kako kaj pričakujejo pomlad. »Pa zakaj vendar? Saj je men- da zima res dovolj dolgo tra- jala?« »Ne, za nas ni! Smo namreč smučarji in zimo imamo radi. Že zato, ker se takrat s smučmi vo- zimo v šolo. Zdaj pa, ko ni več snega, jo bomo morali ubrati kar peš. To pa je precej nerodno — zakaj do šole imamo polni dve uri hoda!« »Kaj pa — v šolo radi hodite?« »To že, samo včasih se nam zazdi res daleč!« »Čuj, Drago, ta-le tvoj klobuk je pa že marsikdaj slišal poldne zvoniti, kajne?« se nisem mogel zdržati, da ne bi prikupnega Draga malce podražil. »Prav imate,« me je v smehu zavrnil, »toda tega lahko vsaj treščim ob tla vedno, kadar se mi zljubi. Zato ga tudi mnogo raje nosim kot tistega, ki me do- ma popolnoma nov čaka v omari!« »Pa bi mi dal ti ta dragoceni klobuk?« »Nak, to pa že ne! Sicer pa — saj si tudi vi lahko umislite kaj podobnega!« Marjan, Franci in Drago — ni- kar ne zameriti, ker sem ta naš pogovor zapisal in ga zdaj vedo tudi drugi, ne samo mi štirje. Tako všeč ste mi bili, da vas kar pozabiti ne morem. IVInogo sreče v šoli, dragi fantje — pa, da bi bilo pr^ihodnjo zimo čimveč snega! Ravna drevesa oa dobrem vrtu Petrovi in Majdini starši do ne- davna niso kdovekaj skrbeli za njuno šolanje. Otroka sta za silo rinila iz razreda v razred, zaosta- jala sta zdaj v enem, zdaj v dru- gem predmetu tako dolgo, da se jima je ob koncu lanskega leta pošteno zataknilo. Peter je imel kar dve, Majda pa eno nezadost- no oceno. To je starše streznilo. Resno sta začela razmišljati, ka- ko bi pomagala otrokoma. Z in- štruktorjevo potrpežljivostjo in z njuno vztrajnostjo je uspelo oba otroka pripraviti na popravne iz- pite. Trud je bil poplačan in vsi so si pošteno oddahnili. Zelo preprosto bi bilo, če bi starši vseh Petrov in Majd že ob začetku mislili na konec šolskega leta. Koliko truda, jeze in skrbi bi bilo prihranjeno pedagogom v šo- li, staršem in otrokom doma! To- da, vrnimo se k vprašanju: kako začeti? Važno je, da v takih primerih ne bi zašli v nasprotno skrajnost in bi začeli otroku sami reševati domače naloge. Tudi neprestano priganjanje k učenju in očitki za nazaj ne bodo imeli koristnih po- sledic. Otrok naj čuti, da ima v nas prijatelja, ki mu hoče poma- gati. Če že nismo doslej, moramo otroka vsaj sedaj navaditi na red pri njegovih šolskih in domačih stvareh. Za otrokov pravilen raz- voj je važna praxf vsaka malen- kost. Poskrbimo tudi, da bo otrok pravilno in redno hranjen. Ner- vozni otroci potrebujejo več sadja in zelenjave, kajti le telesno zdra- vi otroci se bodo lahko resno lotili svojega dela. Otroku moramo do- ločiti stalen prostor, kjer bo lahko v miru napisal svojo nalogo in se učil. Pomislite, ali bi se vi lahko naučili pesmico ali vrsto pravil iz slovnice, geometrije in fizike, če bi vam nad glavo neprestano igral radio, ali če bi stric, ki je prav- kar na obisku, dovtipno pripove- doval svoje počitniške doživljaje? Ko pride iz šole, mu posvetite ne- kaj minut časa in se z njim pogo- vorite o delu v šoli. le samo to, da se boste redno zanimali zanj in njegovo delo, ga bo spodbujalo. Začel bo čutiti, da tudi on oprav- lja koristno delo in nekaj spretno postavljenih besed mu lahko vzbudi veselje zanj. In končno: če dela odrasel člo- vek, ki svoje znanje v glavnem le ponavlja, samo osem ur dnevno, bi tudi otroka ne smeli obremenje- vati več. S smotrno razdelitvijo časa mu bomo pomagali, da bo svoje dolžnosti opravil hitro in bo našel .še dovolj časa za šport in razvedrilo. Z nesebično ljubeznijo in z že- ljo, da bi vzgojili svojega otroka v poštenega, srečnega in koristne- ga člana naše družbe, bomo do- segli vse, kajti le na dobrem vrtu uspevajo ravna drevesa. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15. - 15. aprila 1962 Opravičilo ki ne opravičuje Odgovor na članek lAIi ni to čudnot Tovariš urednik! Na članek, ki ste ga objavili v Vašem listu pod naslovom »Ali ni to čudno«, pripominjamo: Odkar je osnovana kmetijsika poslovalnica v Lesičnem, je to prvi primer pritožbe, ki v bistvu nima opravičila, odnosno ni ute- ineljena. Zadruga je svojim za- družnikom vselej odkupovala kmotijske pridelke brez prigovo- rov, nudila pa jim je tudi finanč- no in strokovno-tehnično pomoč, kjerkoli je to bilo zaželeno in potrebno. Primer, ki ga stranka opisuje je ugotovljen, dogodil pa se je slučajno, ibrez kakršnega koli izkoriščevalnega namena. Zadevo bi lahko uredili že taikoj prvi dain. a je stranka molčala, kar je tu.di nekoliko čudno, če je bila prepričana, da tehnik ni nameril prave mere. Kakšne zamere se je pri tem bala. si ne znamo razlo- žiti. Ali ji je drugi dan kdo za- meril njeno oporekanje? Da je prišlo do nesoglasja je res. Poslovalnica v Lesičnem ima dve tehtnici. Eno večjo, ki se uporablja za težje predmete in druigo. ki je uporabna do teže 5 kg. Tehtnico, s katero tehtamo težje predmete, smo zvečer, prejšnjega dne. prestavili iz so- sednjega skladišča v to posloval- nico. Tehtnica se je ob premika- nju nekoliko razmaknila, česar pa tehnilk. ki je tehtal stranki blago, ni vedel. Tako je prišlo do napake. Drugi dan. ko je tehtal na manjši tehtnici (ga je stranka namreč opozorila na nepravo te- žo), je moral fižol dvakrat teh- tati. Tako je tudi ugotovil, da pri tehtraci za tehtanje težjih pred- metov nekaj ni v redu. Tehtnico smo takoj popravili. Upravnik: Beno Božiček 1 OPOMBA UREDNIŠTVA: Tokrat še posebej poudarjamo, da sestavki objavljeni na tej strani s skupnim naslovom »VA- ŠE VRSTICE« niso vselej isto- vetni s stališčem redakcije ter so predvsem odraz osebnega mne- nja državljanov. Vendar v teni primeru le težko govorimo o ne- upravičeni kritiki, češ. da je po- trošnik bil le enkrat oškodovan. Zaradi tega je pismo prizadete zadružnice iz tega kraja vsaj po našem mnenju le imelo opravi- čilo, ker je potrebno pač že na prve slabosti pravilno in hitro reagirati. Neresnično uradno obvestilo Tovariš urednik! Moj brat Venčeslav Zavplovšek je mizarski vajenec in je lani samovoljno zapustil učno mesto pri mizarskem mojstru Maksu Lesjaku v Ljubnem ob Savinji št. 160, ker se le-ta ni držal ob- veznosti, s katerimi je bil vezan s pogodbo oziroma z uredbo o vajencih. Brat si je poiskal no- vega mizarskega mojstra v Ljub- ljani, zato je mati pričakovala, da jo bo klical inšpektor za delo zaradi razveljavitve prvotne po- godbe. Vendar se je zgodilo to čisto drugače. 1. februarja 1962. leta je mati sprejela uradno obvestilo (št. 03/7-ZAO-162/2) od občinske- ga ljudskega odbora Mozirje s sledečo utemeljitvijo: »Vajenec je samovoljno zapu- stil učno mesto, zato je bilo po- trebno učno pogodbo sporazum- no razveljaviti. Delodajalec in vajenec sta bila s strani inšpek- torja za delo zaslišana in se s tem strinjata. Vajenec Zavolov- šek Venčeslav se je vključil v uk v avtomebaničarski stroki. — Podpisal: V. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in finance: Ma- tevž Požarnik.« Vprašujem, ali je mogoče učno pogodbo enostransko razveljavi- ti, ne da bi zaslišalli vajenca ozi- roma starše in še to. kako si lah- ko uslužbenci ljudskega odbora dovole neresnična obvestila? Mati je takoj sporočila na ob- čino Mozirje, da vest o spremem- bi poklica ni resnična in da va- jenec ni bil zaslišan, da pa želi, da se to opravi. Doslej tega še niso storili, čeprav je že skoraj dva meseca od tega. Želim, da mi objasnite, v koli- ko je tak nehuman odnos v skla- du z našo zakonodajo in kaj nam je v opisanem primeru potrebno ukreniti, da »nezaščiteni vaje- nec« pride do svojih osnovnih pravic. Ne čudim se. da imajo takšen odnos zasebniki, boleče pa jc. da tak odnos podpirajo usluž- benci občinskega ljudskega od- bora. Zavolovšek Lojze Velenje Ko bi človek vedel v soboto, 7. aprila se je smrtno ponesrečil šef kurilnice v Velenju tovariš F. Štagoj. Pred dvema dnevoma sva še igrala šah. Bil je prijeten igralec in spoštoval sem ga. Pripovedo- val mi je. da mu manjka le še nekaj mesecev do upokojitve. Veselil se je. ker je sin ravno tè dni pred zaključkom študija me- dicine. Kljub bližini zasluženega pokoja je bil vesten v službi. Rad pa je sedal na motor, čeprav ni ì3ì\ najbolj izkušen vozač. V so- boto zjutraj je hitel na okrajno sejo lovske zveze v Celje. Hotel je še prej po svojega prijatelja. Bil je eden tistih, ki se lahko po- polnoma vžive v eno samo stvar in čisto pozabijo na okolico. Na križišču je zastal; nasproti je vozil potniški avtobus. Cesta je na tem mestu vsaj 100 metrov vidna. Motor je imel vžgan. Vse bliže je prihajal avtobus in kdo ve. kaj se je zgodilo tisti hip. Nenadoma je motor potegnil in izgledalo je. kot da želi preč- kati pot avtobusu. Z obrazom je bil obrnjen proti vzhodu — vstran od vsak hip bližu joče smr- ti. V čistem, spranem aprilskem jutru mu je velika sončna obla pošiljala žarke naravnost v obraz. Le za hip so videli potniki, kako lovi volan: avtobus je za- viral in zavijal vse bolj v levo in že je udarilo. Krik. odrevenelost, strah in groza. V hipu so bili pri njem. a hip zatem so že ugotovili, da je mrtev. Nekje sredi poti je zastal. Da. ko bi človek vedel! Vedel marsikaj več. kadar si s tehnič- nimi sredstvi skuša olajšati vsak- danje delo in obveznosti. Prema- lo je zaupati sreči, ki te sprem- lja. Ni ta nesreča le nesreča po- sameznika, ie le eden izmed do- kazov več. kako nas čas s svo- jimi izumi prehiteva, podreja, dokaz, kako slepo zaupamo tem čudovitim iznajdbam, dokaz, ka- ko otopimo, ker se nam nič ne zgodi, dokaz, kako vse premalo vemo o nevarnostih ali nočemo vedeti in kako pozabljamo, da ie človek izumitelj teh stvari in da bi kot uporabnik moral biti v prvi vrsti upravljavec z razu- mom, ne pa ikot neštetokrat le voznik s srečo. Bo ta nesreča dovoljen opomin vsaj tistim, ki so se ustavljali na kraju nesreče? Bo. ko bo človek vedel, ne za »usodo«, temveč to. da je usoda v njegovih rokah. —ik Zanimiv prepirček To dejansko niti ni prepirček. Gre le za dve različni mnenji. Morda so plod različne starosti, morda pa plod različnega gledan- ja na isto zadevo. V Kozjem so pred časom uiki- nitli kinopredstave. Ker se je to navzven negativno odražalo, so jih znova vpeljali. Vendar še ved- no kozjanski kino dela z izgubo. Tako je bilo preteklo nedeljo na poF>0'ldanski predstavi le kakih 15 obiskovalcev. Zaradi tega smo za čas preki- nili i med delom delavtoi kmetij- skega posestva kar na hmeljišču. Vprašali smo jdh za mnenje- Starejša Marija Bohorc je me- nila, da za voljo nje kino v Koz- jem ni potreben, da pa tudi drugi starejši ljudje enako gledajo. Skupaj namreč menijo, da v tej ustanovi mladina po nepotrebnem zapravijja denar, ki bi ga lahiko s pridom izkoristili za druge name- ne. Zlasti še, ker je v teh krajih sleherni dinar veliko vreden. Mlajša tovarišica, Rozalka Ko- lar pa je meniia, da v Kozjem že tako ničesar drugega ni za raz- vedrilo kot kino in da bi bòlo nepravilno, če bi ga mova zaradi finančnih težav ukinili. O zaprav- ljanju bi le težko govorili, je de- jala, ker so vstopnice za manj- vredne prireditve razmih »sum- ljivih« za.bavrüh orlkes>trov neko- likokrat dražje, a so vendar vse predstave zasedene do zadnjega kotička. Morda bi bilo prav, če bi prilagodili izbiro filmov željam prebivalcev tega območja. Nazadnje naj povemo še tretje mnenje, ki pa že domala ne sodi v oikvir tega sestavka. Naš bralec se namreč prditožuje in opozarja na dejstvo — Najprej smo Koz- jani izgubili občino, potem zad- rugo; če izgubimo kinomatograf in celo »Kozjansko« smo pa tam. Napad na Laško ALI MLADI LJUDJE POD VPLIVOM MALIGANOV Petdeset sumljivih v lokalu, ženske v stranišču, razbite steklenice, straš- na »gužva«, razbiti obrazi, kri — na srečo samo iz nosa, vse mesto na no- gah. Lahko bi bilo huje, tako pa sedi le kakih deset privržencev alkohola za zapahi. — Ti da si človek? Ti nisi nič: Gnoj si! — Pustite me blizu, da napravim »šmarn«. — Cez mene ga ni. Tresk! Tresk! — Dve steklenici sta se razbili na pločniku pred hotelom. V plesni dvorani vlivajo vino v če- velj. Nato pije omizje iz njega bra- tovščino. V bližini sega nebroj rok po tistem, ki si je upal ugovarjati pobesnelim, da bi ga raztrgali na sto kosov. Vsi ne pridejo do njega. Nekdo ga podere na beton. In nato prva brca. Tap! Potem druga. Tap! Tap! — Cez mene ga ni! Ha?! Razbili bo- mo Laško na atome. Saj zato smo prišli. Tresk! prileti steklenica skozi odprto okno. Nekaj metrov stran se trgajo za človeka. Upravnik hotela in nekaj Laščanov skušajo preprečiti pretep. Z vso močjo mirijo. Ženske vpijejo. — To boste že drago plačali! — Mi bomo plačali? Kdo si upa to trditi? Sem z njim! Povej hišno šte- vilko, da ti sesujemo bajto! — Svetujem vam, da ne razgrajate več! Vse boste bridko obžalovali, — Ha! Ha! On nam svetuje. Idiot! Bedak! — Sploh nisem bil zraven pa so me pretepli. Svinje. Nedolžen sem. Joj, nedolžen. Jaz sem športnik in grem v Maribor pa so me pretepli. Tolče se vsevprek. Psovke! Izrazi, povsem neprimerni za mladino. Do- kler ne pride policija. Nato zapor. Bil sem skrajno presenečen, kako more obstajati v nekem kraju toliko takih ljudi. V soboto, še ni dolgo od tega, je prišlo na ples v hotel »Hum« začuda veliko Trboveljčanov in drugih gostov iz one smeri. Po izjavah Laščanov vsaj petdeset. Gostje iz smeri Trbo- velj so mi povedali, da so bili med njimi stari priznani pretepači in le- nuhi, ki so bili zaradi podobnih de- janj že večkrat kaznovani. Od drugih pa sem zvedel, da so že ves večer iskali prepirov in da so se baje že med potjo dogovorjali, kak nered bo- do povzročili. To so obljubljali že dalj časa kot povračilo za upravna kazno- vanja pred nekaj meseci za manjše prekrške v istem lokalu. Začelo se je z buteljko, ki jo je nekdo vrgel skozi zaprto okno v žen- sko stranišče. Tu je bila slučajno tudi neka žena, ki je prinesla steklenico svojemu soprogu. Ko je ta hotel ugo- toviti krivca, je prišlo pred hotelom do ostrega prepira. Na žvižg so bili zbrani skoraj vsi Trboveljčani. Žalit- ve so padale. Pristopili so tudi neka- teri Laščani, da bi jih pomirili, nakar je prišlo do pretepa, kakršnega La- ščani ne pomnijo. Poklicali so službo- joče organe LM iz Laškega, nato še iz Celja. Godbo so ustavili. Nered je bil več ali manj na višku dve uri, dokler niso odstranili glavne povzro- čilce. Najprej so jih spravili na po- stajo LM v Laškem, od tam pa v Celje, kjer bodo dočakali zasluženo kazen. Laško, včasih tako mirno in prazno mesto, je zadnji čas postalo vsako soboto središče bližnje in daljnje oko- lice. Na ples v hotel »Hum«, ki je sicer povsem soliden lokal, prihaja mladina iz Šentjurja, Žalca, Celja, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja itd. Člo- vek bi pričakoval, da bodo izkoristili tak kraj za medsebojna spoznavanja, ki bi utrdilo prijateljske odnose med njimi. Dogaja pa se ravno nasprotno. Večkrat pride do nasprotij med sku- pinami in celo do fizičnih obračuna- vanj. Dogajajo se stvari, ki bi jih od mladega človeka, vzgojenega v da- našnjem času, ne pričakovali. Večino- ma menijo, da pride do izgredov vse- lej takrat, kadar se nahaja v hotelu skupina večinoma vedno istih obra- zov, ki iščejd le prepir. Laščani in vsi gostje se sprašujejo, če se ti ljudje res ne znajo drugače obnašati? — V Laškem je dobrodošel vsak, pra- vijo Laščani, če le pride s prijatelj- skimi nameni. Toda ljudi, ki bi si že spotoma delali načrte, kakšen nered in tepež bodo povzročili, si Laščani ne želijo in jih bo laška mladina skušala čimprej izločiti. -nom Zapisek iz vzliodnego območja Ta teden smo obiskali vzhodno območje celjskega okraja. Najprej smo se zgla- sili v Podčetrtku v krajevni šoli. Ta šola je znana daleč naokoli, ker je med naj- boljšimi v organizaciji krož- kov in izvenšolskega dela pionirjev. Izredno pridnost so pokazali pri delu v elek- trotehničnem ikrožku. kme- tijsko obdelovalnem krožku in v fotografskem krožku. O bobisiku smo se najprej srečali z enajstletno Marijo Sovine (na prvem posnetku).' ki je bila ta dan gospodinja in je delila prvošolcem in drtiigošolcem majico. Spraše- vali smo jo. če morda dekli- cam, s katerimi si je prija- teljica, ali pa fantkom, ki so ji simpatični, nameri več malice .Odločno je zanikala. Kajti, talko je dejala, pri nas je prvo merilo poštenost in enakost. To smo res lahko videli na vsaikem koraku. Kajti vsi oddelki krožkov so odkle- njeni in doslej še niso ugo- tovili niti najmanjše kraje. iPriznajmo, prav posrečena oblika vzgoje. V šoli pa so uredili tudi lastnega kričača (drugi po- snetek). Pravijo mu Švrkec. Ta jim vsako jutro, in sicer po posebnih vodih za vse od- delke, posreduje novice, važ- na sporočila in zanimivosti. Izdelali pa so ga domači radioamaterji. Razen tega imajo na šoli poleg drugih zanimivih reči (herbarij, akvarij, lutkovno gledališče in podobno) tudi lastno prodajalno šolskih potrebščin. Trgovino vodijo kar sami učenci. S tem se praktično učijo še ene vešči- ne. Posebna zanimivost pa je njihova steklena greda, ki so si jo tudi sami izdelali in v kateri so v zimskih mesecih kurili ,da bi očuvali potreb- no toploto za rastline. Tretji posnetek nam prikazuje uči- teljico Cilko, ki kaže njihove križane vrtnice, ki pozneje zacveto v neštetih barvah, v ozadju pa je steklena ogre- valna greda, ki je edina po- dobna šolska greda v celj- skem dkraju. Peti posnetek smo posneli v domala edinem lepem spo- mladanskem dnevu. Brezova aleja je bila v sončnem siju premikaven motiv, da bi ga kamera izpustila. Na petem posnetku je ra- diotehnik. ki popravlja te- levizor. To je vsekakor eden od resnih celjskih proble- mov, ki ga bo potrebno še posebej obdelati. Delavnice za popravilo televizorjev namreč potrebujejo kompli- cirane naprave, ki jih celj- ska delavnica nima. Zakaj jih nima? Ali res taka de- lavnica v Celju ni potrebna in ali lahko to uredi majhen kolektiv, ki tudi potrebnih sredstev sam ne bi v nobe- nih pogojih zmogel. Problem bo zaradi tega potrebno re- ševati pač drugače. V Šentjurju smo hkrati posneli tudi prihod štafete mladosti. v zadnjih številkah objavljena se- stavka o mesnici pri »Magistratu« v Celju so razumljivo izzvali precej za- nimanja. Menimo pa, da je le potreb- no nekaj razjasniti. Ker vsaka napačna interpretacija — zlasti pa tendenciozna — nekega mne- nja ali stališče lahko v podobnih pri- merih samo škoduje enako potrošni- kom in trgovini, je prav, če na krat- ko pojasnimo osnovni značilnosti se- stavka, ki jih odobrava tudi uprava Kmetijskega kombinata v Šentjurju. 1. V opisanem primeru ni šlo za spor med kombinatom in nekim po- trošnikom niti ni bilo trditve, da v v tej mesnici skušajo prodajati ne- užitno in pokvarjeno meso. Prišlo pa Opozorilo je do nesporazuma in nazadnje neje- volje potrošnika, ki ni bil postrežen tako kot je želel. 2. Pozneje pa se je tudi pokazalo, da ima uprava kmetijskega kombina- ta enak interes, da podrobno prouči vsako pritožbo potrošnikov. Pouk iz te nenavadne zgodbe pa je dokaj koristen. Znova nas namreč opozarja, da je v sedanjem obdobju še toliko nujne je, da vodilne osebno- sti na primeren način odločno ta učinkovito reagirajo na vsako pritož- bo in da je lahko nerodnost ali morda kje tudi zlonamernost in zavestno ščitenje lastnih interesov v škodo vse družbe. Ce gre za trgovino pa v ško- do slehernega potrošnika. S tem pojasnilom bomo pisanje o tem primeru zaključili. Uredništvo Ne obsojajte kolektiva za škodljiva dejanja posameznikov Dne 13. novembra 1961 so uradno ugotovili, da je bivši davčni izterje- valec v Upravi ObLO Žalec naplačal v nekem primeru zaostanek davka za leto 1959 že dne 14. novembra 1960, v banko odvedel pa šele 14. novembra 1961, to je polno leto dni pozneje. Taka ugotovitev je seveda zahtevala takojšnje in ostre ukrepe. Tajnik ObLO Žalec je takoj odredil preveri- ^"v naplačevanja in odvajanja vseh davščin na območju občine Žalec. Poudariti moramo, da je tako raz- iskovanje že zaradi razbitosti na tisoč m tisoč primerov in na tako obsež- '^em območju, kot je območje občine Žalec, samo po sebi zelo zamudno, da pa ga mimo tega nekateri hote ali nehote oziroma neiskreno in z dvom- ljivimi prijavami samo še bolj zaple- tajo in onemogočajo hitrejši zaklju- ček. Seveda se bo preverjanje davč- nih naplačil kljub temu nadaljevalo z nezmanjšano temeljitostjo in ostri- no, vse do takega zaključka, kot ga zahteva ugled prizadete občinske uprave. V kolikor je bilo v posameznih pri- nierih zbranega dovolj obremenilnega gradiva, so bili storilci s tajnikovo odločbo takoj odstranjeni iz <;lužbe in ^орег njih uveden disciplinski posto- pek pri Okrajnem disciplinskem so- dišču v Celju. V težjih prihierih je tajnik prijavil škodljiva dejanja tudi Javnemu tožil- stvu v Celju zaradi uvedbe kazen- skega postopka. Tako je bivši davčni izterjevalec s sodbo disciplinskega sodišča že kazno- van z odpustom iz davCno-izvršitelj- ske službe. Omenjeni je zadrževane zneske naplačanih davkov že porav- nal v celoti. Bivši šef Krajevnega urada Šempe- ter v Savinjski dolini je kaznovan s sodbo Disciplinskega sodišča v Celju s kaznijo odstavitve s položaja. Zadr- ževani zneski neplačanih davkov pa so v celoti poravnani. Glede na dejstvo, da so po razre- šitvi bile v gornjem primeru ugo- tovljene še druge nepravilnosti, je omenjeni uslužbenec z odločbo tajni- ka ObLO Žalec odstranjen iz službe ter je zoper njega predlagan nov di- sciplinski in kazenski postopek. J. M., je bil vodja davčne izterjatve v odseku za dohodke ObLO Žalec do odstranitve iz službe z odločbo tajni- ka ObLO, 19. 3. 1962. Zoper njega je tajnik predlagal uvedbo disciplinskega postopka zaradi suma težjih disciplinskih prestopkov, njegova škodljiva dejanja pa prijavil tudi Javnemu tožilstvu v Celju zaradi utemeljenega suma kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Po ugotovitvah po službeni dolž- nosti je J. M. med službovanjem v upravi Žalec nepravilno naplačal in (večji del) še ni odvedel raznih dav- kov v skupnem znesku ca. 1,200.000 dinarjev (raziskovanje se še nada- ljuje). J. M. je bil prevzet v službo pri Upravi ObLO Žalec 1. 9. 1935 kot prejš- nji davčni izvršitelj na OLO Celje. Navedeni primeri so medsebojno po- vezani. Vsi so s področja davčne iz- terjatve na območju iste občine, iz- terjevali so davčne zaostanke z ved- nostjo drug za drugega, J. M. pa je izterjavo celo nadzoroval. Prav zavoljo tega je delovni kolek- tiv uprave ObLO Žalec na sestanku 28. 3. 1962 najostreje obsodil škodljiva dejanja, napovedal neizprosno borbo in ukrepe za preprečitev morebitnih novih pojavov, sklenil okrepiti kolek- ne glede na že doslej opravljeno pre- tivno budnost, za preteklost pa — veritev na območju občine Žalec — sklenil opraviti na vsakem krajevnem uradu še kompleksno in komisijsko kontrolo davčnih vplačil v preteklih letih. Vsi, v poštev prihajajoči davkopla- čevalci bodo pozvani na krajevne urade, kjer bo komisija na podlagi predloženih listin ugotavljala more- bitne nove primere po izterjevalcih prevzetih davčnih zaostankov, ki pa morda niso bili po predpisih odve- deni oziroma davkoplačevalci za iste zneske doslej morda še niso razbre- menjeni. Sleherna nepravilnost mora biti ne- sporno ugotovljena in odpravljena! Zaželeno je iskreno sodelovanje vseh prizadetih občanov. Zaželeno je tudi, da davkoplačevalci ne obremenjujejo kontrolne komisije z neutemeljenimi domnevami, češ, da so (ali celo samo verjetno) plačali te- mu ali onemu izterjevalcu davčne zaostanke, da pa so baje potrdilo iz- gubili oziroma da ga baje sploh niso prejeli. Take primere bo komisija sicer tudi vzela na zapisnik, vendar jih bo ob- ravnavala samo v primerih verjet- nosti oziroma v okviru možnosti. Med izterjevanjem davčnih zaostan- kov na območju občine Žalec je bilo v preteklih letih tudi nekaj primerov neustreznega vedenja izterevjalcev pri davkoplačevalcih. Krivci so bili za- slišani in disciplinsko kaznovani, zo- per nekatere pa je postopek še v te- ku. Zaželeno je, da občani takoj prijav- ljajo sicheren morebitni primer ne- pravilnega vedenja občinskega usluž- benca, ne pa samo potem, ko je disci- plinski oz, kazenski postopek že uve- den. Hkrati pa želi delovni kolektiv Uprave ObLO Žalec javno poudariti, da bo enako neizprosno, kakor je ne- izprosno uvedel oziroma bo uvedel postopek zoper slehernega storilca škodljivih dejanj v upravi, primoran nastopiti tudi zoper tiste, na srečo le nekatere posameznike, ki te primere škodljive dejavnosti žele izkoristiti za blatenje celotnega delovnega kolek- tiva uprave ObLO Žalec. Predsednik Sveta delovnega kolektiva Uprave ObLO Žalec Milan Zabavnik CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15. - 15. aprila 1962 [TELESNA VZC0JA IN ŠPORT ZAMENJANI MESTI Cetuidi se je Kladivar od- dolžil za jesenski poraz (1:2) in tokrat v tretjem kolu spomladanskega dela tekmo- vanja v slovenski conski ligi odpravil ekipo iz mesta ob Muri z rezultatom 2:0. ta uspeh ni kdovekaj razvese- lil gledalce in simpatizerje društva. Kladivar namreč ni pokazal igre, s katero bi lahko bili zadovoljni. Izgo- vor, da so manjkali kar trije standardni igralci prvega moštva pa ne sme biti opra- vičilo za slabo in neučinko- vito igro; navzlic zmagi. Celjski železničarji so preteklo nedeljo gostovali v Trbovljah, kjer pa so nale- teli na silno razpoloženo ekipo domačih nogometašev. Rezultat 4:1 za rudarje je več kot prepričljiv in zaslu- žen. Po tretjem kolo povratne- ga dela prvenstvenega tek- movanja sta celjska ligaša zamenjala mesti na jakostni lestvici. Zdaj je Kladivar šesti s štirinajstimi točkami ter pozitivno razliko v golih 34:21. ZNK Celje pa sedmo s trinajstimi točkami ter ne- gativno razliko v golih 54:42. Zanimivo je, da sta doslej obe celjski enajstorici zabili enako število golov. Razlika pa je le v tem^ da so jih železničarji pobrali iz svoje mreže dvakrat več kot nji- hovi mestni rivali. Četrto kolo nam obeta zno- va nekaj zanimivih srečanj. Takoibo Kladivar vnovič na- stopil na Glaziji. Za nasprot- nika pa bo imel enajstorico trboveljskega Rudarja, ki je lani ugnala Kladivarja z rezultatom 4:5. Celjani bo- do igrali v Mostah proti Slo- vanu. Lanska tekma med tema nasprotnikoma se je na igrišču pod Skalno kletjo končala z zmago domačiinov 2:1, za zeleno mizo v Ljub- ljani pa z izidom 3:0 za Slo- vana. M. B. MEDMESTNI DVOBOJ CELJE-GRADEC V KROSU Pomembna zmaga Celjanov Kakor lansko jesen v celjskem Mestnem parku, tako si je mest- na reprezentanca Celja (beri čla- ni in članice AD Kladivarja) pri- borila pomembno mednarodno zmago v krosu tudi na povrat- nem srečanju, v nedeljo v Grad- cu. Zaradi mnogih vzponov, pa t«- di sicer, proge niso bile najlažje; nekateri pravijo, da so bile celo pretežke, zlasti pa za mednarod- iia tekmovanja. Navzlic temu so Celjani potrdili svojo premoč, saj so zmagali v skupnem ocenjeva- nju 11:7, v skupinah pa povsod, razen pri mladincih, kjer so bili domačini boljši za eno točko. In končno, Celjani so pobrali tudi tri prva mesta med posamezniki. Podrobni rezultati: MLADINKE (650 m): 1. Šerbec 2:16.0, 2. Čebela 2:17.0, 3. Fonda (vse Celje) 2:18.0. ČLANICE (1000 m): 1. Slam- nik-Gradišnik 3:10.0, 2. Gašparut (obe C) 3:19.0, 5. Ogrizek (G) 3:21.0. MLADINCI (2.000 m): 1. štajner (C) 5:56.0, 2. Oswald (G) 5:58.0, 3. Potrata (C) 5:58.0. ČLANI (4.000 m): 1. Wicher (G) 12:27.0, 2. Važič (C) 12:34.0, 3. Lackner (G) 12:40.0. Nastop v Gradcu so celjski at- leti in atletinje izkoristili še za obisk grobnice žrtvam fašizma, kjer so položili tudi venec. Premalo in preveč Po statističnih podatkih Okraj- ne nogometne podzveze imamo na celjskem območju tri nogo- metne trenerje ter 24 takih, ki so opravili izpit za inštruktorje nogometa. Toda, če bi pogledali, kdo od teh ljudi, ki so preživeli približno mesec dni na tečaju ob morju in to na stroške skupnosti, dela v nogometnih klubih, bi do- bili porazno sliko. V nogometnih klubih, zlasti na podeželju, moč- no primanjkuje strokovnih kad- rov. In čeprav vsi težijo k na- predku, pa celo k višjim ligam in podobno, je presenetljivo, da ti klubi ne kažejo nobenega zani- manja, da bi poslali na ustrezne tečaje svoje člane in nogometaše. Okrajna nogometna podzvcza je naijiefavala pripraviti tak tečaj za inštruktorje nogometa, pa se je nanj prijavilo komaj pet čla- nov. Nič kaj razveseljiva tudi ni po- doba, da organizacija nogometnih trenerjev sploh ne dela-, pa če- prav bi imela veliko nalog in dolžnosti, ki bi jih morala rešiti. Prizor z nedeljske nogometne tekme Rudar (Trbovje) proti ŽNK Celje (Foto: Mohor Hrastnik) Poročilo O problemih telesne vzgoje Predsedstvo Občinskega odbo- ra SZDL v Slov. Konjicah je na nedavni seji razpravljalo.o delu komisij in podkomisij kot po- možnih organov za določena pod- ročja. Ugotovili so, da so neka- tere podkomisije premalo delav- ne. Zato bodo izvršili nekatere kadrovske spremembe v njih. Razen tega je predsedstvo naro- čilo komisiji za družbene orga- nizacije, da do sredine prihod- njega meseca pripravi analizo stanja in problemov na področju telesne vzgoje. V. L. 1260 strelcev v okrajni ligi Pred kratkim je bila končana okrajna strelska liga, v kateri je sodelovalo 82 strelskih družin oziroma 1260 strelcev. Ligaško tekmovanje strelcev je potrdilo izredno zanimanje za strelski šport. Vse tekmovalne ekipe so bile razdeljene v devet skupin. V posameznih skupinah so zmagale naslednje ekipe; vse te pa so si pridobile tudi pravico do sodelovanja v drugem delu tekmovanja, ki bo izvedeno z malokalibrsko puško. I. skupina: Tempo, Celje 15.783 krogov; И. skupina: Kovinar, Štore 15.572; III. skupina: Ivo Lola Ribar 15.151; IV. skupina: Cin- karna 14.610; V. skupina: Branko Ivanuša, Celje 16.111; VI. skupi- na: Ingrad 14.073; VII. skupina: Vitanje 14.270; VllL skupina: LIP Konjice 12.658; IX. skupina: Tone Meliva. Konjice 15.907. PLANINSKI KOTIČEK NA KAL IN NAPREJ NA MRZLI- CO je eden najlepših izletov iz Celja zlasti v spomladanskem času. Z jutranjim vlakom se odpeljemo do Hrastnika. Od tod se z avtobusom, ki ima takojšnjo zvezo, odpeljemo v dolino potoka Bobna, nato pa zavije- mo po dobro markirani poti čez Rav- ne. V dobri uri že zagledamo novi planinski dom na Kalu (956 m). Koča stoji na široki planoti, od koder je lep razgled po Zasavju. Planinsko ko- čo oskrbuje PD Hrastnik; ima večje število sob in skupno ležišče. Okolica je pozimi zelo ugodna za smučanje, poleti pa za razne igre. Od Kala do Mrzlice (1119 m) je samo dobre pol ure. Pot pelje najprej po ravnem skozi gozd in se šele proti koncu vzpne precej strmo čez travnik do koče na Mrzlici, ki jo oskrbuje PD Trbovlje. Tu je že dolga leta znani oskrbnik Berti, ki je izredno ustrež- ljiv in zmeraj prijazen. S piramide, kamor pridemo v nekaj minutah od koče, je lep razgled po vsej Savinjski dolini in seveda na vse gore v ozadju in celo tja v Av- strijo. Za povratek imamo na razpolago pot na Smohor in naprej v Tremarje ali v Laško, ali pa pot na Griže do Žalca. Na obe strani je približno tri ure hoje. dr. M. VELENJE- V vodstvu v nedeljo, prvega aprila se je začel spomladanski del tekmova- nja tudi v okrajni nogometni li- gi. Glede na to. da je iz tega tek- movanja izstopilo drugo moštvo Kladivarja, so morali na novo žrebati pare. V prvem kolu so bi- li doseženi naslednji izidi: Kovi- nar—Nazarje 5:1, Šmartno ob Pa- ki—Olimp 2:2. Steklar—Šoštanj 3:2, Velenje—Rogatec 9:0. Konji- ce—Žalec 5:0 in Zreče—Vransko 0:4. Kakor v prvem kolu. tako so si igralci iz Šmartnega ob Paki tudi v drugem privoščili svoje- vrstno presenečenje, ko so sredi Šoštanja premagali tamošnje mo- štvo 1:0. Ostali rezultati drugega kola okrajne nogometne lige pa so bili: Vransko—Steklar 4:4, Olimp—Konjice 4:0, Kovinar— Žalec 5:1, Velenje—Nazarje 6:2 in Rogatec—Zreče 4:1. Po drugem kolu vodijo slej ko prej Velenjčani. za njimi pa se vrstijo Kovinar, Olimp, Šmartno ob Paki itd. Odmevi v nedeljo bi morali rokometaši celj- skega Partizana nastopiti v Storah. Na programu je bila prvenstvena tek- ma okrajne lige. Vendar do srečanja ni prišlo; po našem mnenju predvsem zaradi skrajne neodgovornosti in ne- resnosti vodstva rokometne sekcije pri Partizanu Celje-mesto. Nekdo iz Partizana je v soboto do- poldne telefoniral v Store, da bo tek- ma še isti dan. Zakaj se je samovolj- no odločil za to spremembo ni znano. Najbrž mu je v nedeljo primanjko- valo časa, da bi popeljal svoje mlade člane v kraj blizu Celja. Navzlic tej spremembi, so v soboto popoldne pri- šli v Štore le trije rokometaši celj- skega Partizana. Tekme seveda ni bilo. In prav tako ne v nedeljo, ko pa na igrišče ni bilo niti sodnika, niti rokometašev celjskega Partizana. Vse kaže, da se je nekdo lotil odgo- vorne naloge z veliko neresnostjo. Ta ugotovitev je žalostna tembolj, ker gre za tovariša, ki vodi 'tekmovalno komisijo pri komisiji za rokomet pri Okrajni zvezi za telesno kulturo. Upajmo, da ustrezna kazen navzlic vsemu ne bo izostala!? BRANIK : CELJE 25:17 V nedeljo se je začel povratni del tekmovanja v slovenski roko- metni ligi. Celjani se tokrat niso izkazali, saj so dvoboj v Maribo- ru proti tamošnjemu Braniku iz- gubili 7. visokim rezultatom 25:17 (10:8). DVE TRETJI MESTI Dve tretji mesti, ki sta ju na republiškem prvenstvu v boksu osvojila mlada člana celjskega Olimpa Slemenšek in Oštir. sta uspeh, na ka- terega ni nihče računal. In prav zaradi tega. ker je pri- šel nepričakovano, je toliko bolj dragocen, saj med dru- gim potrjuje, da boksar- ska sekcija Olimpa živi in dela. Kari Slemenšek si je tret- je mesto priboril v polvelter kategoriji. Gusti Oštir pa enak uspeh v polsrednji. Oba sta se uspešno borila ter dosegla, kar sta mogla in zmoffla. M. B. VOLILI BODO SKUPŠČINO KOLEKTIVA Čez dober t(4len bo de- lovni kolektiv Tovarne emaj- lirane posode izvolil svojo skupščino, ali z drugimi be- sedami centralni delavski svet. O tem in o nalogah, ki čakajo novi organ samo- upravljanja, je stekel tudi pogovor s predsednikom de- lavskega sveta tov. Stanetom Dvoršakom. torej s predstav- nikom tistega delavskega sveta, kateremu te dni pote- če mandatna doba. — Kako boste volili skup- ščino delovnega kolektiva? — Najprej smo se odločili, da bo skupščina štela 88 čla- nov, od tega jih bodo člani kolektiva prihodnjo soboto izvolili 80. ostalih osem pa bomo v ta organ kooptirali. V tem primeru gre za pred- sednika osmih obratnih de- lavskih svetov v ekonom- skih enotah. Novost je tudi v tem, da voli vsaka ekonomska enota določeno število članov v skupščino. Člani takšne eno- te izbirajo samo svoje pred- stavnike v skupščino, ne od- ločajo pa pri izbiri ostalih njenih članov. Tako bodo iz- birali le tiste, ki jih poznajo in ki jim zaupajo odgovorno nalogo v skupščini. — Če bi morali ocenjevati delo, ki ga je opravil dose- danji delavski svet, na kaj bi najprej opozorili? — Predvsem na uspehe v decentralizaciji upravljanja, na ustanavljanje in prvo uveljavljanje obratnih de- lavskih svetov. Razen tega pa še na pravilnik o delitvi čistega in osebnih dohodkov. — Kako pa bi ravnali v primeru, če bi morali novi skupščini kolektiva nakazati prvo smer dela? — Priporočil bi nadaljnje razvijanje in krepitev orga- nov samoupravljanja. Prvi ^uspehi so tu. Toda ti niso zadnji in končni. Menim, da imamo v našem kolektivu še nekaj možnosti za nadaljnjo decentralizacijo samouprav- ljanja in s tem za povečanje števila tistih, ki bi neposre- dno odločali o najvažnejših problemih kolektiva. Res je, da smo na tem področju že zdaj dosegli lepe uspehe, saj sodeluje v vseh teh organih okoli šest sto delavcev. To- da, kot sem dejal, lahko bi šli še korak naprej. Več kot doslej bi morali napraviti tudi za izobraževanje naših kadrov. -an KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo: Jožefa Felicijan iz Ločice p. Vranskem, Ivan Seme iz Latkove vasi, Marija Ježovnik iz Podloga, vlado Blatnik iz Podvina, F. Izlakar iz Jeronima, Neža Merslavič iz Primoža pri Šentjurju, Alojz Vovk iz Ponikve, Branislava Kolar iz Celja, Ivana Culk iz Glinja pri Braslovčah, Vida Druškovič iz Kozjega. — Rafael Videnšek iz Ložnice je v Vojniku padel z drevesa in si poškodoval gla- vo. — Pri delu si je poškodoval nogo Martin Pilko iz Dola. — Uršula Pod- goršek iz Dobrne je padla in si pre- tresla možgane. — 14 letna Julijana Blatnik iz Tabora je padla in si po- škodovala nogo. — Franc Svet iz Gor- nje vasi pri Preboldu je padel z mo- pedom in si poškodoval g;avo. t— Avgust Krajšek je padel na Maribor- ski cesti in se ranil po glavi. — Neža Arzenšek iz Vojnika si je pri padcu pretresla možgane. — Franc Kladnik iz Vinskega vrha se je pri delu za- strupil s plinom. Umrl je zaradi za- strupljenja. — Pri padcu si je pre- tresel možgane Milan Tanšek iz Bu- kovja pri Slivnici. — Jože Brecelj iz Velenja je v Dobrni padel z motor- jem in se poškodoval na glavi. — Tudi Jože Stimulak si je v Dobrni pri padcu z motorjem poškodoval glavo. — 12 letnemu Milanu Kukoviču iz Škofje vasi je na nogo padla žaga in mu jo poškodovala. — Na Ferdinanda Pristovška iz Vojnika se je zvrnil voz. Poškodoval mu je nogo. — Ivan Košenina iz Gomilskega je padel in si poškodoval glavo. — Silvester Za- vrSnik iz Velenja je padel in se ranil n?. nogi. — Pri delu si je nogo poško- doval Mihael Poljšak iz Zagorja pri Lesičnem. — Jože Mlakar iz Ponikve je padel z voza in se ranil po glavi. TUDI PIONIRJI PRIDNO DELAJO Pionirski aktiv druge podruž- nice krajevne organizacije SZDL Center v Celju prav pridno de- la na najrazličnejših športnih poljih. Pred dnevi pa je pripra- vil tudi tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«, nadalje izlet v Kumrovec, Rogaško Slatino in podobno. V. D. GIBANJE PREBIVALSTVA Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju v času od 1. do 7. aprila. Rojenih je bilo 29 dečkov in 23 deklic. POROČILI SO SE: Janez Zunkovič, strojni ključavni- čar in Adolfina Razgoršek, natakarica, oba iz Laškega. Branko Mavric, de- lavec in Marija Koštrun, delavka, oba Iz Celja. Marijan Kolar, tekstilni pod- mojster in Frančiška Zdolšek, PTT uslužbenka, oba iz Celja. Jožef, Mar- tin Umek, soboslikar in pleskar iz Celja in Martina Jurša, uslužbenka iz Škofje vasi. Justin Vanovšek, usluž- benec in Kristina Zabav, uslužbenka, оЉа iz Celja. UMRLI SO: Bogdana Prekoršek, gospodinja iz Celja, stara 78 let. Valentin Gajšek, upokojenec iz Celja, star 69 let. Neža Vračun, upokojenka iz Celja, stara 78 let. Jožef Košič, delavec iz Celja, star 46 let. Franc Vizjak, upokojenec iz Celja, star 67 let. Martin Ribič, te- sar iz Celja, star 55 let. Franc Guček, upokojenec iz Celja, star 76 let. Jožef Poznič, upokojenec iz Celja, star 64 let. Karolina Repar, gospodinja iz Celja, stara 74 let. Franc Kladnik, de- lavec iz Vinskega vrha, star 49 let. ZANIMIVO, TODA TUDI NEVARNO! V torek je ob sprejemu Titove štafete bil Titov trg v Celju napol- njen do zadnjega koščka. Zato so nekateri predrzni fantiči sple- zali na kovane okenske rešetke Narodne banke. Celo na podboj kamnitih vrat se je eden spravil. Ali ni to le prenevarno? Kje so bili ljudje, ki bi jih opozorili? Jugoslovanske pionirske igre v spomladanskem delu v aktivnosti Jugoslovanskih pionirskih iger je nastopilo tako imenovano drugo obdobje, ki za- jema vso dejavnost v aprilu in maju. Gre torej za spomladansko etapo, ki prinaša v delo pionir- skih odredov, pa tudi ostalih or- ganizacij, ki sodelujejo v letoš- njih pionirskih igrah bistvene spremembe. Medtem ko jc v teku sestav- ljanje programov za proslavlja- nje dneva mladosti, pa se zdi. da je akcija za ureditev in gradifjo preprostih športnih igrišč pri vseh šolah nekoliko zastala. Ure- ditev teh igrišč si je kot letošnjo obveznost zadala mladina. Toda, ne glede na to. bodo morali zla- sti pionirski odredi pokazati pri reševanju te naloge več inicia- tive. Zdaj je že čas. da bi si od- redi zagotovili ne samo površine za takšna igrišča, temveč tudi na- črte zanje. Hvaležna je pobuda, da bi za gradnjo takega igrišča ustanovili pri vsaki šoli ustrezen odbor, v katerem naj bi bili tudi predstavniki lokalnih družbenih in političnih organizacij, pa celo krajevnega odbora. Posebno poglavje v letošnjih igrah, ki so posvečene telesni vzgoji mladih, je odprlo tekmo- vanje za »Kip kurirja Jovice«. To je zvezno tekmovanje, ki bi ne smelo mimo naših pionirskih odredov, saj prinaša vrsto novo- sti in pobud za pestrost in zani- mivost pioniskega udejstovanja. Meseca april in maj sta najbolj primerna za izvedbo spomladan- skih tekov čez drn in strn. In končno, v tem mesecu bi se mo- rala začeti tudi šahovska prven- stva odredov, občin in celo okra- ja- V delovni program Jugoslovan- skih pionirskih iger za april bi moral soditi še začetek sistema- tičnih zdravstvenih pregledov otrok na vseh šolah. Razen tega pa bi bilo več kot prav, če bi v tem času. to je v aprilu in maju. pripravili nekaj predavanj o po- menu telesne vzgoje za zdravje mladega človeka. Za šolske športne dneve je več ali manj znano, da se kaj radi izrodijo. Ali ne bi bilo lepo, če bi v maju poskusili z vzorno orga- nizacijo takšnega dneva, ki pa naj bi ne ostala sama enkratna, temveč stalna oblika dela. Hva- ležno pomoč pri takšnem šolskem športnem dnevu bi lahko nudili tudi strokovni kadri telcsno- vzgojnih organizacij. Ni naključ- je, da program Jugoslovanskih pionirskih iger za spomladansko obdobje priporoča tudi medod- redna športna tekmovanja, izlete v naravo itd. In končno — prva tekmovanja za šolski športni znak naj bi prav zdaj dobila več posnemalcev. —mb CELJSxKI TEDNIK ŠTEV. 15 - П. aprila 1962 Ф MOJA ZELJA JE IZPOLNJENA JAZ KUHAM V PASTEL POSODI, ki je okras kuhinje in jo odlikujejo: — tople in vedre barve — močnejša pločevina — modeme oblike — odporen emajl — elegantne linije — dolgotrajen sijaj ZATO SODOBNA GOSPODINJA KUPUJE SODOBNO PASTEL POSODO, KATERO IZDELUJE »Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »2ična« Celje, razpisuje prosto delovno mesto normirca Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. STŠ strojni odsek s prakso v normiranju ali 2. Nepopolna srednja šola z dveletno prakso normiranja v sorodni panogi industrije. Dohodki po praviMtiku o delitvi OD podjetja. S stanovanjem podjetje za sedaj ne razpolaga. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 25. 4. 1962. RAZPIS Razpisna komisija prd okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšan razpisuje eno mesto pisarniškega uslužbenca v zemljiškciknjižnem od- delku in dve mesti strojepisk. Pogoji: Po možnosti administrativna šola ali vsaj osem- letka ali njej enaka šola ter obvladanje strojepisja. Za mesto pisarniškega uslužibenca pa tudi še pralksa v zemljiškoknjiiž- nih stvareh- Kandidati za mesto strojepisk, ki doslej še nimajo stro- jepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane z kolkom za 50 din, kratkim življen- jepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi, je vložiti naj- kasneje do 30. aprila 1962 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. RAZPISNA KOMISIJA Šmarje pri Jelšah, 10. 4. 1962 Stev.: Su VI 39,62-6 ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE MABIBOR obvešča cenjene komitente, da bo s 15. aprilom 1962 za menjalo na progi POLJCANE—ZREČE železniški tirni promet z železniškim cestnim prometom. Potnike in prtljago bodo prevažali železniški avtobusi. Pre- voz koles, mopedov in motornih koles kot prtljage ne bo mogoč. Prevoz ostalega blaga za postaji Slov. Konjice in Zreče se bo opravljal z železniškimi kamioni preko postaje Celje. Železniški avtobus bo vozil po naslednjem voznem redu: * Vozi samo ob nedeljah in praznikih. ** Vozi samo ob delavnikih. Ker se bodo za prevoz z železniškimi cestnimi vozili uporabljale sedaj veljavne enotne železniške tarife, priča- kujemo, da bodo naši komitenti z razumevanjem sprejeli to obvestilo. Naše prevozne usluge bodo vsekakor kvalitet- nejše in hitrejše, kot so bile doslej. Po želji strank bomo prevažali pošiljke v Slov. Konjicah in v Zrečah tudi na dom. ŽTP MARIBOR OBJAVE IN OGLASI gledaliSCl SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sobota, 14. aprila 1962 ob 16. uri: Ivan Cankar — POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Velenju. Ob 20. uri: Ivan Cankar — POHUJ- ŠANJE V DOLINI SENTFLORJAN- SKI. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 15 .aprila 1962 ob 15.30 uri: Fadil Hadžič — HOTEL ZA NORCE. Izven. Petek, 20. aprila 1962 ob 19.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Sobota, 21. aprila 1962 ob 19.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Sobotni abonma in izven. Zaradi izrednega zanimanja ob- činstva za predstavo HOTEL ZA NORCE, smo naknadno uvrstili v re- pertoar predstavo, ki bo v nedeljo, 15. aprila 1962 ob 15.30 uri. Prosimo interesente, da si pravočasno nabavijo vstopnice pri gledališki blagajni, ali si jih rezervirajo po tel. 29-64. KINO KINO UNION 14. do 17. 4. 1962 »SINOVI IN LJUBIM- CI«, angleški ljubavni Csc film 18. do 21. 4. 1962 »DARCLEE«, romun- ski glasbeni film KINO METROPOL 14. do 17. 4. J962 »KAMIKAZE«, japon- sko-ameriški vojni film 18. do 22. 4. 1962 »LAŽNE NAIVKE«, itali.iansko-francoski film MATINEJA 15. 4. 1962 »BRATJE KARAMAZOVI«, ameriški barvni film KINO DT^D »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 14. 4. 1962 »SLADKO ŽIVLJENJE«, italijanski Csc film 15. 4. 1962 »MESTECE PEYTON«, ameriški barvni CSc film 18. do 19. 4. 1962 »KAPETAN LESI«, domači barvni film PRODAM SLADKO SENO 1000 kg prodam. Za- grad 105. KRAVO BRE.TO, dobro mlekarico in iimca, nrod^m. Kenda, Lava 14. PRIMA 150 cr^m tipa 1959 ugodno na- proda.i. Naslov v upravi lista. LAMBRETTO. dobt-o ohrnnjp-^o 150/S7 noceni proda. 15. aorila od 8—11, Cesta na grad 14, Celje. ENOSTANOVANJSKO HTfiO novo neizgotovljeno in vseliivo z vrtom ugodno prodam. Ponudbe pod »Lju- bečna« na upravo lista. TOPOLINO B dobro ohranien ugodno naorodaj. Tovarniška IR Celie. Ogled v soboto od 15. ure in nedel.1o. ENOSOBNO KONFORTNO STANO- VANJE v centru Celja, vseljivo ma- ja, prodam. Pismene ponudbe pod »Gotovina II« na upravo lista. ROCNI VOZ, nosilnost 100 kg s pripra- vo za vožnio po snegu, prodam. Bra- tov Kresnikov 29, Cret-Celje. JABOLCNIK PRVOVRSTEN napro- daj. Ponudbe na upravo pod »44«. DOBRO OHRANJEN KAVC, tudi na garanci.isko odolačilo, prodam. (36.000 din), Mariborska 136. MLADEGA PSA, BERNARDINCA, od- ličnega čuva.ia proda veterinar Kul- terer v Vojniku. STANOVANJSKO HiSO si lahko pre- zida iz gospodarskega poslopja, ki ga prodam z velikim sadovnjakom v Celju. Por^udbe na upravo pod »Ugodno«. SLUZŠt ISCEM ŽENSKO k dveletnemu otroku za dopoldan za 8.000 din. Naslov v upravi lista. STAREJŠO Žensko, najraje upoko- jenko iščem za varstvo otroka na domu. Bohorč Smrekarjeva 4 Celje. Dva mlajša trgovska pomočnika takoj sprejme Trg. podj. v Celju. Naslov v upravi lista. Kvalificirano ali polkvalificirano ku- harico sprejmemo. Ponudbe z opi- som dosedanje zaposlitve pošljite na upravo Gostinskega podjetja Šmarje — pošta Šmarje. Prvomajski izleti: 1. Preko Korduna na Jadran — dvo- dnevni avtobusni izlet. 2. Tri dni po zeleni Štajerski — tri- dnevni avtobusni izlet. 3. Tradicionalni izlet s posebno ladjo Po severnem Jadranu. (Tridnevni izlet). 4. V Djerdap — 4-dnevni izlet, kom- biniran prevoz: letalo — vlak — ladja! 5. Krog po Siciliji — 10-dnevna krož- na vožnja z avtobusom. V povratku ogled Rima, Napolija. 6. Tradicionalno prvomajsko potova- nje po Italiji: Firenze—Napoli— Pompeji. 6-dnevni avtobusni izlet. 7. Praga — Svetovno prvenstvo v va- jah na orodju. 8-dnevno potovanje v času od 3. do 10. julija. Spora- zumno s »Partizanom Slovenija«. 8. 3000 milj po Sredozemlju — 16-dnev- no potovanje z najmodernejšo pot- niško ladjo »Jugoslavija«. (Reka— Benetke—Krf—Kreta—Aleksandri j a —Cairo—Beyrouth—Haifa—Tel Aviv —Jeruzalem —Rhodos — Atene—Be- netke—Reka). Cena 100.000 din! Delovni kolektivi! Pravočasno si re- zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu- ristično opremljen avtobus. Poleg ne- štetih izletov, ki bodo vodili v vseh smereh po naši lepi domovini in od- krivali udeležencem neštete prirodne, zgodovinske in folklorne zanimivosti, bomo organizirali tudi izlete na vse pomembnejše gospodarske, kulturne in športne prireditve v inozemstvu. Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ših filijal v Zagrebu. Beogradu itd. Pred vsakim potovanjem obiščite Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Delovni kolektivi! Dvodnevni izlet Trst—Benetke v našem modernem avtobusu bo presenečenje za Vas. Cena propagandna! Po Vaši želji Vam dostavimo brezplačno izdelan okvirni program! Pokličite tel. 23—50 ali pi- šite na naslov Kompas — Celje, Tom- šičev trg 1. Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih in privatnih uslug širom Jugoslavije in tujine. Turistično podjetje Kompas — Celje — Tomšičev trg l. Tel. 23—50. ZAHVALA Učiteljem in učencem osemletke Lesično, Pilštanj, šolarjem iz Šentvida in Planine, ter vsem ostalim, ki so v tako velikem številu spremili po težki bolezni mojega sina OZIR SILVA na njegovo zadnjo pot, ter darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala za tople besede njegovim sošolcem ter č. duhovščini. Žalujoči oče, mati in sestrice ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi žene, matere GANC KRISTINE se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- nikom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti, posuli grob s cvetjem in venci ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala dobrim sosedom: Kovačevim, Fricovim, Perčevim ter Ribezi Ivanki za sočutno pomoč. Žalujoči mož, hčerki Olga in Darja ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta KLADNIK FRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvalju- jemo kolektivu Tovarne emajlirane posode Celje, sindikalni podružnici TEP ter godbi. Iskrena hvala za da- rovano cvetje in ganljiv govor. Žalujoči: žena in otroci ZAHVALA vsem, ki so mojega nepozabnega moža VIZJAK FRANCA, upokojenca TEP Celje, spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili šte- vilne vence in cvetje, vsem ki so z menoj sočustvovali in v težkih tre- nutkih stali ob strani, prisrčna hvala. Posebna zahvala še dobrim sosedom, kolektivu in godbi Tovarne emajlira- ne posode, ter Društvu upokojencev za poklonjene vence, kakor tudi č. duhovščini za častno spremstvo. Žalujoča žena Rozalija in sorodstvo 6-dnevno potovanje z avionam v GRČIJO IN EGIPT. Zadnji rok pri- jav 25. april 1962. PRVOMAJSKI IZLET 4 DNI — 4 MESTA TRST, BENETKE, PADOVA, VERO- NA. Prijave do 12. aprila 1962. 7-dnevno potovanje s posebnim vla- kom od 24. do 30. junija v GRČIJO — ATENE, PIREJ, SOLUN. Prijave do 10. maja 1962. 5-dnevno potovanje z avtobusom v TRST, BENETKE, VERONO in MI- LANO. Prijave do zaključnega šte- vila udeležencev. 2-dnevno potovanje z avtobusom v TRST IN BENETKE. Prijave do zaključnega števila udeležencev. 6-dnevno potovanje v KÖLN na med- narodno razstavo »Bolnica« za zdravstvene delavce. Prijave do 10- aprila 1962. DELOVNI KOLEKTIVI! POHITITE S PRIJAVAMI ZA PRVO- MAJSKE IZLETE, KER JE ŠTEVI- LO AVTOBUSOV OMEJENO. ZA CENJENA NAROČILA SE PRI- POROČA IZLETNIK, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. : Denar in čas boste prište- ; dili. rešili se skrbi in potov, i če oglašate v \ Celjski tednik ' Sprniemamo tudi čestitke ] za družinske praznike. f STANOVANJA Žensko srednjih let sprejmem na stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SOLIDNEMU SAMCU oddam oprem- ljeno sobo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO STANOVANJE, VSELJI- VO kupita starejša zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo lista. KONFORTNO DVOSOBNO STANO- VANJE S kabinetom v stolpnici (II. nadstropje) zamenjam za prav- tako, le z večjimi sobami. Vprašajte od 16. do 18. ure pri Fohn V. Prešer- nova 7/1., Celje. NUJNO ISCEVA prazni dve manjši sobi ali eno večjo v trgu Žalec proti lepi nagradi. Ponudbe pod šifro »Nagrada do 50.000« na upravo lista. KUPIM HIŠO z NEKAJ ZEMLJE in' sadov- njakom v okolici Celja, raje Laške- ga, kupim do 2,000.000 din. Denar takoj. Naslov v upravi lista. INVALIDSKI VOZIČEK (tricikelj) v dobrem stanju kupim, Ponudbe na naslov: BRV AR LEOPOLD, Vran- sko 146. RAZNO OČALA S SPODAJ POZLAČENIM OKVIRJEM, izgubljena v nedeljo 15. aprila od Ulice 29. Nov., kavarni Evropa, Prešernovi ali Narodnem domu vrnite proti visoki nagradi na upravo lista. INSTRUIRAiyi MATEMATIKO ZA SREDNJE SOLE! naslov v upravi lista. OBVESTILA Drevesnica »MIROSAN« Petrovce Vam nudi pritlične jablane raznih sort, pritlične hruške ter srednje de- belne slive in češplje. Drevesca lahko dvignete vsak dan od 7 .do 15 .ure. Urečeše« z njimi skozi vasi sredi džungle in lovi pripadnike osvobodilnega giba- nja. Njegove metode so zelo obšir- ne. Od*tega, da da streljati talce, pri čemer se ne izogne niti žena in otrok, pa vse do spovednice, ki mu služi za najboljšo obveščeval- no službo. Kamorkoli pride s svo- jo soldatesko pod močno stražo, bere maše. potem pa na pol s silo SFK)veduje vaščane. Verniki, ki jemljejo spoved resno, povedo vmes marsikaj, kar pripomore Lao Hoi za akcije, ko se iz duše- brižnika v črni halji snet spre- meni v komanda'ita. Včasih je kakšna spoved vzrok za splošni alarm. Lao Hoa naglo obleče uni- formo, si povezne na glavo čela- do ter z oboroženimi možmi pla- ne y akcijo. Prizadevni Kitajec nikoli ne pozabi na cinični izrek, da namen posvečuje sredstvo. To rad poudari takrat, kadar mu kdo od tiska med vrsticami očita preveč drastične ukrepe, kot so streljanja talcev, požig vasi. ka- zenske ekspedicije in podobno. Ce prav razumemo vsebino ameriških tarnanj okoli Vietna- ma, potem je zasebna armada patra Lao Hoa zelo v čislih ame- riških podpornikov vietnamske vojne. Baje ima vietnamski dik- tator okoli svoje rezidence 92.000' mož. ki jih vzdržujejo ZDA. To- da za boj z Viet Kongovo parti- zansko vojisko. ki šteje komaj 13.000 mož na tem področju, je na razpolago le 1.500 vojakov. Ostali iimajo nalogo čuvati var- nost prezidenta Din Diema. AU je potem kaj čudnega, če ima Lao Hoa veliko ceno. Njegovi vojski ni kaj .očitati^. Tudi nje- mu ne. saj je vedno v -akciji«- Edino kar je nerodno — da je duhovnik in s tem »nekoliko« v nasprotju s katoliškim načelom: Ne ubijaj! Prater Sao Hoa vodi svoje »križa rje« v napad na revno vas ...