POPLAVNI SVET 
NA KOČEVSKEM POLJU 
( Z 8 S L I K A M I V B E S E D I L U IN 2 K A R T A M A V P R I L O G I ) 
FLOODS ON THE KOČEVSKO POLJE 
( W I T H 8 P H O T O S I N T E X T A N D 2 M A P S IN A N N E X ) 
A N D R E J K R A N J C 
F R A N C L O V R E N Č A K 
SPREJETO NA SEJI 
R A Z R E D A ZA P R I R O D O S L O V N E VEDE 
SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 18. JUNIJA 1981 
Izvleček U D K 5 5 1 . 4 8 2 . 2 1 5 . 3 ( 4 9 7 . 1 2 — 1 3 ) : 9 1 1 . 3 
Poplavn i sve( na K o č e v s k e m polju 
Naloga obravnava poplavno ozemlje kraškega Kočevskega polja (jugovzhodna Slovenija). 
Podrobneje so obdelane poplave, hidrografske in pedološke značilnosti. Posebej je obdelan 
vpliv poplav na življenje in dejavnost prebivalstva na Kočevskem polju. 
Abstract U D C 5 5 1 . 4 8 2 . 2 1 5 . 3 ( 4 9 7 . 1 2 — 1 3 ) : 9 1 1 . 3 
F l o o d s on the K o č e v s k o polje 
The study presents that part of karst polje of Kočevje (SE Slovenia) which is periodicaly 
flooded. Special attention is paid to hydrographical and pedological characteristics and to the 
influence of floods to human life and economics of treated region. 
Naslov — Address: 
Andrej Kranjc, mag. geogr., raziskovalni sodelavec 
Inštitut za raziskovanje krasa SAZU 
66230 Postojna, Titov trg 2 
Jugoslavija 
Dr. Franc Lovrenčak, docent, 
PZE za geografijo, Filozofska fakulteta 
Aškerčeva 12, 
Ljubljana, 
Jugoslavija 
P R E D G O V O R 
Preučevanje, katerega rezultat je ta prispevek, je bilo opravl jeno v okviru naloge 
»Geografsko preučevanje poplavnih področi j v Sloveniji«, ki jo vodi Geografski 
inštitut A. Melika, S A Z U . Terenske raziskave so iz let 1977—79. 
F. Lovrenčak je obdelal pedološke in vegetacijske značilnosti, hidrološke poda tke 
je priskrbel prof. M. Kolbezen ( Z V S S — hidrologija, Ljubljana) , pri iskanju in ure janju 
virov ter l i terature pa je bila v veliko pomoč knjižničarka Maja Kranjc (Inštitut za 
raziskovanje krasa S A Z U , Postojna). Vsem se naj lepše zahval ju jem! 
Pri delu sva se skušala držati objavljenih navodil o preučevanju poplavnega sveta 
(Radinja et al., 1974). Posamezna poglavja so obdelana podrobneje , druga manj , 
nekaterih elementov pa sploh ni bilo mogoče upoštevati . 
1. V O D N E Z N A Č I L N O S T I P O P L A V N E G A P O D R O Č J A 
1.1. POLOŽAJ P O P L A V N E G A SVETA 
Kočevsko polje, ki je del večjega Ribniško-kočevskega polja, je z 72 km 2 največje 
kraško polje v Sloveniji. Ker je robno (kontaktno) oziroma periferno polje ( G a m s , 
1978, 175), je poplavna površina razmeroma majhna , t ra jan je poplave pa kra tkot ra jno . 
Podobno, kot je Kočevsko polje le del sestavljenega Ribniško-kočevskega polja, 
je tudi to veliko polje samo del večjega podol ja , ki se vleče v dinarski smeri od 
Ljubl janskega Barja na severozahodu preko Lašč in Slemen do Kolpe na jugovzhodu. 
Zato je s hidrografskega vidika težko opredelit i položaj poplavnega področja . Ta 
položaj je različen glede na to, s katere velikostne s topnje in ob kakšni hidrološki 
situaciji ga opazujemo. 
Kočevsko polje pr ipada dvema porečjema, večji del porečju Kolpe, manjši pa 
porečju Krke. Razvodnica poteka deloma po sredini dna polja ( K r a n j c , 1972, 
pril. 1). Poplavno področ je samo sodi v celoti v porečje Kolpe. 
Glavni vodni tok na Kočevskem polju in obenem tudi glavni krivec tamkajšnj ih 
poplav je ponikalnica Rinža. Ta razmeroma kratka rečica je ob visokih vodah le del 
površinskega toka veliko daljše »reke«, ki teče deloma po površju in de loma skozi 
kraško podzeml je od vznožja Blok pa do Kolpe. Ob nizkih vodah pa izvira Rinža 
v severozahodnem kotu Kočevskega polja, v vznožju Velike gore in pod zemljo odteka 
proti Kolpi. 
Če vzamemo Rinžo kot samosto jno reko, kar ob nizkih vodah tudi je, potem je 
poplavno področje ob vsej reki, v n jenem povir ju, zgornjem, srednjem in spodnjem 
toku. Vendar pa ob nizkih vodah, ob suši, poplav na Kočevskem polju ni. 
Zato se mi zdi pravilneje, da štejemo Rinžo kot spodnji tok površinske reke, ki 
teče izpod Blok prek Ribniškega na Kočevsko polje in ga poplavlja. V tem pr imeru 
sodi poplavno področje k spodnjemu toku reke ozi roma k ponornemu delu kraškega 
toka. 
1.2. O B S E G P O P L A V N E G A SVETA 
Poplavni svet lahko razdelimo v svet, ki je redno poplavl jan in v svet, ki je 
poplavljan le ob izredno velikih povodnj ih . 
1.2.1. Redne poplave 
Obseg rednih poplav na Kočevskem polju meri 3,05 km2 , iz jemno velikih povodnj i 
pa 7,33 km2 . Če vzamemo obseg normalne poplave za eno to (100), potem je indeks 
povodnj i 240. 
Če računamo, da pr ipada porečju Rinže 48,3 km 2 dna Kočevskega polja, pomeni 
svet, ki ga zalije normalna poplava, 6 , 3 % površja Kočevskega polja. Nevarnosti 
največjih povodnj i je izpostavljenih 15 ,2% dna polja. V celoti je izpostavljenega 
normalnim poplavam 4 , 3 % , največjim povodnj im pa 10 ,3% površja polja. 
Poplavno ozemlje Kočevskega polja lahko razdelimo v tri enote: poplavni svet na 
območju Prednje in Zadnje Rinže (občasni kraški izviri in občasni površinski tokovi), 
svet na območ ju Rinže (vzdolž bolj ali man j stalnega površinskega toka) in svet med 
Kočevjem in Mozljem (ponorni del polja, prevlada ponorov in občasnih površinskih 
tokov). 
Povirnemu delu polja (Prednja in Zadnja Rinža) pr ipada 2 7 , 6 % poplavnega 
sveta, o s redn jemu delu polja (vzdolž Rinže) 4 1 , 6 % , ponornemu delu (med Kočevjem 
in Mozljem) pa 3 0 , 8 % . Tako razmerje je ob iz jemno velikih povodnj ih . Ob normalnih 
poplavah pa ima večji delež poplavni svet ob Rinži ( 50 ,5%) , manjšega pa povirni 
(24,3 % ) in ponorni (25,2 % ) del polja. 
Tako razmer je je pogojeno predvsem s hidrografskimi značilnostmi polja: največ 
možnosti za normalne poplave je ob stalnem vodnem toku. To nam pot r ju je tudi 
pr imerjava razmeri j med obsegom normalne poplave (=100) in iz jemno velike poplave. 
Indeks največje poplave v osrednjem delu polja, ob Rinži, je 198, v povirnem delu 
273, v ponornem delu pa 294. 
Razdelitev na zgoraj navedena tri ožja poplavna območja nakazuje tudi sama 
oblikovanost poplavnega sveta. Med povirnim in osrednj im delom (nad Mrtvicami) 
kot tudi med osrednj im in ponorn im delom (v samem Kočevju) se poplavni svet 
pretrga oz i roma zoži na obseg same struge. 
Poplavni svet Kočevskega polja je v d robnem močno razčlenjen, v grobem pa 
daje sliko dolgega in ozkega pasu. Od severozahoda proti jugovzhodu se vleče 
v dolžini 19 km, širina poplavnega pasu pa meri od nekaj 10 m do 1,5 km. 
Normalna poplava ponekod obsega le strugo in ožji pas ob njej (Zadn ja Rinža in 
Rinža pod Kočevjem), razširitve pa nas topajo od Prednji Rinži (si. 1) in največ ob 
Rinži sami. Normalna poplava zalije največje površine v Mrtvicah (1,5 km dolgo in do 
1 km široko zemljišče), med Slovensko vasjo in Bregom ter tik pred Kočevjem. 
1.2.2. Izjemne poplave 
Izjemno velike poplave bodisi e n a k o m e r n o »povečajo« obseg normalne poplave 
in bistveno ne spremene same slike poplavnega sveta (Zadn ja Rinža, ozemlje med 
Slovensko vasjo in Kočevjem), bodisi preplavijo ozemlje, ki je ob normalni poplavi 
suho in včasih celo zelo daleč od vode. Tak je poplavni svet od Mrtvic preko Koblerjev 
proti Stari cerkvi, predvsem pa poplavni svet v ponornem delu, jugovzhodno od 
Kočevja (si. 2). Med Kočevjem in Mozljem je normalna poplava omejena na sicer 
suho strugo, iz jemno velika poplava pa se razlije iz struge zelo na široko in preplavi 
ves najnižji svet. 
SI. 2. Struga Rinže na ponornem koncu Kočevskega polja 
SI. 1. Redna poplava ob Prednji Rinži (Gornje Ložine) 
Določitev višine normalne poplave ni težavna, določili smo jo predvsem na 
podlagi večletnih lastnih opazovan j in zapažanj . Pri določanju obsega največje, 
iz jemno velike povodnj i , sem se oprl v glavnem na dognanja o povodnj i oz i roma 
o višini poplavne vode med povodni jo v jeseni 1973 ( K r a n j c , 1973). Zelo velika 
poplava je bila leta 1974. Poročila v literaturi govore o podobnih , celo višjih poplavah 
iz starejših obdobi j : 1965 (glej takra tno dnevno časopisje), 1955 ( M e l i k , 1955, 
52), 1939 ( G o s t i š a ) , septembra 1933 ( L j u b i c , 1939), juni ja 1929, 1917, 1907 
( R u s , 1921, 187; S i m o n i č , 1956, 127), 1882 (T o m š i č - I v a n c, 1 8 8 7 , 6 1 ) . 
Vendar pa so ti podatki p remalo natančni , da bi bilo po njih mogoče določiti obseg 
in višino tedanj ih povodnj i . 
1.3. P O P L A V N I REŽIM 
1.3.1. Pogostnost poplav 
Pogostnost poplav na Kočevskem polju je v tesni zvezi z obsegom poplave. Tako 
lahko rečemo, da so redne ozi roma normalne poplave najpogostejše , nas topajo po 
večkrat letno, področ je z izjemno visoko povodni jo pa je tisto, kjer so poplave zelo 
redke. Za to pogostnost poplav na karti (priloga 1) ni posebej označena , saj področje 
rednih poplav ustreza področju, kjer nas topa jo poplave večkrat letno, področje 
iz jemno velikih poplav pa ustreza področju z zelo redkimi poplavami . 
Pogostnost poplav je določena na podlagi podatkov o povprečnih dnevnih 
vodostaj ih za Rinžo v vodomernem profilu Slovenska vas ( Z v e z a v o d n i h 
s k u p n o s t i S l o v e n i j e — hidrologija) , podatkov, zbranih pri prebivalcih 
Kočevskega polja in na podlagi lastnih zapažanj . 
Vodosta j i sami po sebi niso vedno zanesljiv kriterij za določanje poplav. Izjemna 
poplava v letu 1973 je bila nedvomno največja v povojnem času, vendar po vodostaj ih 
pri Slovenski vasi sploh ni opazna in je bila v zadnj ih 20 letih desetkrat zabeležena 
celo precej višja voda, kot ob času največjih poplav 1973. Ob določenih hidrografskih 
in vremenskih situacijah lahko izkazuje vodosta j pri Slovenski vasi poplavno vodo, 
a je struga Rinže pri Livoldu suha ali pa je pri Slovenski vasi bolj ali manj normalna 
višina vode, a Rinža v ponornem delu polja is točasno poplavlja. 
Po l judskem zapažanju nas topa jo redne poplave večkrat, oz i roma 3 —4 letno. 
Po vodosta j ih Rinže pri Slovenski vasi za obdobje 1958—1975 lahko sklepamo, 
da nas topa jo redne poplave poprečno 3,6 krat letno. Na jmanj pojavov poplavne vode 
v navedenem obdob ju je bilo leta 1958 — ena sama, največ pa po 6-krat letno, in 
sicer v letih 1968, 1969 in 1974. 
Izjemne poplave ozi roma povodnj i so veliko redkejše. Po zgoraj navedenih virih 
je bilo v zadnj ih 100 letih 10 takih povodnj i — torej ena povoden j na poprečno vsakih 
10 let. V povojnem času jih je bilo 5 v 33 letih, to je ena povodenj na vsakih 6,6 let. 
Seveda to še ni dokaz, da so v zadnj ih letih povodnj i pogostejše. R u s (1921, 
186—187) trdi, da so bile velike poplave pred letom 1917 zelo redke, po tem letu pa 
r azmeroma pogoste. Nekateri domačini s Kočevskega polja menijo, da so poplave 
v zadn jem desetletju pogostejše kot pa prej. 
1.3.2. Sezonsko nastopanje poplav 
Glede na to, da redne poplave lahko nastopi jo ob vsakem letnem času in da so 
v zadnjih 20 letih nastopale že prav v vsakem mesecu, lahko rečem, da gre v bistvu 
za aper iodične poplave, ki so vezane bolj na vremenske razmere, kot pa na klimatski 
ciklus, ali, kol pravijo prebivalci Ložin: »po nekajdnevnem dežju Rinža že priteče«. 
Nekajdnevni dež oziroma nadpovprečne padavine lahko padejo v vsakem letnem 
času in sprožijo poplavo (tab. 1). 
T A B E L A 1 Mesečno nastopanje poplavne vode pri Slovenski vasi v obdobju 1958—1975 
M ^ ^ Nastop poplavne vode 
število % 
I 2 3,08 
11 4 6,15 
III 7 10,77 
IV 3 4,62 
v 3 4,62 
VI 4 6,15 
VII 3 4,62 
VIII 4 6,15 
IX 8 12,31 
X 10 15,39 
XI 8 12,31 
XII 9 13,85 
1958—1975 65 100,02 
Daleč največ poplav (53 ,9%) se pojavlja v jesenskem času. K jeseni sicer štejem 
kar štiri mesece (september, oktober, november, december), a to ravno na podlagi 
preučevanja razporeditve in mehanizma poplav. Poplave, ki nas topajo v avgustu, so 
redke (6 ,15%) in so običajno vezane na hude poletne nalive. Septembrske poplave so 
že veliko pogostejše (12 ,3%) , nastopajo predvsem v drugi polovici meseca in so 
vezane na jesensko deževje. Zaradi podobnih razlogov štejem k jeseni še december : 
večina decembrskih padavin je še v obliki dežja in pade pretežno v prvi polovici 
meseca; te poplave so »deževnega« tipa, ne pa »zimskega«, tistega, ki nastopa januar ja 
in februarja , ko so poplave v glavnem vezane na močne otoplitve in topljenje snega. 
V ostalih letnih časih so poplave razporejene bolj enakomerno : 9 ,2% pozimi, 
16,9% poleti in 2 0 % pomladi. 
Tako lahko govorimo o jesenskem (53 ,9%) , zgodnje pomladanskem ( 1 7 % ) 
in celo poletnem (16 ,9%) poplavnem maksimumu ter o zimskem (9 ,2%) in pozno-
pomladanskem (9 ,2%) poplavnem minimumu. 
1.3.3. Trajanje poplav 
Podob no, kot pri ugotavljanju časovnega pojavljanja in pogostnosti nastopanja 
poplav, sta tudi pri ugotavljanju t rajanja poplav dve glavni težavi v pomanjkanju 
podatkov in v raznolikosti med posameznimi ožjimi področji. V Ložinah (Prednja 
Rinža) se poplavna voda, po zatrjevanju domačinov, zadržuje 1—3 dni. Pri Slovenski 
vasi (po vodostajih na vodomernem profilu) traja poplavna voda poprečno po 3 dni, 
realno pa 1—10 dni. Tod je poprečno vsega skupaj dobrih 10 dni na leto, ki izkazujejo 
poplavno vodo. Na ponornem delu Kočevskega polja, med Livoldom in Mozljem, pa 
traja poplavna voda, potem ko se prelije iz struge, poprečno 7—14 dni. 
Na podlagi teh podatkov lahko zakl jučimo, da sodijo redne poplave na Kočevskem 
polju med kra tkot ra jne poplave. Iz jemno velike poplave — povodnj i , so na pretežnem 
delu poplavnega sveta Kočevskega polja prav tako kratkotra jne . O pravih dolgotrajnih 
poplavah lahko govor imo le na pono rnem delu polja. 
Poplavna voda narašča razmeroma hitro, v večini primerov doseže vodna gladina 
višek že v enem dnevu, le na ponornem delu v 2 — 3 dneh. Posebno hitro narašča voda 
ob višjih poplavah in ob povodnjih. Tako je ob veliki povodnj i v jeseni 1973 vodna 
gladina pri Slovenski vasi naraščala s hi trost jo 25—30 c m / h , pod Kočevjem (na 
začetku Dolge vasi) pa 2 5 — 2 8 c m / h . Nekaj dni kasneje, ko je poplava dosegla višek 
tudi na ponornem delu Kočevskega pol ja , je vodna gladina pri Livoldu naraščala 
s hitrostjo 1—2 c m / h . 
Visoka voda oziroma najvišja voda se obdrži največ 1 do 2 dni na večjem delu 
polja, razen na ponorni strani, kjer visoka voda lahko vztraja tudi po nekaj dni. 
Podobno je z upadan jem, ki je sicer v celoti počasnejše kakor naraščanje , vendar 
je tudi pri tem opazna težnja k podal jševanju od izvirne proti ponorni strani polja. 
Prava poplava (ne pa sicer visoka voda) upade v izvirnih in osrednj ih delih Kočevskega 
polja navadno v nekaj dnevih, na ponorni strani pa v 1—2 tednih. 
Samo osuševanje oz i roma končno upadan je vode v suhih strugah je precej hitro. 
Tako je npr. ob tal jenju snega in razmeroma velikih količinah dežja v drugi polovici 
meseca marca 1978 nastopila r azmeroma visoka redna poplava. Po enem tednu zelo 
toplega in suhega vremena je pričela voda hitro upadati . Takrat se je tok Rinže pod 
Livoldom krajšal (struga se je sušila) za okoli 500 m dnevno, tok Prednje Rinže pod 
Ložinami pa celo za okoli 700 m dnevno. 
1.3.4. Izvor in dinamika poplavne vode 
Tip voda, glede na njihov izvor in d inamiko, pogojuje tip poplave. 
Po izvoru lahko razl ikujemo kraške in površinske vode. Prve pr i tekajo na polje 
izključno iz kraškega podzemlja skozi kraške izvire. Ti se pojavl ja jo na severozahodnem 
delu polja in vzdolž celega vznožja Kočevske Velike gore, torej vzdolž daljšega jugo-
zahodnega roba polja. Čeprav v deževnem obdob ju kraški izviri močno delujejo, 
dobesedno »vro« in je tudi njihov pretok p r imerno močan, so poplave, ki jih povzroča jo 
zgolj te vode, izrazito umir jenega tipa. Voda poplavi zemljišče okoli samih izvirov, 
npr. Mrtvice, struga Rinže se napolni in pres topa bregove ter se razlije po danji ravnici, 
vendar je močnejši tok opazen le v sami strugi. 
Če kraški izviri delujejo dovol j dolgo in dovolj močno, je pritok vode na polje 
večji od požiralne sposobnosti ponorov. Takrat voda ob ponor ih (v jugovzhodnem 
delu polja) zastaja , njena gladina se dviga, voda zaliva vedno širše ozemlje; poplava 
se širi od ponorov po toku navzgor, v smeri nasprotni vodnemu toku, kar pomeni 
tipično kraško poplavo. Taka stoječa voda je pravzaprav kraško jezero. Kaže pa, da se 
v določenih hidroloških situacijah celo požiralniki Rinže pod Kočevjem spremeni jo 
v bruhalnike, kar močno pospeši nas topan je poplave, še posebno, ker se to dogaja 
le ob izjemno močnem deževju (G o s t i š a, 11). 
Iz zgornjega opisa je razvidno, da sta vodni tok oziroma njegova hitrost tudi pri 
tipični umir jeni poplavi lahko zelo različna. V razširjenih, zalitih najnižjih delih sveta 
ob izvirih in s rednjem toku Rinže voda vseeno teče, čeprav bolj počasi, medtem ko 
v jezeru okoli ponorov ob isti situaciji prakt ično stoji. Nas topajo pa tudi razlike zaradi 
oblikovanosti reliefa oziroma velikosti poplavne ravnice. Kjer je ta zelo ozka, se 
poplavne vode zbero v razmeroma ozek in globok tok, ki lahko povzroča škodo že 
s samo svojo d inamiko — izpodkopavanje bregov, odnašan je raznega gradiva, 
poškodovanje in uničevanje komunikaci j . V primeru lesenega mostu, ki ga je leta 
1973 odnesla narasla Rinža pri Ložinah ( K r a n j c , 1973), gre predvsem za škodo 
na račun višine vodne gladine (dvig mostu), pri čemer je sam tok sodeloval le toliko, 
d a j e most odložil na drugo mesto. 
Drugi tip voda, ki sodeluje jo pri poplavl janju Kočevskega polja, so površinski dotoki 
na Kočevsko polje. Kot faktor , ki sodeluje pri poplavah, smemo upoštevati le tiste 
površinske vode, ki pri tečejo s poplavljenega Ribniškega polja (združene rečice 
Bistrica, Ribnica in Rakitnica). Na samem Kočevskem polju jc tudi nekaj normalnih 
izvirov in studencev, tako na obrobju kot na osrednjem pliocenskem pokrovu 
( K r a n j c , 1972, seznam 1), vendar nikoli toliko ne narastejo, da bi lahko bistveno 
vplivali na poplave. 
Sam vdor površinskih voda z Ribniškega na Kočevsko polje še ne pomeni , da se 
s tem že spremeni tip poplave. Tudi v tem pr imeru gre običa jno za umirjeni tok poplave, 
podoben zgoraj op isanemu, le da sta navadno višina vode in torej tudi obseg poplave 
večja; s tem je tudi povečana dinamika vode ob zgornjem in s rednjem toku Rinže, 
medtem ko ostane na ponornem koncu polja prakt ično nespremenjena . 
Le v pr imeru katas t rofa lne poplave — povodnj i , kot je bila npr. leta 1973, 
lahko že govorimo o hudourn iškem tipu poplave. Najlaže bi ga označili kot hudourniško-
kraško poplavo. Pri njej se pojavijo destrukcijske poteze, poplavni val je dobro 
opazen. Vendar taka poplava ni kra tkot ra jnejša , kot je to pri pravih hudourniških 
poplavah, ampak je še dolgotrajnejša od običajne umirjene poplave prav zaradi 
kombini ran ja obeh potez. Površinske vode povzroči jo hudourniški tip poplave 
v začetku, kraška svojstva ozemlja in hidrografske mreže pa so vzrok do lgo t ra jnemu, 
umir jenemu tipu drugega dela poplave. 
1.4 RAZVRSTITEV P O P L A V N E G A PODROČJA 
Sam obseg in oblika obravnavanega poplavnega sveta bi govorila bolj za dolinski 
tip poplavnega področ ja . Na to nas navaja pr imer java med dolžino in širino poplavnega 
območja — 13 km proti 0,7 km — kar pomeni , da je dolžina poplavnega sveta 
19-krat daljša od največje širine. 
Ker je celotno poplavno območje vezano zgolj na samo dno Kočevskega polja, 
ker so hidrografske poteze v glavnem kraške in predvsem, ker po pogostnosti izrazito 
prevladuje jo umir jene kraške poplave nad hudourniškimi (po grobi oceni bi bilo to 
razmerje lahko okoli 5 0 : 1) mislim, da je popo lnoma upravičena in pravilna uvrstitev 
poplavnega sveta Kočevskega polja v okvir kraških poplavnih področij . 
1 5 . HIDRO L O ŠKE Z A S N O V E P O P L A V N E V O D E 
Kot sem že večkrat omenil , je tudi za poplavno zaledje Kočevskega polja 
bistvena značilnost rečne mreže in vodnih razmer prav zakraselost . Ob normalnih 
vodnih razmerah bi lahko govorili o »prekinjeni« rečni mreži oz i roma v pr imeru 
Kočevskega polja le o »torzu« rečne mreže. Razen same Rinže v n jenem povir ju sploh 
ni površinske rečne mreže, vzdolž polja teče kot enoten tok, prakt ično brez površinskih 
pri tokov in se s ponori nenadoma konča. 
Ob poplavah pa lahko govor imo o »razvejeni rečni mreži«. V povirju »visokovodne 
Rinže«, na neprepus tnem in dolomitnem svetu, je mreža površinskih studencev in 
potokov, v s rednjem delu je tok enoten, z redkimi in kratkimi, čeprav relativno zelo 
vodnat imi pritoki, v spodnjem delu pa se, pred ponori , tok spet malo razveji. 
V celotnem poplavnem zaledju Rinže je gostota rečne mreže 305 m t o k a / k m 2 . 
Na samem neprepus tnem svetu (Slemena) je ta gostota kar 1.016 m / k m 2 , na 
polprepustnem svetu, to je na dolomit ih v vznožju Blok ozi roma v povirju Sodraške 
Bistrice, znaša gostota 632 m / k m 2 , na kraškem svetu pa le še 142 m / k m 2 . 
Pri podrobne j šem pregledu se nam pokaže, da so številke o gostoti realne za 
neprepustni svet in deloma tudi za površje na dolomitih. Zelo daleč od realnosti pa je 
ta popreček za kraški svet. Na apnencih obravnavanega ozemlja sta dva tipa površja: 
kraško hribovje in planote, ki so popo lnoma brez površinskih vodnih tokov, in dna 
kraških polj, kjer teko reke ponikalnice. Če g ledamo rečno mrežo s tega stališča, 
je gostota na kraških planotah (Ribniška in Kočevska Velika gora), ki predstavl ja jo 
veliko večino obravnavanega zaledja, enaka 0 m / k m 2 , na samem Kočevskem polju 
pa je 435 m / k m 2 ob normalnem vodnem stanju, ob poplavah pa se seveda ta številka 
močno poveča, prakt ično podvoji . 
Podobno je z razvitostjo ( izvijuganostjo) rečnega toka. V neprepustnih predelih 
imajo tokovi koeficient razvitosti K okoli 1,1, na Ribniškem polju 1,3 — 1,42 
(K r a n j c, 1977, 37), Rinža na Kočevskem polju pa ima ta K = 1,44. 
Glede na to, da problem »talne« ali »kraške« oziroma sklenjene ali nesklenjene 
vodne gladine v krasu še vedno ni rešen ( G a m s 1974, 37—38) , bi težko govorili 
o gladini in razprostranjenost i talne vode na obravnavanem ozemlju. Nivo vodne gladine 
v vodnih j amah na splošno pada od osrednjega dela Kočevskega polja, od 
neprepustnih kamnin pliocenskega bazena, tako v smeri proti Kolpi kot tudi v smeri 
proti Krki ( K r a n j c , 1972, 148—149). Obenem pa določeni izviri v poglobitvah 
v dnu polja (Moštgruben za Žel jnami, zajeti izvir »Brunnvvirt« pri Gorenju) 
govore v prid domnevi , da je voda v os rednjem delu polja, na obrobju pliocenskega 
bazena, r azmeroma plitvo pod površjem in da ni vezana zbolj na vodne jame. To 
potr ju je tudi vdor vode v sondo v vhodnem delu Ciganske jame (sistem Željnskih jam) , 
ki je znana kot suh rov (po ustni informacij i M. B r o d a r-ja). 
Ta »jamska voda« se ob istem vodnem s tanju pojavlja v nadmorskih višinah med 
4 4 5 — 4 7 0 m in nima enotne gladine niti ne enotnega strmca. V območju obravna-
vanega dela Kočevskega polja (tistega dela, ki pr ipada porečju Rinže) je sedem vodnih 
jam (A r h i v Inštituta za raziskovanje krasa S A Z U ; K r a n j c, 1975). 
2. P E T R O G R A F S K E IN R E L I E F N E Z N A Č I L N O S T I P O P L A V N E G A 
P O D R O Č J A 
V normalnih hidrografskih razmerah je Kočevsko polje posebna hidrografsko-
morfološka enota . Vendar ob takem »normalnem« stanju ni poplav — ob poplavah se 
situacija bistveno spremeni: izpod Blok pa do pod Mozlja teče neprekinjena površinska 
reka (Bistrica — Zadnja Rinža — Rinža), dolga 46 km. Ta glavni tok dobiva poleg 
manjših tudi nekaj večjih površinskih pri tokov: Tržiščico, Ribnico, Rakitnico in 
Prednjo Rinžo. Zato računam kot zaledje Kočevskega polja celotno porečje Tržiščice, 
Bistrice, Ribnice in Rakitnice. Kjer je v nadal jn jem besedilu omen jeno zaledje oziroma 
porečje Rinže, bo s tem mišljeno v zgoraj omen jenem obsegu. 
Velik del tega porečja oziroma poplavnega zaledja je na kraškem svetu. V ta 
okvir sodijo tudi visoke planote os redn je dinarske gorske verige, ki sodijo k tipu 
najbol j zakraselih slovenskih ozemelj. 
Obravnavano ozemlje s hidrološkega stališča ni podrobne je raziskano, predvsem 
pa ni določena razvodnica med večjimi vodnimi tokovi. Celo glavna razvodnica med 
porečjem Krke in Ljubljanice ni točno določljiva, kljub dolgoletnim raziskavam, ki so 
bile še posebej intenzivne ob pr ipravah za medna rodn i simpozij o s ledenju podzemel j -
skih voda ( H a b i č , 1976, 12-13). Zato ni mogoče ugotoviti ali izračunati cele vrste 
hidroloških značilnosti , ker manjka osnovni podatek — velikost zbirnega območja . 
Razvodnica, ki omeju je poplavno zaledje Kočevskega polja, je dolga okoli 105 km. 
Od tega je je na neprepustnih kameninah, torej točno določene, le 7 km (6 ,7%) , 23 km 
( 2 1 , 9 % ) je poteka po dolomitih, kjer se deloma ujemata orografska in prava razvodnica 
(Slemena, južni del Kočevskega polja), de loma pa je t am vprašanje razvodnice enako 
zapleteno kot na apnencu (severni del Ribniške Velike gore). Ves ostali del razvodnice 
v dolžini 75 km ( 7 1 , 4 % ) pa poteka po apnencih, prek zakraselega sveta. 
Ker poteka tako velik del razvodnice po kraškem svetu, je predvideno poplavno 
območje po približni oceni lahko različno za okoli 2 5 % (90 km2). 
Ob normalnem vodnem stanju teko vode z Ribniškega polja pod zemljo v Krko. 
N o v a k (1970, 20) pravi, da se vse ribniške vode od teka jo v Krko, pri čemer pač ne 
upošteva površinskih poplavnih voda, ki tečejo z Ribniškega na Kočevsko polje. Ob 
poplavah pr ihaja torej na siceršnjem razvodju med porečjema Krke in Kolpe do 
»vertikalnih bifurkacij« ( R u s , 1921, 188); razvodnica se v resnici zabriše. Še več 
takih bifurkacij je v samem podzemlju . Taka je npr. bi furkaci ja za ponor i Rakitnice — 
nizka voda teče le proti Krki, visoka pa se preliva tudi v izvire Prednje Rinže ( K r a n j e , 
1972, 142). 
Kljub številnim nerešenim vprašanjem in nejasnost im sodi celotno povodje Ribni-
škega polja nedvomno v okvir poplavnega zaledja Rinže, saj so poplave na Kočevskem 
polju, vsaj večje poplave in povodnj i , vezane na poplave na Ribniškem polju. Kot 
zaledje poplavnih voda Kočevskega pol ja računam ozemlje z obsegom 356,5 km2-
Hidrogeologi delijo kamnine glede na različno s topnjo prepustnost i tal in glede na 
različno sposobnost zadrževanja vode v glavnem na tri skupine: v neprepustne , deloma 
prepus tne in prepus tne kamnine ( B u s e r — D r o b n e — G o s p o d a r i c , 1976, 
37). 
Na obravnavanem ozemlju se neprepustne kamnine pojavl jajo na treh področj ih: 
v Slemenih, v pl iocenskem bazenu okoli Kočevja in v Šibju v bližini Mozlja. V Slemenih 
in Šibju sestavljajo površje s rednjepermski kremenovi konglomerat i , peščenjaki in 
glinasti skrilavci ( R i b n i c a , 1969), Šibje pa permski konglomerat , peščenjak in 
skrilavec ( G e r m o v š e k , 1962). Površje v območju pliocenskega bazena pri 
Kočevju sestavljajo pliocenske in kvar tarne gline z roženčevimi prodniki in peskom 
( R i b n i c a , 1969). Čeprav obsegajo le majhen delež celotnega povodja , 17 km 2 ali 
4 , 8 % , je v hidrografskem smislu njihov pomen precej večji, saj je ta svet povir je raz-
meroma velikih vodnih tokov, ki se zlivajo tudi na Kočevsko polje. 
K polprepustnim ali deloma prepustnim kamninam štejem dolomite, čeprav so 
tudi med njimi samimi r azmeroma velike razlike, kar se odraža tudi v prepustnost i : 
v povir ju Bistrice sodi svet na dolomitu k normalnemu (erozi jskemu) reliefu, južni 
rob Kočevskega pol ja pa kaže vse značilnosti razvitega krasa. Dolomi tno ozemlje je 
najobsežnejše na severozahodnem koncu porečja (obrobje Lašč in Blok ter severni del 
Ribniške Velike gore, manjše krpe pa so še v Ribniški Mali gori in v južnem delu Kočev-
skega polja). Dolomi tno ozi roma polprepus tno ozemlje v celoti obsega 102,1 km 2 
ozi roma 2 8 , 7 % celotnega poplavnega ozemlja. 
Vse ostalo ozemlje, to je 236,6 k m 2 ( 66 ,5%) , grade prepus tne kamnine — apnenci 
jurske in kredne starosti ( R i b n i c a , 1969). Na podlagi rezultatov preučevanja man j -
ših kraških področi j v okviru obravnavanega ozemlja lahko rečem, da ni bistvenih 
razlik v zakraselosti in torej tudi ne v stopnji prepustnost i med jurskimi in krednimi 
apnenci ( K r a n j c, 1977, 13). Prepustne kamnine grade tako kraške planote 
(Ribniška in Kočevska Velika gora, Ribniška Mala gora) kot tudi os redn jo depresijo, 
Ribniško-kočevsko polje. 
Poplavni svet Kočevskega polja sodi med poplavna področ ja ob spodnjem 
delu vodotoka v depresij i — kraškem polju. Po hipsografskem kriteriju lahko razdelimo 
celotno poplavno zaledje na raven svet — dno kraških polj in večjih dolin — ter na 
hribovito ozemlje . Ravni svet predstavl ja dno Ribniško-kočevskega polja, dno depresije 
Loškega po toka in spodnji del doline Bistrice. V tem obsegu je ravnega sveta 93,4 km 2 
( 2 6 , 2 % ) . Veliko večino zavzema dno Ribniško-kočevskega polja, ki meri 91 km 2 , 
kar pomeni 9 7 , 4 % ravnine v obsegu celotnega povodja . Hriboviti svet pa zavzema 
263,1 k m 2 (73 ,8 %) . 
3. K L I M A T S K E IN V R E M E N S K E Z A S N O V E P O P L A V N I H V O D A 
Čeprav leži Kočevsko polje s svojim poplavnim zaledjem v notranjost i Dinarskega 
gorstva, se v podneb ju čutijo vplivi r azmeroma bližnjega Jadrana ter večje odprtost i 
proti celinski notranjost i . Tako pr ipada obravnavano ozemlje t empera tu rno no t ran jemu 
pasu, po padavinskem režimu pa ga m o r e m o prišteti k modif ic i ranemu sredozemskemu 
podnebju ( F u r l a n , 1 9 6 0 , 4 5 — 4 6 , 5 5 ) . 
Poprečna letna količina padavin znaša za Kočevje 1.518 mm, Ribnico 1.614 mm, 
Grčarice 1.700 mm in Sodražico 1.775 mm. Izohiete po teka jo pretežno v dinarski 
smeri. Padavine se dobro u jemajo z orografskim položajem: največ padavin imajo 
gorske gmote na zahodu (Ribniška Velika gora nad 1.700 mm, Kočevska Velika gora 
1 .600—1.700 mm), proti notranjost i pa se količina padavin zmanjšu je ; Kočevsko 
polje pre jema 1 .500—1.600 mm ( R e y a, 1946; F u r l a n , 1953). 
Padavine so razporejene precej enakomerno čez vse leto, višek je ok tobra in maja , 
minimum pa februar ja in julija. Če si og ledamo mesečne padavinske količnike za 
Kočevje, vidimo, da leži tri mesece (december , januar , februar ) v letu sneg, trije 
meseci (marec, oktober , november) imajo zelo vlažno, pet mesecev (april, maj , junij , 
avgust, sep tember) vlažno in le en mesec (julij), zmerno sušno podnebje . Kljub temu 
lahko nastopi poleti tudi suša, kajti padavine so v tem letnem času sicer obilne, a kra tko-
t ra jne in j im večkrat slede tedni brez moče. 
Poprečna letna tempera tura je v Kočevju 8,1°C, najnižja poprečna mesečna 
tempera tura je j anuar j a (—2°C), najvišja pa julija (18,4°C). Po stopnji topline so trije 
meseci (december , j anuar , februar) v letu mrzli — pod 0"C, trije meseci hladni (marec, 
oktober , november) , trije (april, maj , sep tember) zmerno hladni in trije (junij, julij, 
avgust) zmerno topli ( T a n c i k , 1959 ,101) . 
Poletni tempera turn i ekstremi dosegajo -)—36°C, zimski pa pade jo celo pod 
— 3 0 ° C . Poprečno dnevno tempera tu ro pod 0°C ima poprečno 86 dni v letu. Možnost 
slane je še v začetku juni ja in že v drugi polovici septembra. 
Na Kočevskem polju se ob ant iciklonskem vremenu, predvsem pozimi, rada 
uveljavlja toplotna inverzija, zato je tudi megla razmeroma pogosta . Kočevje ima v po-
prečku 68,4 meglenih dni na leto. Največ megle je septembra , n a j m a n j pa aprila. 
Oblačnost je največja pozimi (62 dni), na jman j ša pa poleti (42 dni) ( S i m o n i č , 
1956, 27—28) . Klimatske podatke za novejše obdob je pr ikazuje tudi ustrezna novejša 
l i teratura ( T a n c i k , 1959, tab. 3—5; P a p e ž , 1 9 7 3 , 2 8 4 — 2 8 5 ) . Novejši podatki 
M e t e o r o l o š k e g a z a v o d a SRS (1976) (tabela 2) se malo razlikujejo od 
zgoraj navedenih, vendar ostanejo kljub razlikam bistvene karakteristike nespreme-
njene. Tako je po teh podatkih za obdobje 1931—1960 poprečna letna temperatura 
Kočevja 8,2°C, količina padavin pa znaša 1.567 mm (49 mm več kot po Reyevih 
podatkih). Primarni padavinski maksimum (183,5 mm) je oktobra, sekundarni pa 
junija (155,1 mm), primarni minimum marca (93,3 mm), sekundarni pa avgusta 
(109,6 mm). 
Največji delež poplav se ujema s pr imarnim padavinskim maksimumom (oktober), 
kar kaže na sezonsko komponento sicer aperiodičnih poplav. Pač pa pri ostalih mesecih 
ta odvisnost ni več opazna ali je le zelo majhna, prihaja pa celo do pravih neskladij — 
mesec marec, ki ima na jmanj padavin (primarni minimum), je po številu poplav na 
petem mestu (tau. 2). 
T A B E L A 2. Poprečne mesečne temperature in količine padavin za Kočevje (1931— 
1960) ter nastopanje poplavne vode pri Slovenski vasi (1958—1975) 
Mesec 
Poprečna 
temperatura 
v ° C 
Popr. mesečne 
padavine v mm 
% nastopov 
poplavne vode 
1 —2,5 115,4 3,08 
11 — 0 , 8 109,6 6,15 
III 3,1 93,3 10,77 
IV 7,9 106,4 4,62 
V 12,6 134,7 4,62 
VI 16,2 155,1 6,15 
VII 18,1 123,9 4,62 
VIII 17,4 109,6 6,15 
IX 13,7 157,6 12,31 
X 8,7 183,5 15,39 
XI 3,9 152,2 12,31 
XII — 0 , 1 126,2 13,85 
skupaj 8,2 1.567,5 100,02 
Neposredni povod poplave je določena količina padavin, sicer različna v različnih 
primerih. Količina dežja, ki sproži samo poplavo je vremenski pojav, zato lahko redne 
poplave na Kočevskem polju označujemo kot »vremenske poplave«. 
Vremenske situacije, ki lahko sprožijo poplavo na Kočevskem polju, so v glavnem 
tele: 1. obilno jesensko deževje, 2. spomladansko deževje, spremljamo s taljenjem 
snega, 3. močni poletni nalivi in 4. zimska odjuga. 
Navajam nekaj konkretnih primerov vremenskih situacij za opazovalno postajo 
Kočevje ( H i d r o m e t e o r o l o š k i z a v o d ) in pojavljanje poplavne vode pri 
Slovenski vasi ( V o d n a s k u p n o s t SRS — hidrologija). 
I. Prevladujoči vpliv obilnega jesenskega dežja: 
Po normalno toplem ( 1 4 ° C oziroma 0 , 3 ° C nad normalo) in suhem (102 mm padavin oziroma 69 % normalne 
količine) septembru 1964 je nastopil zelo moker oktober (392,6 mm ali 249%). V tem mesecu je bilo 11 dni z več 
kot 10 mm padavin dnevno. Že sredi meseca je nastopila poplavna voda in vztrajala 6 dni — predzadnji dan je 
gladina dosegla koto 242 cm (poplava se začne na koti 200 cm). Po nekajdnevni prekinitvi so se padavine še stopnje-
vale, 25, oktobra je bil padavinski višek (69,3 mm v enem dnevu) in še istega dne je zopet nastopila poplavna voda, 
dan kasneje pa je gladina dosegla najvišjo koto, 278 cm. Tudi drugi poplavni val je trajal 6 dni in je bil samo 
v mesecu oktobru poplavni svet pod vodo najmanj 12 dni, medtem ko znaša letni popreček le 10 dni poplavne vode. 
2. Spomladansko deževje, spremljano s taljenjem snega: 
V zelo mrzlem januarju 1963 (—7,0°C ali 4 , 4 ° pod normalo) z razmeroma veliko količino padavin (127% 
normalne količine) in prav tako mrzlem (—5,1° ali 3 , 7 ° pod normalo), a bolj suhem ( 9 7 % normalne količine 
padavin) februarju je Kočevsko polje prekrila debela snežna odeja (maksimalna debelina 66 cm). Sneg je ležal ves 
januar in februar, sredi marca pa je nastopila odjuga, spremljana z dežjem. Po celodnevnem dežju (22,2 mm dnevni 
maksimum) je naslednji dan nastopila kratkotrajna (1 dan) poplavna voda. 
3. Poletni nalivi 
Po toplem (17,1° ali 0 ,9° nad normalo) in suhem (65,2 mm ali 42% normalne količine) juniju 1970 je 
nastopil hladnejši (17,3°— 0 ,8° pod normalo) in bolj namočen julij (176,4 mm — 142%). Padavine so bile 
v obliki nalivov (dni z dežjem je bilo kljub večji količini padavin manj kakor navadno, le 82%), 5 dni je bilo 
z dnevnimi količinami nad 10 mm. Dnevni višek padavin je bil 16. julija (65,8 mm); še istega dne je nastopila, 
sicer skromna in kratkotrajna poplava (202 cm — 1 dan). 
4. Zimska odjuga: 
Januar 1958 je bil mrzel (—3,3°— 0 ,7° pod normalo) in s precej veliko količino padavin (176 mm — 
174%) v obliki snega in dežja, z 11 dni trajajočo in do 58 cm debelo snežno odejo. Prva polovica februarja je bila 
še mrzla, s snegom in 12 dni trajajočo snežno odejo. V drugi polovici februarja pa je nastopila zelo močna odjuga. 
Poprečna februarska temperatura je bila 3,5°(4,3° nad normalo), dnevni temperaturni maksimum pa celo 18,6°. 
Februar je bil tudi precej namočen (149 mm — 160%) in po močnem nalivu (dnevni maksimum 40,3 mm) je 
nastopila sicer visoka (244 cm) a razmeroma kratkotrajna (2 dni) poplava. 
Najdlje trajajoča zabeležena poplavna voda je bila v letu 1967: po normalno toplem (14 ,2°—0,5° nad 
normalo) septembru s poprečno količino padavin (170,4 mm — 108%) je nastopil topel (10 ,4°—1,7° nad normalo) 
in normalno namočen oktober (183,6 mm — 100%). Vendar so bile te padavine zelo neenakomerno razporejene 
— v oktobru je bilo vsega skupaj le 8 padavinskih dni (63% normalnega števila), a med temi le 4 dnevi s preko 
10 mm padavin. Dnevni maksimum je znašal 63,5 mm. Poplavna voda je nastopila takoj po padavinskem 
maksimumu, še istega dne, naslednji dan pa je že dosegla najvišjo koto (240 cm) Poplava (nad 200 cm) je trajala 
vsega skupaj 10 dni, kar je najdaljše trajanje enega samega vala poplavne vode v opazovanem obdobju. 
Najvišja voda, to je kota 330 cm na vodomeru pri Slovenski vasi, kar pomeni 130 cm nad nivojem »normalne« 
poplave, je bila zabeležena 30. avgusta 1974. Razmeroma suhemu (112,1 mm — 90% normalne količine) in 
normalno toplemu (18,0Q— 0,1° pod normalo) juliju je sledil nadpoprečno topel (18,6°— 1,2° nad normalo) in 
obenem izredno namočen avgust (292,9 mm — 266%). Število dni s padavinami (8) je bilo poprečno, pač pa jih je 
bilo med njimi 6 s preko 10 mm dnevno. Rinža je dosegla poplavni nivo (200 cm) 28. avgusta. 29. avgusta, ko je 
voda sicer že poplavljala, pa je nastopil izredno močan dnevni padavinski maksimum (110,2 mm) in povzročil 
hiter dvig vodne gladine na koto 330 cm. 
Od 65 pojavov poplavne vode, kolikor jih je bilo zabeleženih na vodomernem 
profilu Slovenska vas v obdobju 1958—1975, jih je 37 ( 5 7 % ) nastopilo neposredno, to 
je še isti dan ali na jkasneje naslednji dan po padavinskem maks imumu. Ta povezanost 
je še večja v hladni polovici leta, kljub temu, da je takrat dnevni višek lahko v obliki 
snežnih padavin in se zato ne more direktno odražat i v pojavu visoke vode. Od poplav 
v hladni polovici leta (november — februar) jih je 6 1 % nastopilo neposredno po 
padavinskem višku. To si lahko razlagamo s splošno večjo zasičenostjo podzemeljskih 
kanalov, namočenos t jo prsti ali zaradi zmrzali večjo neprepustnost jo . V topli polovici 
leta pa je bilo 5 5 % pojavov poplavne vode neposredno po padavinskem višku. 
Tako imamo zabeležen primer, ko je v hladni polovici leta že po razmeroma 
šibkem dnevnem padavinskem višku (20,7 mm v decembru 1968) nastopila poplava. 
V topli polovici leta je količina dnevnega padavinskega viška, po katerem je nastopila 
poplava, sicer malo večja, a še vseeno zelo majhna , saj je poplava nastopila v maju 
1974 že po dnevnem maks imumu 32,6 mm. Za pr imer javo naj povem, d a j e bil absolutni 
dnevni maks imum v obdob ju 1958—1975 kar 110,2 mm v enem dnevu. 
Po drugi strani pa lahko padejo zelo velike dnevne količine padavin, a se kljub 
temu ne pojavi poplavna voda. Tudi v takem pr imeru je dnevni višek v hladni polovici 
leta lahko malo manjši kot pa v topli. Tako je v novembru 1973 padlo 87,8 mm padavin 
v enem dnevu, a se poplavna voda ni pojavila. Vzrok je v glavnem v tem, da so omenjene 
padavine padle deloma kot sneg, po p renehan ju padavin pa je nastopil hud mraz. 
V juniju 1958 je v Kočevju v enem dnevu padlo 95,4 mm dežja, ne da bi te padavine 
sprožile poplavo. To si lahko deloma razlagamo z bolj ali man j izpraznjenimi kraškimi 
podzemeljskimi kanali, deloma pa m o r d a tudi z lokalno omejenimi nalivi, saj je 
v Sodražici isti dan padlo le 35 mm dežja. 
Podatkov o izjemnih poplavah — povodnj ih je še manj , vendar si kl jub temu 
lahko ustvar imo določeno predstavo o njihovi povezanosti z vremenskimi dogajanj i . 
V največ pr imerih povzroči jo povodnj i obilne padavine, ki pade jo v času, ko so vode 
že tako visoke ali pa celo že poplavl ja jo . To je takrat , ko je kraška not ranjos t že 
zapolnjena z vodo, tla pa tudi nasičena. Za to je na jbrž pravilo, ne le slučaj, da je največ 
povodnj i prav v času jesenskega deževja, kot je razvidno iz poda tkov o povodnj ih 
zadnj ih desetletij. Jesenske povodnj i so bile 1933, 1965, 1969 in 1973. Leta 1965 sta 
bila meseca november in december izredno namočena (184 ozi roma 2 1 6 % normalne 
količine padavin) , prav taka pa sta bila tudi november 1969 ( 1 5 2 % ) in september 
1973 (153 %) . 
Vendar po sami količini padavin ali dnevnem maks imumu (85,8 mm) nikakor ne 
bi mogli sklepati na izredno poplavo sep tembra 1973. Povodenj je nastopila šele zaradi 
sodelovanja drugih dejavnikov, predvsem neur ja z nalivi. Za i lustracijo podrobne je 
navajam takra tno vremensko situacijo. 
September 1973 je bil izredno moker in za spoznanje nadpoprečno topel mesec (242,3 mm ali 153% nor-
malne količine padavin in 14,4° ali 0,7°nad normalo). 
V prvi polovici meseca je naše kraje prešla hladna fronta in povzročila manjše padavine z nevihtami, kar je že 
domala namočilo prek poletja osušena tla in deloma napolnilo podzemeljske kanale. 
15.9 . so na polarni fronti nad Atlantikom in nad Evropo nastali valovi velikih amplitud. Atlantski frontalni 
valovi so se od zahoda usmerjali nad Alpe vse do konca meseca. 20. 9. se je islandski ciklon pomaknil na vzhod in 
v njegovem zaledju je hladni zrak prodrl nad zahodno Evropo. V višinah se je jedro hladnega zraka cepilo. Južno 
jedro se je pomaknilo nad zahodno Sredozemlje, kjer je 24.9. nastal nov ciklon, ki je povzročil pri nas obilne 
padavine ( M a j d a , 1973). V Kočevju je bilo silovito neurje dne 2 4 . 9 . od 19.30 do 19.50. Med neurjem je divjal 
po oceni opazovalca veter s hitrostjo 100 km/h. Vmes je 10 minut padala toča, debela kot lešniki, nato pa je 
pričelo deževati. Toča je prekrila tla 30 cm na debelo in ostala na tleh v kupih še ves naslednji dan. Vihar 
je ruval drevje, odkrival strehe, opeke so frčale po zraku in razbijale okna sosednjih hiš. Odtočni kanali so se 
zaradi toče in listja zamašili. V mestu so bile hude poplave. Kočevsko polje je bilo 4 dni v celoti poplavljeno 
(N o s a n, 1973, 1 15). 25. 9. je voda pri Slovenski vasi dosegla najvišji vodostaj — 264 cm. 
Povodenj je bila torej kombiniranega tipa: ob Rinži nazdol se je hitro širil poplavni val (čeprav ga ne moremo 
imenovati »hudourniški«), obenem pa je voda že pričela zastajati pred ponori in se je širila ob strugi navzgor 
(kraška poplava) (K r a n j c, 1973). 
Povodnji seveda lahko nas topajo tudi v drugih letnih časih. Taka je bila npr. 
poplava leta 1917. Uvrščamo jo lahko v zimski tip poplav. Januar ja 1917 je v 12 dneh 
padlo 333,5 m m dežja ( 2 0 % količine padavin v celem normalnem letu) in je nastopila 
izredna povodenj (R u s, 1921, 187) po vsej Ribniško-kočevski dolini. 
4 P R S T I N R A S T J E P O P L A V N E G A S V E T A 
Na nastanek in lastnosti prsti je zlasti vplivala matična osnova in višina talne vode. 
Večinoma holocenski, d robno zrnati rečni nanosi so različno debeli, razlika pa je tudi 
v širini teh nanosov. V poplavnem svetu pri Ložinah so omejeni le na ozek pas ob 
sami strugi, medtem ko so južneje od tod (zlasti med Koblarji in Slovensko vasjo) 
odloženi bolj na široko. Iz razlik v matični osnovi izvirajo tudi razlike v lastnostih 
prsti, iz tega pa razlike v rast ju in izrabi tal (pril. 2). 
Prsti poplavnega sveta na Kočevskem polju so predstavl jene z devetimi profili, 
iz katerih smo vzeli 31 vzorcev in jih analizirali v laborator i ju P Z E za geografi jo 
Filozofske fakultete v Ljubljani. Vzorce prsti smo vzeli iz profilov v poplavnem 
svetu in na nekaj višjem površju že izven poplavnega sveta. 
4.1. PRSTI P O P L A V N E G A SVETA 
Na lastnosti prsti je doka j vplivala mat ična osnova, poleg tega pa tudi vodne 
razmere (zlasti ta lna voda) , ki so povezane z razvojem površja in sedanj imi reliefnimi 
oblikami dna in obrob ja Kočevskega polja. Ti dejavniki so povzročili, da prsti na 
poplavnem svetu pri Ložinah niso pod vplivom talne vode. V poplavnem svetu ob 
Rinži od njenega izvira navzdol skoraj do vasi Breg se talna voda marsikje nahaja 
visoko in tako vpliva na prst. 
V poplavnem svetu Kočevskega polja prevladujeta dva tipa prsti : obrečna rjava 
prst in glej. 
Obrečna r java prst se nahaja na večjem delu poplavnega sveta. Pri Ložinah ta prst 
sploh prevladuje . Še večje površine za jema v zgornjem delu Kočevskega polja, zlasti 
na levi strani Rinže. Nahaja se tudi južno ob Brega. Od Kočevja ob Rinži navzdol se 
poplavni svet zoži, tako je tudi obrečna rjava prst omejena le na ozek pas ob strugi. 
Matična osnova, na kateri je nastala obrečna rjava prst, je v poplavnem svetu pri 
Ložinah peščeno-gl inasto-i lovnata, s prevladujoč im deležem drobnega peska (tabela 3). 
Na Kočevskem polju, v bližini Rinže, bolj prevladuje jo drobnejši ilovnati in glinasti 
delci. Tako je mat ična osnova na spodn jem delu pol ja že i lovnato-glinasta (nad 3 0 % 
glinastih delcev, tabela 3). 
Profil 1: rjava obrečna prst 
Kraj: Ložine 
Matična osnova: peščeno-glinasto-ilovnati nanos holocenske starosti 
Reliefna oblika: terasa 
Rastje: travniško 
A] 0—10 cm, rjav, peščeno-glinasto-ilovnat, grudičast, močno prekoreninjen 
(B) 10—20 cm, svetlo rjav, peščeno ilovnat, drobno zrnat (vsebuje svetle mineralne delce) 
C pod 20 cm, svetlo rjav, peščeno-glinasto-ilovnat. 
Ta prst ima slabo diferenciran profil. V vseh horizontih prevladujejo peščeni delci (zlasti droben pesek). 
Podhorizont A| vsebuje 3,7% humusa. V istem tipu prsti v bližini Livolda pa se delež organske snovi poveča 
nad 6 % (tabela 3). 
Prst pri Ložinah vsebuje v vseh horizontih precejšen delež prostega kalcijevega karbonata, saj znaša le-ta 
v celem profilu nad 5 0 % . S tem je povezana tudi reakcija prsti, ki je alkalna (pH 8). Očitna razlika glede na 
reakcijo in delež kalcijevega karbonata se kaže z istim tipom prsti na Kočevskem polju. Tu v celem profilu 
prsti ni niti 1 % kalcijevega karbonata, a reakcija je kisla (pH 6,5 — 6,7). 
To bi kazalo, da je rečni nanos, na katerem je nastala obrečna rjava prst pri Ložinah, dosti bolj karbonaten 
(v C horizontu 57,8% C a C O , ) kot na Kočevskem polju, kar je dokaj vplivalo na delež tega karbonata v prsti 
in na njeno reakcijo. 
Tudi vpliv talne vode v obrečni rjavi prsti se kaže na Kočevskem polju drugače 
kot pri Ložinah. V poplavnem svetu pri Ložinah ni v tej prsti opaziti vplivov delovanja 
talne vode, medtem ko na Kočevskem polju sega njen vpliv v spodnji del profila prsti. 
Znaki oglejevanja se kažejo ponekod že pri 50 cm, drugod pa pod 100 cm. V profilu 
prsti pri Slovenski vasi se naha ja redukcijski horizont (Gr) v globini 200 cm. 
To bi kazalo, da je pri Ložinah talna voda globoko pod površjem (morda bi tu 
morali govoriti o skalni vodi, saj se ponekod apnenec nahaja le 50 cm pod površjem). 
Na zgornjem delu Kočevskega polja pa se v poplavnem svetu talna voda naha ja bližje 
površju kar kaže, da tu padavinska voda težje odteka. Vei je tno gre na Kočevskem 
polju za debelejše plasti rečnih sedimentov (d robno zrnatih), v katerih se zadržuje voda. 
Zato se kažejo v globini 100 cm že bolj ali man j vidni znaki oglejevanja, ki jih pri 
Ložinah ni videti. 
Zanimiva je tudi pr imer java med obrečno r javo prs t jo in prs t jo na nekaj višjem 
površju, ki ga poplavna voda doseže le redko. Tu je prst nastala na živoskalni matični 
osnovi ali na i lovnato glinastih rečnih nanosih. Zato se loči po morfoloških ter 
fizikalnih in kemičnih lastnostih od prsti v poplavnem svetu. 
Večinoma so rjave poka rbona tne prsti, glinasto i lovnate ali i lovnato glinaste 
teksture, z nizkim deležem prostega kalcijevega karbonata in kislo reakcijo. Tudi 
v tej prsti nas topa jo razlike med prst jo pri Ložinah in južneje na Kočevskem polju. 
Štev. 
profila 
Štev. 
vzorca 
Hori-
zont 
Debelina 
v cm 
grobi 
pesek 
drobni % 
pesek glina 
1 149 A, 0 — 10 25,59 43,41 13,4 17,6 
161 (B) 10 — 20 14,02 56,28 18,4 11,3 
175 C pod 20 7,62 62,88 12,7 16,8 
2 16 Ai 0 — 15 1,58 33,62 40,1 24,7 
41 (B) 15 — 40 1,19 24,11 45,2 29,5 
43 D 40 — 60 0,39 6,21 20,3 73,1 
3 71 A, 0 — 10 1,43 32,27 40,0 26,3 
82 (B) 10 — 25 0,71 23,39 35,4 40,5 
172 C pod 25 0,18 23,02 34,3 42,5 
4 7 A , , 0 - 18 17,24 34,56 28,7 19,5 
30 A , 2 18 — 35 18,32 32,48 25,4 23,8 
62 (B) 35 — 50 20,37 33,13 22,4 24,1 
100 C 50 — 100 19,79 29,01 24,3 26,9 
200 pod 100 26,81 24,09 13,0 36.1 
5 15 At 0 — 5 2,76 17,34 32,9 47,0 
49 AlGr 5 — 25 2,04 21,35 33,5 43,1 
88 G r pod 25 10,97 29,13 23,5 36,4 
6 109 Ai 0 — 10 7,32 39,68 36,4 16,6 
113 (B) 10 — 30 9,07 35,77 33,3 21,9 
114 C 30 — 200 4,67 17,43 21,1 56,8 
128 G r pod 200 1,86 30,04 39,1 29,0 
7 42 A, 0 — 15 2,77 33,03 44,1 20,1 
102 E 15 — 50 2,53 29,07 45,6 22,8 
132 B 50 — 70 1,67 23,33 43,2 31,8 
245 C 70 — 300 6,72 26,38 42,7 24,2 
8 35 Ai 0 — 15 3,07 45,33 35,4 16,2 
81 (B) 15 — 30 3,04 37,46 36,7 22,8 
166 ' C 30 — 70 1,99 32,51 32,7 32,8 
9 117 A, 0 — 15 6,58 29,72 45,1 18,6 
52 Ai (B) 15 — 35 4,28 41,32 34,2 20,2 
36 (B) pod 35 3,48 30,82 43,6 22,1 
Tekstu- % pH v 
ra CaCO.i KCL 
% % vlage 
humusa (utežni) Kraj Tip prsti 
PGI 
P1 
PGI 
GI 
MG 
G 
GI 
IG 
IG 
GI 
GI 
GI 
IG 
IG 
G 
IG 
IG 
GI 
GI 
G 
IG 
GI 
MGI 
IG 
GI 
50,57 
54,83 
57,8 
0 
0 
0 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
GI o 
GI O 
IG O 
MGI O 
GI O 
GI O 
8,37 
8,12 
8,48 
6,72 
6,65 
6,81 
6,63 
6,89 
6,61 
6,06 
6,13 
6,2 
6,2 
6,26 
6,1 
5,97 
6,0 
5.3 
5.4 
6,6 
6,6 
6,1 
6,29 
6,0 
6,86 
6,3 
6,19 
6,78 
7,06 
7,02 
7,2 
3,7 
5,36 
5,86 
3,85 
11,39 
11,05 
2,11 
5,19 
6,5 
5,2 
27.4 
34,8 
36.8 
38.2 
32.9 
32.4 
38.0 
38.3 
32,3 
52,8 
42.7 
36.2 
36.5 
52.8 
25.1 
25.8 
63.2 
55.9 
49.1 
46.3 
46.3 
54,9 
51.5 
49,9 
34.2 
44.6 
36.5 
31,1 
71.6 
65.5 
58.6 
Pod Jasnico obrečna rjava 
Ložine 
Ložine 
Pri Ložinah 
Pri Slovenski 
vasi 
rjava 
pokarbonatna 
obrečna rjava 
obrečna rjava 
glej 
Pri Slovenski obrečna rjava 
vasi 
Slovenska vas rjava sprana 
Livold 
Kočevje 
obrečna rjava 
obrečna rjava 
V prsti na Kočevskem polju so v spodnjem delu profila rjaste maroge in konkrecije 
ter črne prevleke prek delcev prsti. Vseh teh pojavov v prsti pri Ložinah ni opaziti. 
To bi zopet kazalo na večjo vlažnost v spodnjih delih prsti na Kočevskem polju. 
Poleg obrečnih rjavih prsti, ki jim pripada večji del prsti v poplavnem svetu 
Kočevskega polja, se tu nahaja jo še gleji. Zaradi višje gladine talne vode nastopajo 
procesi oglejevanja le na Kočevskem polju samem. Talna voda sega visoko v bližini 
izvira Rinže. Navzdol odtod se ozemlje z visoko talno vodo razširi zahodno od Kob-
lerjev. Nato se zoži in se širi v ozkem pasu ob Rinži skoraj do Kočevja. Na vsem tem 
ozemlju se v prsti kažejo bolj ali manj izraziti znaki oglejevanja. 
Glej je nastal večinoma na drobno zrnatih rečnih nanosih holocenske starosti. 
Po zrnavosti je matična osnova ilovnato glinasta s precejšnjim deležem glinastih 
delcev (nad 30 %). V bližini izvira Rinže so v matični osnovi tudi prodniki, tako da 
delež grobega peska preseže 10%. V tej matični osnovi sega talna voda visoko, del 
leta skoraj do površja, zlasti na najnižjih delih. 
Profil 5: glej 
Kraj: severno od Slovenske vasi 
Matična osnova: i lovnato glinast rečni nanos s prodniki 
Reliefna oblika: terasa 
Rastje: h igrofi lno travniško rastje 
A l 0 — 5 cm, črn, glinast , prckorcninjen , zelo humozen , vlažen 
A l G r 5—25 cm, siv i lovnato-gl inast , humozen, vlažen 
Gr pod 25 cm, r javkast , i lovnato-glinast skeleten, zelo vlažen. 
A l podhor izont te prsti vsebuje precej organske snovi (nad 10%). Tudi v ostalih horizontih se še nahaja 
organska snov, kar kaže, da v tem vlažnem okolju organska snov le počasi razpada. 
Po mehanski sestavi se ta glej uvršča med težke prst i , sa j v celem profilu delež gline presega 3 5 % , tako 
da je i lovnato-glinaste teksture ( tabela 3). Ta glej je reven s prost im kalcijevim k a r b o n a t o m , saj ga ni niti 1 % . 
Tako je reakcija kisla. 
4.2. RASTJE P O P L A V N E G A SVETA 
Na poplavnem svetu Kočevskega polja prevladuje travniško rastje. Vendar se 
kažejo razlike v njegovi floristični sestavi in fiziognomiji, glede na različne prsti, ki jih 
porašča. Tako na sušnejših obrečnih rjavih prsteh uspevajo drugačne rastlinske vrste 
kot na težkih in vlažnih oglejenih prsteh. Tudi v rastlinski odeji se kaže razlika med 
poplavnim svetom pri Ložinah in poplavnim svetom jugovzhodno od Ložin. 
Pri Ložinah ni v poplavnem svetu oglejenih prsti, zato tu ne raste vlagoljubno 
rastje, ki je marsikje zelo značilno za poplavni svet. Na obrečni rjavi prsti se širijo 
travniki z navadnim korenjem (Daucus carota), plazečo zlatico (Ranunculus repens), 
črno deteljo (Trifolium pratense), pasjo travo (Dactylis glomerata), kukavičjo lučeo 
(Lychnis floscuculi), navadno kislico (Rumex acetosa) itd. 
To so travniki z gosto in visoko travo, ki se razrašča tudi na terasi nad poplavnim 
svetom, kjer se močno uveljavijo razne trave, navadnega korenja pa je malo. Tako 
travno rastje porašča poplavni svet pri Ložinah. 
Travniško rastje, podobno po sestavi in fiziognomiji, porašča večji del obrečnih 
rjavih prsti tudi južno in jugovzhodno od Ložin proti Kočevju. Vendar se v tem delu 
poplavnega sveta, ki se širi proti Rinži, uveljavijo vlažne oglejene prsti. 
Tak prehod v prsti in rastju se lepo vidi v poplavnem svetu zahodno od Koblerjev 
proti Rinži. Travniškemu rastju na obrečni rjavi prsti sledi pas travniškega rastja 
z malo travnimi vrstami in veliko plazeče zlatice. Nato sledi svet z že bolj vlažno prstjo, 
ki jo porašča grmovje in nizko drevje črne jelše (Alhus glutinosa) (si. 3). V bližini 
struge je gladina talne vode že tako visoka, da včasih seže tudi na površje. Ta pas 
porašča v gostih šopih paostrični šaš (Carex pseudoeyperus). 
Poplavni svet ob Rinži poraščata vrba in črna jelša ter zeliščno vlagoljubno rastje (pri 
Slovenski vasi) (foto: F. Lovrenčak) 
SI. 4. Struga Rinže pri Bregu, poraščena s hidrofiti (foto: F. Lovrenčak) 
Vlažne oglejene prsti se razprostirajo ob Rinži od izvira proti Slovenski vasi. 
Marsikje so porasle z gostim vlagoljubnim rastjem: šaši (Carex sp.), močvirsko preslieo 
(Equisetum palustre), brestovolistno sračico (Filipedula ulmaria), munec (Eriophorum 
sp.), ločki (Juncus sp.) itd. 
Značilno hidrofilno rastje porašča tudi poplavni svet tik ob Rinži. Tu se razraščajo 
poleg drevesnih in grmovnih vrst tudi zeliščni higrofili: paostrični šaš in ostri šaš 
(Carex gracilis), brestovolistna sračica, od dreves pa črna jelša in vrbe (si. 4). Tako 
rastje porašča poplavni svet bolj ali manj na široko tudi južno od Slovenske vasi proti 
Bregu ter še naprej proti Kočevju. 
Vlagoljubno rastje porašča tudi bregove in ponekod samo strugo Rinže. Plitvejši 
deli struge so porasli pri Slovenski vasi ter še navzdol proti Bregu. Rastje ponekod 
zožuje vodni tok in preprečuje hitrejši odtok rečne vode. 
5. P O G L A V I T N E D R U Ž B E N O G E O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I 
P O P L A V N E G A S V E T A 
5.1. GOSPODARSKI POMEN TEKOČIH V O D A IN NJIHOVA IZRABA 
Na poplavnem področju, to je v obsegu Kočevskega polja samega, je človek 
vodne razmere precej spremenil že v preteklih stoletjih. Takrat so postavljali predvsem 
ob Rinži obrate na vodni pogon, ki pa so do danes že vsi bodisi propadli ali pa so vsaj 
prenehali obratovati . V novejšem času se kažejo spremembe predvsem v spreminjanju 
samega vodnega režima oziroma spremembe v količini voda (zajetja za oskrbo pre-
bivalstva in industrije z vodo) in spremembe kvalitete voda — onesnaževanje. 
Najstarejše spremembe na vodnem toku so nastale s postavitvijo mlinov in žag 
oziroma z zgraditvijo jezov, potrebnih za njihovo delovanje. Morda je še starejše 
hidrotehnično delo na Rinži presekanje meandra Rinže. Ta prekop oziroma jarek so 
izkopali pred letom 1471, da so lahko v obrambne namene mesto, postavljeno v okljuku 
Rinže, v celoti obdali z vodo. V novejšem času so ta jarek zopet zasuli in zato nima 
danes nobenega vpliva na vodne razmere, kaj šele na poplave same ( S i m o n i č , 
1956, 32—33). 
Danes stoje ob Rinži še 4 mlini na vodni pogon in ena žaga, vendar nobeden 
izmed teh obratov ni več v pogonu. Pač pa ima še večina bolj ali manj dobro ohranjene 
jezove. Najstarejši izmed teh mlinov je Erhartov mlin pri Slovenski vasi (si. 5). Na 
vratih ima vklesano letnico 1838, a je bil po navedbah današnjega lastnika takrat le 
prenovljen. Po mnenju nekaterih bi bil ta mlin sploh eden izmed najstarejših mlinov na 
Kočevskem ( S e h w a b i k, 1940, 98). Okoli leta 1900 je bilo na Rinži 8 obratov, ki 
so jim dajala energijo kolesa na vodni pogon — 6 ob srednji Rinži in po en ob izviru 
in v ponornem delu ( S t r u n a , 1955, zemljevid). 
Kot sem že omenil, imajo ti mlini še vsi ohranjene jezove. Vendar so ti jezovi 
v slabem stanju, naprav za zapiranje in spuščanje vode ali sploh nimajo več ali pa ne 
delujejo. Ob poplavah sicer predstavljajo vodnemu valu oviro, a v pogledu uravnavanja 
vodnega stanja in reguliranj odtoka praktično ne pomenijo ničesar več. Obenem pa so 
ti jezovi danes že precej spremenjeni. Jez pri Erhartovem mlinu je bil prvotno visok 
preko 3 m (po fotografiji, S c h w a b i k, 1940, 98), a je bil med vojno porušen in je 
danes le deloma obnovljen — precej niže, ko je bil prvotno. Popravila ga je ribiška 
družina za svoje potrebe. 
SI. 5. Erhartov mlin pri Slovenski vasi, eden najstarejših na Kočevskem polju 
Večji in edini m o d e r n i , okoli 5 m visoki jez z zapo rn i cami je na spodnj i Rinži, 
k jer zapušča reka mes to Kočevje. Njegova g lavna naloga je z a d r ž e v a n j e vode v strugi, 
ki po t eka skozi mes to , v pr ib l ižno s ta lno enaki višini. To je p redvsem p o m e m b n o za 
sušno o b d o b j e , da se s t ruga ne bi že v mes tu presuši la , kar bi povzroči lo n a j m a n j hud 
in nepr i j e ten s m r a d , l ahko pa še kaj hujšega . 
Preko v i s o k o v o d n e Rinže, mišljeni sta to re j tudi P redn ja in Z a d n j a Rinža, vodi 
13 mostov . Neka j man j š ih je še lesenih, ostali pa so zidani o z i r o m a že lezobe tonski . 
Največj i oz i roma na jmočne j š i so tisti, prek kater ih vodi cesta o z i r o m a železnica Ljub-
l j a n a — K o č e v j e . Da p reds t av l j a jo mostovi , p r e d v s e m leseni, ki i m a j o o b i č a j n o opo rn ike 
v s redini s t ruge, d o l o č e n o ov i ro vodi , kaže jo p r e d v s e m velike kol ič ine plavja , ki se 
nabe re na p o d p o r n i k i h o b pop lavah . In t ako plavje , v kol ikor ga l jud je p r a v o č a s n o ne 
očist i jo, ob p r ihodn j i poplavi še bol j ovira o d t o k visoke vode. D e l o m a zarad i tega, 
d e l o m a pa tudi zarad i m a n j š e t rdnos t i in teže, ob pop lavah na jbo l j t rpe leseni mostovi . 
Tako je npr . p o p l a v n a voda jeseni 1973 dvignila in p r emakn i l a leseni mos t , ki je vodil 
prek P redn je Rinže v Spodnj ih Lož inah ( K r a n j c , 1973, 7). 
Poseben p r i m e r so mos tov i — jezovi (si. 6). To so nizki jezovi v strugi, s k a m n i t o 
o s n o v o in g ladko b e t o n i r a n o zgorn jo površ ino , ki služi kot most ob suši ali nižji vodi . 
Za j ezevan j e vode je s t ranskega p o m e n a o z i r o m a ima celo negat iven učinek. Most služi 
svo jemu n a m e n u ie t akra t , ko je s t ruga suha ali pa teče po nje j le ma lo vode . Ti mos tov i 
so sicer zamišl jeni t ako , da bi čim m a n j oviral i p o p l a v n o vodo . V e n d a r se doga ja , da 
zarad i p o m a n j k a n j a p repus tov ali s labe t ehn ične izpel jave s redn ja in visoka voda 
i z p o d j e d a t a sam most - jez , ali pa, kar je še hu je , pr ične voda hi tro i zpodkopava t i b reg 
na tistih mest ih, k j e r je most pr ik l jučen na vozno pot izven struge. T a k o l ahko v id imo, 
SI. 6. Most-jez čez Rinžo pri Livoldu 
da si je voda p o n e k o d že izdelala novo s t rugo ravno med m o s t o m - j e z o m in b r e g o m ; 
t ako p revoz po t akem mos tu p rak t i čno ni več mogoč . 
Kjer vod i jo p o m e m b n e j š e ceste ali železnica prek pop lavnega ozeml ja , p o t e k a j o 
po nasipih, ki pa sicer n ik je r ne p resega jo višine neka j met rov . Težko je ocenit i , v kakšni 
meri ti nasipi vpl iva jo na poplave. V s e k a k o r ča sovno zadrž i jo poplavni val, p o s e b n o 
tam, k jer so skozn je nape l jan i le man j š i p repus t i za v isoko vodo , ne pa prave mos tne 
odpr t ine . Bolj kot na s a m o višino in t r a j a n j e pop lave vpl ivajo na n j e n o r azp ros t r an j e -
nost . V veliko p r imer ih so taki nasipi p r avzap rav jezovi , ki r a z m e j u j e j o pop lavn i svet 
od suhe zemlje in sta to re j od njih odv i sna d e l o m a tudi obl ika in vel ikost pop lavnega 
sveta. Taka nas ipa sta p r edvsem cestni in železniški nas ip prek Mrtvic. 
Prva h i d r o t e h n i č n a dela, n e p o s r e d n o p o v e z a n a z v p r a š a n j e m poplav , so bila 
izvedena že v p r e j š n j e m s to le t ju in sicer p r e d v s e m z na logo p reprečeva t i oz i roma 
zmanjševa t i poplave . Poplave so namerava l i omili t i in prepreči t i p r edvsem tako , da bi 
č im večjim ko l ič inam vode omogoči l i hitrejši o d t o k n e p o s r e d n o v podzeml je . V načr tu 
je bilo t ro je večjih del: sk ra j ševan je , i z r avnavan je in u re jan je s t rug p red ponor i , u re ja -
nje samih p o n o r o v in š i r jen je podzemel j sk ih kana lov . 
Načr te za t ako uredi tev vodnih tokov na Kočevskem pol ju je izdelal Vil jem Putick 
(S a v n i k, 1966, 142) in dela d e l o m a tudi že sam izpeljal oz i roma vodil ( P u t i c k , 
1892; R u s , 1929, 126). T a k o so v letih 1 8 8 9 — 1 8 9 0 zgradil i tri ka t avo t rone 
(obz idane pož i ra ln ike — v o d n j a k e ) v o b m o č j u končn ih p o n o r o v Rinže (Za jč j e pol je — 
Črni po tok — Mozei j ) in dva pod Dolen j imi Lož inami v strugi P redn je Rinže 
( F o r s t e r , 1922, 9). Ti so še d a n e s v r a z m e r o m a d o b r e m s t an ju in služijo svo jemu 
n a m e n u . Nekater i s t rokovn jak i men i jo , da je s č i ščen jem strug in p o n o r o v ter z razšir-
jevanjem ponornih mest poplave mogoče ublažiti, ne pa jih povsem preprečiti 
( N o v a k , 1970, 24). Zanimiva je R u s-ova (1929, 126) navedba, da se je z zgraditvijo 
kanala, ki odvaja visoke vode Bistrice v ponorno j a m o Tentero pri Žlebiču, nivo 
poplav v ribniškem mestu znižal za okoli 0,5 m. S i m o n i č (1971, 206) omenja , da 
se je poplavno ozemlje na Kočevskem bistveno skrčilo, odka r so v preteklem stoletju 
napravili med Livoldom, Črnim po tokom in Mozljcm umetne požiralnike — kata-
votrone. 
Regulacija struge Rinže v Kočevju samem je že zelo stara, saj m o r a m o že zgoraj 
omenjeni jarek, s katerim so presekali Rinžino koleno, in ki je služil mestu kot ob rambni 
jarek, šteti za tako delo, čeprav z drugačnim ciljem. Ta jarek je bil izkopan do leta 
1471 ( S i m o n i č , 1956, 92). Danes je struga Rinže skozi mesto v celoti obz idana 
oziroma obložena s kamen jem, na koncu, nad prvimi ponori južno od mesta, pa je 
jez z zapornicami. 
V zvezi s tem naj omenim še zaje t ja za vodovod na izvirih, ki so v neposredni 
bližini Rinže in so bodisi izpostavljeni poplavam, bodisi m o r a j o biti p r imerno zavaro-
vani. Na obravnavanem ozemlju so 3 taka zaje t ja : na »izviru Rinže«, kot pravijo l judje 
danes (Obrh pri Slovenski vasi) je rezervno zaje t je za Kočevje (normalno se mesto 
oskrbuje z vodo iz Obrha — izvira Rakitnice v južnem delu Ribniškega polja) , ostanki 
zajet ja na Rosenbrunnu (Tri lipe) pri Kočevju in na Šojongu pri Livoldu. Gradbeni 
objekti teh zajetij so še ohranjeni , čeprav jih ne uporab l ja jo več za oskrbovanje z vodo. 
Kako lahko povoden j vpliva na oskrbo z vodo, nam kaže pr imer iz jeseni 1973, 
ko je poplavna voda zalila črpališče, vodnjake, hidrofore itd. in je mora lo prebi-
valstvo celotnih naselij vodo prekuhavat i , posameznim, najbol j ogroženim hišam pa 
so morali poleg hrane dovažati na čolnih tudi pi tno vodo ( K r a n j c , 1973, 8—9). 
Tik pred ponorom Črnega potoka, na izteku v navadno suho strugo Rinže, so 
prebivalci leta 1957 preuredili nekdan jo zajezitev za mlin v kopališče ( Š i f r e r , 
1971, 219). 
Med hidrotehničnimi deli, ki s samimi poplavami sicer n imajo neposredne zveze, 
moram omeniti , da v Kočevju gradijo komuna lno čistilno napravo s kapaci te to 20.000 E 
( E = p o p u l a c i j s k i ekvivalent). Trenutno namreč odva ja jo v Rinžo odpadne vode tudi 
industri jska podje t ja Tekstilana, INKOP, Lesna industri ja Kočevje in Zadružno kme-
tijsko gospodars tvo Kočevje. Poleti, ob nizkem vodnem stanju, je Rinža le še o d p a d n a 
voda, brez kisika in z vsemi mogočimi s trupenimi odplakami. Zato sodi v IV. kako-
vostni razred — najnižji . V celoti znaša breme onesnaženost i Rinže preko 80.000 E 
( Z v e z a v o d n i h s k u p n o s t i Slovenije, 1977, 30, 44). Vsa ta koncentr i rana 
onesnažena voda se zbira tik pred prvimi ponor i pod Kočevjem in takorekoč takoj 
vteka v podzemlje . To je po eni strani pozitivno, predvsem zaradi smradu in videza, 
zato pa lahko povzroči v podzemlju in izvirih ob Kolpi nepr imerno večjo škodo. 
V tem pr imeru je tudi poplavna voda tista, ki širi onesnaženost in je ne le razredčuje in 
omil juje , kakor si navadno predstavl jamo. Poplave so tiste, ki koncentr i rane strupene 
snovi sicer razredčijo, a po drugi strani jih raznesejo po vsem poplavnem svetu ob vodi 
navzdol, zanesejo pa jih tudi v više ležeče kraške votline oz i roma dele kraškega pod-
zemlja, ki jih sicer onesnaženost ne bi zajela ( K r a n j c , 1976, 13—17). 
Na Ribniško-kočevskem polju kot celoti p revladuje jo gozdovi ( 6 2 , 6 % ) , sledijo 
travišča (travniki, pašniki in senožeti — 2 5 % ) , tretje mesto pa zavzema obdelovalna 
zemlja ( 4 , 4 % ) in sadovnjaki (0 ,5%) . Samo na Kočevskem polju je blizu 700 ha zemljišč, 
ki bi po melioraciji kmetijstvu najbol j ustrezala, a trpe zaradi poplav in p rekomerne 
vlažnosti in so torej t renutno za kmetijstvo skoraj brez pomena ( T a n c i k, 1959, 114). 
5.2. UČINKI P O P L A V V POKRAJINI 
Na Kočevskem polju se učinki poplav kažejo predvsem v razmestitvi kul tur ozi-
roma v izrabi tal in le deloma tudi v sami poseljenosti oziroma izbiri ustreznega pro-
stora za naselitev. Pri tem se kažejo glavne razlike med svetom, ki ga dosegajo redne 
poplave in so tam prevladujoči faktor pri izrabi pros tora in svetom, ki ga le občasno 
pr izadenejo povodnj i . 
Najnižji svet vzdolž stalnega toka Rinže, ki ga pr izadevajo redne vsakoletne 
poplave, je ali izrabljen za travnike, često slabših kategorij , ali pa je de loma celo za-
močvirjen in za kmeti jstvo neuporaben. Najbol j zamočeni deli in močvir ja v kmetijske 
namene niso izrabljeni, pač pa jih »uporabl ja jo« ribiči in lovci na žabe. Da je taka 
izraba precej p o m e m b n a , kaže že to, da je ravno Kočevje prva občina v Sloveniji, ki je 
izdala odlok o omejitvi lova na žabe. To po t r ju je jo tudi umetni ribniki, ki jih je bilo 
v preteklosti sicer še več; do danes se jih je ohrani lo le nekaj , ponekod pa jih obnavl ja jo 
ali celo delajo nove. V Rinži žive do 15 kg težke ščuke, donavski in jezerski krapi, linji, 
klini in razne belice. Svojčas so v njej živeli tudi žlahtni raki, ki pa so leta 1895 popol-
noma izumrli zaradi račje kuge (S i m o n i č, 1956, 40—41) . 
Največ zamočvir jenega in preveč mokrega sveta je v Mrtvicah, med Slovensko 
vasjo in Bregom, okoli Mahovnika ter med Mahovnikom in Kočevjem. 
Na malo višjem ali pa le malo bolj odda l j enem in bolj suhem svetu z ustreznejšo 
prst jo, pa čeprav je tudi v obsegu višjih rednih poplav, prevladuje jo travniki. Poleg 
ozemlja ob stalnem toku Rinže prerašča jo travniki tudi večji del sveta, ki je o b d o b n o 
poplavljen, a leži v območju »visokovodne« Rinže, kjer voda ne teče stalno. To je 
predvsem v Prednji Rinži in med Kočevjem in Livoldom. V tem pasu, ki je v ob-
močju rednih višjih poplav, je tudi že neka j njiv, predvsem okoli Ložin in Livolda. 
Kjer je svet zamočvir jen ali prst preveč namočena in preslaba, da bi uspevali trav-
niki, zamočenost preprečuje uporabo tal v donosnejše namene. V pr imeru sveta, ki je 
občasno poplavljen, a sicer kolikor toliko dober za uspevanje travnikov, se lepo vidi, 
da »poplavni dejavnik« ne prevladuje; ob sicer ugodnih naravnih in družbenih pogojih 
je tudi v območ ju rednih, razmeroma pogostih poplav zemljišče lahko izrabljeno za 
travnik, npr. v Mrtvicah. 
Med svetom, ki je občasno poplavljen in svetom, ki ga poplave ne dosežejo, glede 
zemljiške izrabe ni opaznih razlik. Če pa so take razlike, jih zabrišejo vplivi drugih, 
pomembnejš ih dejavnikov. Zato na Kočevskem polju poplave ne odloča jo o izrabi tal 
tistih zemljišč, ki jih ne dosegajo redne poplave. Za to je škoda, ki jo povzroči izredna 
poplava, odvisna predvsem od tega, kaj človek na določenem zemljišču goji. 
Tudi glede izbire pros tora za naselitev oz i roma zazidavo, sta na Kočevskem polju 
z vidika poplav le dve kategoriji : na zemljišču, ki ga zalivajo redne poplave, ni člove-
ških bivališč, na ozemlju, ki ga dosegajo izredne poplave — povodnj i — pa so. Pač pa 
je na splošno možno opazovati , da so naselja na vzpetinah oziroma višjih delih dna polja 
in so tako zavarovana tudi pred povodnj imi (Gorn je , Dolnje in Nove Ložine, Kob-
lerje, Slovenska vas, de loma Mahovnik in Livold, Črni potok in Mozelj). Povodnjim 
so deloma izpostavljene vasi Breg, Dolenji Mahovnik in Dolga vas, v večji meri pa 
samo mesto Kočevje, na jbol j pa Mrtvice. Ob povodnj i 1973 so bile v Mrtvicah zalite 
prav vse hiše, nekatere tako visoko, da so morali prebivalce začasno izseliti (K r a n j c, 
1973). 
Pas ozemlja , ki ga še dosegajo višje redne poplave, pomeni prehod med poplav-
nim in suhim svetom. Sveta namreč, ki ga občasno zalijejo izjemne poplave — povodnj i , 
l judje ne štejejo za poplavni svet. Tako je ta pas tudi v naselitvenem pogledu prehoden: 
l judje se ga izogibajo zaradi nevarnosti poplav, vendar so le-te tako redke, da je deloma 
posel jen; ta svet l judje z manjšimi dohodki ali brez lastne zemlje uporab l ja jo tudi za 
d robno doda tno gospodarsko dejavnost (kurniki, hlevčki za zajce in koze, svinjaki) ali 
pa so na ta svet razširili dvoriščne in gospodarske površine (drvarnice, garaže, manjše 
delavnice, shrambe, skladišča). 
Ravno zaradi takega načina uporabe sveta, ki ga še deloma dosežejo redne po-
plave, že tudi višje redne poplave povzročajo škodo, ki v celoti ni velika, pač pa lahko 
posameznika obču tno pr izadene (odplavljena drva, deske, seno, pokvar jen krompir itd.). 
Poseben pr imer je samo mesto Kočevje, k jer so tako za industr i jsko izrabo kot 
tudi za individualno izgradnjo na jpr imernejše ravne površine, ki so v najnižjih legah, 
odpr te proti Rinži in zato tudi najbol j izpostavljene povodnj im. Ker pa so te povodnj i 
redke (v poprečju vsakih 10 let), jih pri izrabi pros tora oziroma pri gradnjah ne upo-
števajo dovolj, zato tamkajšn je zgradbe niso z ničemer zavarovane pred takimi na-
ravnimi nesrečami. 
Vendar se tudi v tem pr imeru kažejo spremembe. Zadnj i (najbol j južno ležeči) 
hiši v Gornj ih Ložinah je takorekoč vsako leto nekajkra t voda zalila klet. To je bil eden 
izmed vzrokov, da so se odločili za graditev nove hiše, predvsem pa so bile vsakoletne 
poplave vzrok, da so novo hišo pričeli graditi više, čeprav se je zaradi tega povečal izkop 
in je bilo treba odstreli t i tudi več velikih skal. Garažo so postavili na rob poplavnega 
ozemlja (že jeseni 1977 je voda dosegla najnižji zid garaže), hišo pa tako visoko, da ji 
tudi povodenj lahko zalije le temelje, redna poplavna voda pa je n ikakor ne more 
doseči. 
Razen pasivnih oblik obrambe pred poplavami (praznjenje kleti in dvorišč, pod-
stavljanje in dvigovanje pohištva), ki se jih l judje poslužujejo predvsem v obrambi 
zoper nenorma lno visoke redne poplave, se pos lužuje jo tudi aktivnih oblik, predvsem 
kadar preti povodenj , katastrofa. Tako so leta 1973 postavljali nasipe predvsem na rob 
ceste v Dolgi vasi in Livoldu. V kolikor bi se namreč voda prelila prek ceste, bi zalila 
obsežnejše nižje površine in ogrozila človeška bivališča in nj ihovo gospodars tvo. Marsi-
kje so l judje postavljali jezove in razna »mašila« iz vreč, napolnjenih s peskom. Na 
kmeti jskem posestvu Livold so prek najnižjega dela vrtačastega podol ja napravili 
s pomočjo buldožer ja nasip iz prsti, ki je preprečil vdor vode prek vrtač na nizek svet 
okoli hlevov. V kolikor bi voda vdrla t ja, bi bili hlevi, v katerih je bilo veliko govedi, 
odrezani od ostalega suhega sveta. 
Tudi glede same neposredne škode, ki jo povzroča jo poplave, m o r a m o razlikovati 
med rednimi poplavami in povodnj imi . Nizke, oz i roma normalne redne poplave obi-
ča jno ne povzroča jo neposredne materialne škode pač pa jo povzroča jo visoke ali 
izredno visoke redne poplave. Kaže se predvsem v odnašan ju raznega gradiva in krme, 
deloma pa tudi v kvar jenju predvsem živil in krme, bodisi da je že oboje pospravl jeno 
v kleteh, j amah , kopicah ipd., ali pa je še na njivi oz i roma travniku. Obseg škode je 
zelo odvisen od letnega časa, ko nastopi poplava. Če sta travnik ali njiva nekaj dni pod 
vodo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ni nič hudega. Če pa je to tik pred košnjo ali tik 
po njej, če je to v času, ko bi bilo treba izkopavati krompir , pa je lahko ves pridelek 
uničen. 
Veliko škodo pa povzročajo katastrofalne poplave^povodnji , izjemni in posebni 
pojavi. O taki škodi je težko govoriti na splošno. Kot je t reba vsak pr imer povodnj i 
same obravnavat i posebej , velja to tudi za ugotavl janje povzročene škode. Kot pr imer 
nava jam škodo, ki jo je povzročila povodenj septembra 1973 ( K r a n j c , 1973). 
Nastopila je v začetku septembra, ko je bilo Seno sicer že pospravl jeno, pridelki 
na njivah in vrtovih pa še nepobrani . Največja škoda na obdelovalnih zemljiščih je 
bila za to ravno na nj ivah in vr tovih. V o d a je bol j ali m a n j uničila in poškodova l a pri-
delke na nj ivah in vrtovih osmih vasi vzdolž Rinže ter v Kočevju s a m e m . Največ škode 
sta utrpeli vasi Ložine, k je r so bili t a k o r e k o č vsi pr idelki uničeni , med nj imi največ 
praš ič je k rme , in Livold, k je r je bi lo med drug im uničene tudi 1—2 ha pese. Precej 
š k o d e je voda nared i la tudi s tem, da je uničila že sprav l jene pr idelke , ko je zalila kleti 
(v vseh naveden ih kraj ih vsaj po n e k a j hišah) . Poleg tega je v vaseh, ki so na jb l iže Rinži 
(S lovenska vas, Breg, Mahovnik , Dolga vas) , voda o d n a š a l a z dvorišč , izpod lop, kolnic 
in p o d o b n i h p r o s t o r o v sad je , zmle to sad je (p r ip rav l j eno za k u h a n j e žganja) , seno, 
g radben i les, deske in drva . V s a m e m Kočevju so bile po pod je t j i h m o č n o p o š k o d o v a n e 
inven ta rne in de lovne naprave , končni izdelki, polizdelki , nedovršen i p ro izvod i in 
reprodukc i j sk i mater ia l . Največ škode so imela p o d j e t j a Itas, Kovinar , Inkop in Tr ikon. 
Povoden j je p o š k o d o v a l a tudi s a m a pos lop ja in nap rave s t em, da jih je zalila voda. 
Tako je bilo v 8 vaseh zalitih 24 hiš ter še prece j več kleti. Neka te re hiše so bile poplav-
l jene 1,5 m visoko. Preplavl jenih je bi lo več s t ransk ih cest ter na več mest ih glavna 
cesta L j u b l j a n a — K o č e v j e (si. 7). 
V mestu Kočevju , p redvsem v n j egovem j u ž n e m delu, je bila zali ta cela vrsta sta-
novanjsk ih , pos lovnih in gospoda r sk ih pos lop i j ter k o m u n a l n e naprave . 
Velika, m o r d a celo na jveč ja , je bila t. im. » p o s r e d n a škoda« . V vsem o s r e d n j e m 
delu Kočevskega pol ja je bila vsakršna g o s p o d a r s k a de javnos t , p r e d v s e m pa nepo-
s redna p ro i zvodn ja , m o č n o ovi rana ali pa je za neka j dni celo p o p o l n o m a zasta la . Temu 
so bile d e l o m a vzrok poplav l jene in p re t rgane komun ikac i j e , z a rad i česar l judje niso 
mogli na delo , o t roc i pa ne v šolo. P r o m e t na glavni cesti L j u b l j a n a — K o č e v j e je bil 
p rek in jen za tri dni . Drugi vzrok so bili zaliti gospoda r sk i obra t i in p o š k o d o v a n e ali 
nt . ( . t 
SI. 7. Zalita glavna cesta Ribnica—Kočevje 

SI. 10. Gladina poplave 
1973 na Erhartovem mlinu 
uničene de lovne naprave . Tret j i vzrok za izpad p ro i zvodn je pa je bila mobi l izaci ja za 
o b r a m b o p red povodn i jo , za p r e p r e č e v a n j e in z m a n j š a n j e škode ter za reševanje . Pri 
tem je n a m r e č sode lova la večina zapos len ih prebivalcev. 
L jud je so dežura l i pri mos tovih , p reb iva ls tvo Mrtvic in ene hiše v Slovenski vasi 
je bilo t reba oskrbova t i z v o d o in h r a n o s p o m o č j o čolnov. L j u d j e so dvigovali pohi-
štvo, praznil i kleti (si. 8—10) , evakuira l i živino in tudi prebivalce na jbo l j ogrožen ih hiš. 
Iz Dolge vasi tri dni n ihče ni šel na delo, 4 0 — 5 0 l judi j e bilo v stalni pr ipravl jenos t i , pr i 
evakuac i j ah in pri g radn j i nas ipa iz zeml je so sodeloval i tudi p r ipadn ik i J A . P o d o b n o 
je bilo tudi v Livoldu. Pri gradnj i nas ipov so uporab l ja l i tudi k a m i o n e , t r ak to r j e in 
nak ladače . Tud i v Kočevju je p r o i z v o d n j a zasta la za n e k a j dni , evakui ra t i je bi lo t r eba 
neka j družin ter številne s t ro je in nap rave ; p o t r e b n o je bilo uvesti tudi številne p reven-
tivne ukrepe . 
5.3. POKRAJINSKE POTEZE, KI ZMANJŠUJEJO POSLEDICE POVODNJI 
Na Kočevskem polju bi v tem okviru lahko omenili le vzdrževanje oziroma čišče-
nje občasnih strug in požiralnikov. Zgora j sem že omenil dela, ki so bila napravl jena 
konec prejšnjega stoletja za preprečevanje oz i roma zmanjševanje poplav (obzidavanje 
in ure janje požiralnikov, čiščenje požiralnikov in mrež pred njimi, regulacija strug 
neposredno pred požiralniki, čiščenje občasnih strug). 
Kljub pozitivnim ocenam takih del ( R u s , 1929, 126; N o v a k , 1970, 24; 
Si m o n i č, 1971, 206) pa so jih l judje v zadnjih desetletjih takorekoč povsem opu-
stili, same ponore pa cesto spremenili v odlagališča odpadkov , kar prispeva k onesna-
ževanju kraških podzemeljskih voda, zmanjšu je pa tudi sposobnost i ponorov za poži-
ranje. Pri tem pa m o r a m o upoštevati tudi razmere na Ribniškem polju, saj od tam pri-
dere na Kočevsko polje visoka poplavna voda. V zadn jem času na Ribniškem polju ni 
bilo opaziti tovrstne pozitivne dejavnosti : mrež pred ponori ne vzdržuje jo (Rakitnica) 
in ne čistijo, regulirani deli strug tik pred ponor i (Tentera, Ponor pri Sv. Marjet i) niso 
regulirani, ponore zasipajo s smetmi (Tentera) ali odvečnim gradbenim mater ia lom 
(ponori Ribnice v Dolenji vasi). 
Strugo Zadnje Rinže, ki so jo nekoč redno trebili in celo kosili, de loma že pričenja 
preraščati gozd. 
Na Kočevskem polju sta opazni dve tendenci: ponekod so občasne struge zane-
marjene, neočiščene in jih celo zarašča grmovje (pri Ložinah), drugod pa so ljudje 
pričeli bolje skrbeti za od tekan je vode v podzemlje . Primer je čiščenje struge in poži-
ralnikov na dolgovaškem odseku. Tod so se tega dela lotili vel ikopotezno, s strojem 
za zemeljska dela, tako da bi pravzaprav lahko že govorili ne le o čiščenju, temveč 
o regulaciji struge Rinže za Dolgo vasjo. 
Kočevska občina se nevarnosti poplav in hudih posledic zaveda: skuša se boriti 
tudi proti samim vzrokom poplav in torej poplave tudi preprečevati . Pri u rbanem pla-
niranju skušajo upoštevati poplavno področje , v melioracijskih načrtih je predvideno 
presekanje kolena Rinže pod mestom, ure janje že obstoječih in kopan je novih požiral-
nikov, zadrževalnikov in jezov, v sodelovanju s s t rokovnjaki Vodne skupnost i Ljub-
ljanica-Sava. 
Večje sp remembe zemljiških kultur v nižjih delih Kočevskega pol ja so nastale 
ver je tno predvsem zaradi histveno spremenjene prebivalstveno-posestvene s t rukture 
( takorekoč v celoti novo prebivalstvo po odselitvi Kočevarjev, velike površine zemlje 
v družbeni lasti), ne pa toliko zaradi samih poplav, čeprav so te spremembe deloma 
vezane na poplavno ozemlje. Tako je velik del zamočvir jenih Mrtvic zasajen z mladim 
jelševim gozdom. V bližini Slovenske vasi, de loma na poplavnem področju , so kmalu 
po drugi vojni na bivših travnikih zasadili smrekov gozd. V sami okolici Kočevja, prav 
tako deloma na poplavnem svetu, pa bivše pašnike in senožeti že od pričetka tega sto-
letja dalje zaraščajo smrekovi gozdovi ( P a p e ž , 1973). 
Povodnji oz i roma poplavni svet je slabo odražen v luči krajevnih in ledinskih 
imen, čemur je gotovo tudi vzrok že večkrat omenjena prebivalstvena sprememba — 
stara imena so se izgubila, novih pa bodisi še ni ali pa se v njih zaradi spremenjene pre-
bivalstvene s t rukture, predvsem pa spremenjenega načina gospodar jen ja , ne od raža jo 
te značilnosti. Med redke izjeme sodi ledinsko ime Mrtvice, po katerem je dobi lo ime 
tudi novo naselje Mrtvice, kra jevno ime Mahovnik (kočevarski Mosswald) pri Kočevju 
ter de loma tudi ime vasi Breg in ime novega dela Kočevja — Mestni log. 
6. S K L E P 
Obravnavano poplavno ozemlje je del dna Kočevskega polja. Vendar pa dno 
Kočevskega polja ni ravno, ampak precej valovito, zato je, v razliko z večino ostalih 
naših kraških polj , poplavam izpostavljen le r azmeroma majhen del celotnega dna 
polja. 
Zaradi bližine vode, koncentraci je večjih izvirov in pet rografsko-pedoloških 
lastnosti je velik del prebivalstva in njegove gospodarske aktivnosti osredotočen vzdolž 
Rinže, torej na tistem delu dna polja, ki doživlja poplave. Čeprav je to le razmeroma 
majhen del Kočevskega polja — obsežni ravni predeli Šahna so pred poplavami po-
polnoma varni, a prakt ično neposeljeni — pa so za človeka te poplave veliko p o m e m b -
nejše, kot pa bi sodili samo po obsegu ozemlja , kjer nas topajo . 
Poplave nas topa jo na dva načina: kot redne kraške poplave se pojavlja visoka 
voda večkrat letno, druga oblika pa so mnogo redkejše povodnj i — katastrofalne 
poplave, kjer se kombinira kraška poplava s hudourn iško poplavo. 
Svet, izpostavljen rednim poplavam, je mokroten in izkoriščen v glavnem za 
travnike, le deli, kjer je prst pr imerna, so izkoriščeni tudi za njive. Njive so torej tudi 
na poplavnem svetu, vendar le na višjih delih. Ker se poplava od poplave precej razli-
kuje tako po doseženi višini kot po t ra janju , se človeku še vedno splača tvegati, še 
posebej , ker redne poplave prevladuje jo zgodaj spomladi in pozno jeseni; ko naredi 
voda na njivah manj škode. 
Naselja oz i roma zgradbe so izven področja rednih poplav. Današnje nove gradnje 
se skušajo izogniti samemu robu redno poplavljenega sveta oz i roma se prilagoditi 
t amkajšn j im razmeram (nepodkletene hiše, dvignjene garaže). 
Razen same razmestitve naselij, njiv in prometnih poti ni opaziti posebnih prila-
ga jan j rednim poplavam. Te poplave ne povzročajo prakt ično nobene škode, vendar 
pa jih tudi ni mogoče preprečiti . Tudi opravljene melioracije ver je tno niso bistveno 
vplivale nanje. 
Drugačne pa so povodnj i , ki so preveč redke, preveč spremenljive in za jemajo 
preveliko ozemlje, da bi človek nanje računal kot na redni pojav, se jim zato prilagajal 
ali se celo izogibal svetu, ki ga za jemajo . Zato pa povodnj i povzročajo največ škode, 
prekinejo redni potek dela in spremene celotni življenjski utrip naselij in zato tem 
močneje, čeprav redko, vplivajo na celotno življenje v vaseh vzdolž Rinže in v samem 
mestu Kočevje. Preprečevanju in obrambi pred povodnj imi je tudi posvečeno največ 
energije in sredstev; zmanjšanje takih povodnj i in omiljenje njihovega učinka je ob-
enem tudi cilj večine današnj ih melioracijskih posegov. 
Kočevje je bilo postavl jeno v okljuk reke Rinže zaradi obrambnih razlogov, ki so 
takrat prevladovali. Za razvoj moderne industri je so najbol j pr imerne ravne površine, 
ki obenem niso na jpr imernejše za kmetijstvo. Tak svet je južno od Kočevja, t ja se danes-
širi in naseljuje kočevska industrija. Ta svet pa je tudi najbol j občutlj iv za povodnji . 
Čim več je industri jskih in drugih objektov na takem zemljišču, tem večja je lahko 
škoda, ki jo povzroči povodenj in večja bi torej morala biti sredstva, ki bi jih družba 
namenila za preprečevanje in o b r a m b o pred povodnj imi . 
Od pozitivnih ukrepov v tej smeri lahko omen imo predvsem melioracije na koncu 
prejšnjega in v začetku tega stoletja. Te so sicer imele pozitiven, a r azmeroma majhen 
učinek. Druga skupina takih ukrepov je t renu tno še v načrtih oziroma v začetni fazi 
del. Človeške dejavnosti , ki bi imela za posledice povečanje nevarnosti poplav, ni opa-
ziti. Seveda pa z rast jo proizvodnje , večanjem števila proizvodnih obratov, povečanim 
vlaganjem v proizvodnjo kot tudi v družbeno infras t rukturo, rast jo števila prebivalstva 
in naselij postaja že sama indiferentnost do ukrepov proti poplavam, predvsem proti 
povodnj im, sicer posreden, a zato nič manj hud negativen dejavnik. Škoda je z vsako 
naslednjo izredno visoko poplavo ali povodni jo večja. Zato je ohran jan je sedanjega 
stanja v resnici nazadovanje . Nujno bi torej bilo aktivno poseganje v sam mehanizem 
poplav tako na Ribniškem kot tudi na Kočevskem polju. 

U P O R A B L J E N I VIRI IN L I T E R A T U R A 
A r h i v Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Jamski kataster, Postojna 
B u s e r, S., F. D r o b n e, R. G o s p o d a r i c , 1976, Geology and Hydrogeology. Under-
ground Water Tracing, p. 27—38, Ljubljana 
F o r s t e r, A. E., 1922, Hydrographische Forschungen in Inner- und Unterkrain. Mitt. 
dergeogr. Gesellschaft in Wien, 65. Band, p. 3—30, Wien 
F u r 1 a n, D„ 1953, Nova padavinska karta Slovenije. Geografski vestnik XXV, p. 189—196, 
Ljubljana 
F u r I a n, D., 1960, Klimatska razmejitev Slovenije. Geogr. vestnik, XXXII, p. 45—57, 
Ljubljana 
G a m s , I., 1974, Kras (Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris). Slovenska matica, 
pp. 358, Ljubljana 
G a m s , I., 1978, The polje: the Problem of Definition. Z. Geomorph. N. F., 22/2 , p. 170—181, 
Berlin-Stuttgart 
G e r m o v š e k, C., 1962, O mlajšepaleozojskih in sosednjih mezozojskih skladih južno 
od Kočevja. Geologija, 7, p. 85—100, Ljubljana 
G o s t i š a, B., (s.a.), Hidrološke razmere ribniško-kočevske kotline in njihov vpliv na od-
piranje in odkopavanje kočevske premogovne kadunje. Separat, 113—120 
H a b i č, P., 1976, Geomorphologie and Hydrographie Characteristics. Underground 
Water Tracing, p. 12—27, Ljubljana 
H i d r o m e t e o r o l o š k i Zavod SR Slovenije (LR Slovenije), 1958—1975, Poročilo 
HMZ SRS (1963—1975) oziroma HMZ LRS ( 1958—1962). Leto VI/1-12 — XXIII/1-12, 
Ljubljana 
H o č e v a r , A., (s.a.), Izraba energije kraških vodnih sil. Sedanje stanje in način izboljšanja 
vodne energije. Rokopis, bibl. Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, pp. 58, Postojna 
I n š t i t u t za tla in prehrano rastlin, 1968, Tla sekcije Cerknica 4. pp. 12-125, Ljubljana 
I n š t i t u t za tla in prehrano rastlin, 1973, Tla sekcije Novo mesto 3, pp. 10—30, Ljubljana 
K r a n j c , A., 1972, Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geogr. zbornik, 
XIII, Inštitut za geografijo SAZU, p. 129-194, Ljubljana 
K r a n j c , A., 1973: Poročilo o poplavah na Kočevskem med 24.—30. septembrom 1973. 
Rokopis, Inštitut za geografijo SAZU, p. 1—13, Ljubljana 
K r a n j c , A., 1975, Osnovna speleološka karta Slovenije, Novo mesto 3, 1 : 50.000. Ela-
borat, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, pp. 150, Postojna 
K r a n j c , A., 1976, Poskus valorizacije kraških votlin v občini Kočevje z naravovarstvenega 
vidika. Varstvo narave (Nature Conservation), Vol. 9, p. 3-20, Ljubljana 
K r a n j c , A., 1977, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori. Mag. naloga, 
Univerza v Ljubljani, pp. 1-232, Ljubljana 
L j u b i c , T., 1939, Voda, voda! Naš rod, 11/2, p. 59-61, Ljubljana 
M a j d a , V., 1973, Sinoptični pregled. Poročilo H M Z SRS, XX I/september, p. 106, Ljubljana 
M a r i n e e 1 j, I., 1959, Zaraščeni pašniki in bivši kmečki gozdovi na Kočevskem ter možno-
sti njihove melioracije. Gozdarski vestnik, 7—8, p. 216—221, Ljubljana 
M e 1 i k, A., 1955, Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela 7, Inštitut za geografijo 
SAZU, p. 1-162, Ljubljana 
M e t e o r o l o š k i Zavod SR Slovenije, 1976, Poročilo Meteorološkega zavoda, XXIV/ja-
nuar-december, Ljubljana 
N o s a n, B., 1973, Izredni pojavi. Poročilo H M Z SRS, XXI/september, p. 107-115, Ljub-
ljana 
N o v a k , D., 1970, Hidrogeološke značilnosti osrednje Dolenjske. Naše jame 11(1969), 
p. 17-24, Ljubljana 
N o v a k , D., 1972, Podzemeljske vode. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, PDS, 
p. 40-43, Ljubljana 
N o v a k , D., 1974, Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju. Acta carsologica (Kra-
soslovni zbornik), VI, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, p. 367-394, Ljubljana 
P a p e ž , J., 1973, O nastanku smrekovih gozdov na Kočevskem polju. Gozdarski vestnik, 
31 /8 , p. 281-288, Ljubljana 
P u t i c k, W„ 1892, Zur Entwässerung der Kesselthäler von Reifnitz und Gottschee. Laiba-
cher Zeitung, Nr. 51, 52, Laibach 
R a d i n j a, D. et al, 1974: Geografsko preučevanje poplavnih področij v Sloveniji. Geograf-
ski vestnik, XLVI, p. 131-146, Ljubljana 
R e y a, O., 1946, Padavinska karta Slovenije, pp 18, Ljubljana 
R i b n i c a , Osnovna geološka karta SFRJ, 1 : 100.000. Zvezni geološki zavod Beograd, 
Beograd 1969 
R u s , J., 1929, Viljem Putick. Geogr. vestnik, IV (1928), št. 1-4 ,p . 125-126, Ljubljana 
S c h w a b i k, M., 1940, Gottschee. Atlantis, H.3, p. 96-100, Berlin-Zürich 
S e v n i k, F., 1966, Viljem Putick (1856—1929). Naši znameniti tehniki, p. 140-143, Ljubljana 
S i m o n i č, L, 1939, Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja. Geološko-
geomorfološki opis, Kočevski zbornik, p. 7-21, Ljubljana 
S i m o n i č, I., 1956, Zemljepisna podoba kočevskega ozemlja. Kočevsko (vodnik z adresar-
jem), pp. 247, Kočevje 
S i m o n i č, I., 1971, Občina Kočevje, splošni pregled. Krajevni leksikon Slovenije, II. knj. 
p. 204-216, Ljubljana 
S t r u n a , A., 1955, Vodni pogoni na Slovenskem. Tehniški muzej Slovenije, pp. 450, 
Ljubljana 
Š i f r e r, Ž., 1971, Črni potok. Krajevni leksikon Slovenije, II. knj., p. 219, Ljubljana 
Š o š t a r i č — P i s a č i č, K., J. K ov a č e v i č, 1968, Travnička flora. pp. 443, Zagreb 
T a n c i k, R., 1959, Pedološke značilnosti Ribniške in Kočevske doline. Geologija, 5, 
p. 98-116, Ljubljana 
T o m š i č , Š., F. I v a n e , 1887, Kočevsko okrajno glavarstvo. Okrajna učiteljska 
knjižnica v Kočevji, pp. 108, Ljubljana 
U r š i č, F., 1939, Vodne razmere na Kočevskem. Kočevski Slovenec, p. 18-26, Kočevje 
V o v k, B., 1959, Stanje travniških in pašniških kultur v Sloveniji ter možnost za povečanje 
njihove proizvodnje. Zbornik za kmet. in gozdarstvo, 6, p. 3-34, Ljubljana 
Z v e z a vodnih skupnosti Slovenije, 1977, Varstvo voda v luči varstva okolja, pp. 76, Ljub-
ljana 
F L O O D S O N T H E K O Č E V S K O POLJE 
S u m m a r y 
Phvsico-geographical conditions 
Kočevsko polje (SE Slovenia) covers 72 km2 of flat surface and thus it is the largest karst 
polje in Slovenia. Its type, according to Gams, is border and peripheral polje. For those reasons 
the flooded area is relatively small and floods are irregular and quite short meaning that these 
floods are not typical karstic floods. 
Kočevsko polje belongs to two river basins: majority to the river Kolpa and smaller part 
to the river Krka basin. Watershed is crossing the polje bottom itself. 
The main water stream and at the same time the cause of floods is sinking river Rinža. 
At low water level Rinža springs in the NW and sinks in the SE corner of Kočevsko polje. But 
at high water level — when flooding — waters flow on the surface from the neighbour Ribniško 
polje and add to floods. 
Regularly 4 % of Kočevsko polje bottom is flooded and only exceptionally another 6 % 
(10% altogether). 
So-called regular floods are not regular in strict sense but they occur once a year at least 
and do not exceed a certain level. In average regular floods occur 3—4 times a year. 
Exceptional floods, meaning at the same time catastrophic, are much more seldom. 
According to the data of the last 100 years we can say that they happen once in 10 years. 54% of 
all the floods occur in autumn (mid-September to mid-December), 20% in spring, 17% in 
summer and 9%, the least, in winter. 
Flooded area of Kočevsko polje is elongated, a belt of land along the main sinking river 
Rinža. Therefore there is never a single water level on the whole polje. The lasting of flood is 
also different: on the upper part it lasts 1—3 days and in the lower part of polje (around po-
nors) 7—14 days. 
Flooding waters are of two types: karst waters and normal (surface) waters. Karst springs 
are situated at NW part of polje and along its SW side, at the foot of high limestone plateaus. 
Normal water come from the polje of Ribnica as a big river by the bed, which is usually dry. 
Thus the water basin of Kočevsko polje includes also Ribniško polje with its basin both 
on karstic and impermeable rocks, and a great part of karst plateaus on the western side of 
these two poljes. Water-shed has about 105 km and only 7% of it is on impermeable rocks. 
Water basin for the flood waters has 356 km2 : 5% of impermeable rocks, 29% of dolomites, 
and 66% of limestones. From this area 26% consists of plain (bottoms of karst poljes and 
other big depressions), and 74% of middle mountainous relief. 
According to the air temperatures the polje of Kočevje belongs to continental climatic 
belt and according to the precipitations to the modified mediterranean climate. Average monthly 
quantity of precipitations varies from 1.518mm (Kočevje) to 1.775 mm (Sodražica in a valley 
N from Ribniško polje). Maxima are in October and May, and minima in February and July. 
Mean temperature in Kočevje is 8,1° C (January —2° C, July 18,4°C). Summer extremes reach 
up to 36°C and winter cold falls down under —30° C. 
All the floods on the polje are connected with precipitations: normal ones with the situa-
tion in the whole basin and exceptional ones often with the local precipitations and storms on 
the polje itself. Four types of weather situations are normal reasons for the floods: autumnal 
rain, spring time rain (with melting of winter snow), summer showers and warm weather in 
full winter (breaking in of warm air from the Mediterrannean). 
The highest level of flood water level is about 2,3 m above the river Rinža water level, 
that is about 1,3 m higher than a normal flood level (recorded in August 1974). The longest 
uninterrupted officially recorded flood in the upper part of polje lasted 10 days (October 
1967). Rinža river usually began to flood after the daily maximum of the rain (the lowest 
maximum which causes the flood was 21 mm of rain, and the biggest recorded daily 
maximum in the period 1958—1975 has been 110,2 mm of rain). Catastrophic floods are 
usually in autumn. 
There are two prevailing types of soil on the ground, affected by regular floods: brown 
alluvial soil and glei. The largest part of the ground affected by floods belongs to the brown 
alluvial soil. Only a part along the permanent flow of Rinža, which is the most wet, belongs to 
the glei. Higher grounds, not attained by regular floods, and mostly on the limestone substratum, 
are covered by the brown carbonate soil of clay-loam or loam-clay texture. On the other side 
brown alluvial soil has mostly fine sand texture and quite a high rate of free CaC03. Glei has 
loam-clay structure (whith more than 30% of clay) with quite a lot of organic matter. 
Prevailing vegetation on the flooded grounds is grassland. The main differences in it are 
according to more dry or wet conditions and to the soil type. The river bed of Rinža, marshy 
banks and the lowest parts of ground, mainly on the glei soil, are overgrown by hydrophyte 
vegetation (Carex sp., Alnus glutinosa, Salix sp.). Brown alluvial soil is overgrown by dense 
and high grass vegetation (Daucus carota, Ranunculus repens, Dactylis glomerata). 
H u m a n - g e o g r a p h i c c o n d i t i o n s 
For the long time river Rinža was the only source of power for the great area round 
Kočevsko polje. About the year 1900 there were 8 plants (mostly mills and saw-mills) gene-
rated by water-wheels on the Rinža river. Only few of them exist nowadays but not any in 
function. Instead of there are two-water supply installations on two karst springs — tribut-
aries of Rinža, and a modern dam on the same river downward from the town of Kočevje. The 
function of the dam is to prevent drying of the river in the town completely. The lower part 
of the Rinža serves as a canal for industry waters from Kočevje. 
Quite a lot of hydrotechnical works have been done to prevent the flooding: drainage 
ditches, arranging of ponor caves for faster sinking of water, opening of new ponors etc. By 
some authors the extreme flood level was lowered by these works for approximately 0,5 m. 
The lower part of the Rinža river is one of the heaviest polluted waters in Slovenia (over 
80.000 E) and it drains directly underground. The filtering station is nearly completed. 
From the point of land-use we can divide Kočevsko polje (the part of it which belongs to 
the water basin of Rinža) into two main belts. Lower belt — under regular floods — is marshy 
to wet, under meadows with the grass of low quality, where the soil is drier, there are some 
fields too. Higher grounds — flooded only under exceptional conditions — is under good 
meadows and fields, just as the land out of the belt of floods. Homes of poor people have been 
often built just in the transition zone from regular floods to exceptional ones and therefore they 
are often flooded. People use all the kinds of primitive protection against the water. But in the 
case of exceptional flood these houses may be flooded to the upper part of the windows and 
people have to live in upper floors or to be moved away. Homes on higher grounds (exceptional 
floods only) have not any protection against the water —• when it comes, it is catastrophic. 
Especially great damage is done in the town of Kočevje itself where the new industry installa-
tions are situated in the southern flat and low grounds which may be immersed up to 1 m high 
by exceptional floods. 
As a conclusion it can be said that the land along the Rinža river is affected the most by 
karst floods and in the same time this land is settled the most densily, industry included. Land-
use, industrial activity, and all the people's life is adopted towards regular floods, but not 
towards the exceptional ones. Thus the best solution to prevent great damage can be to prevent 
and to regulate exceptional floods by the means of adopting both surface and undeground 
runoff. 
K A Z A L O 
Izvleček — Abstract 119 (3) 
1. V O D N E ZNAČILNOSTI P O P L A V N E G A P O D R O Č J A 121 (5) 
1.1. Položaj poplavnega sveta 122 (5) 
1.2. Obseg poplavnega sveta 122 (6) 
1.2.1. Redne poplave 122 (6) 
1.2.2. Izjemne poplave 122 (6) 
1.3. Poplavni režim 124 (8) 
1.3.1. Pogostnost poplav 124 (8) 
1.3.2. Sezonsko nastopanje poplav 124 (8) 
1.3.3. Trajanje poplav 125 (9) 
1.3.4. Izvor in dinamika poplavne vode .126 (10) 
1.4. Hidrološke zasnove poplavne vode 127 (11) 
1.5. Hidrološke zasnove poplavne vode 127 (11) 
2. P E T R O G R A F S K E IN RELIEFNE ZNAČILNOSTI P O P L A V N E G A P O D R O Č J A .. 128 (12) 
3. KLIMATSKE IN V R E M E N S K E Z A S N O V E P O P L A V N I H V O D A 130 (14) 
4. PRST IN RASTJE P O P L A V N E G A SVETA 133 (17) 
4.1. Prsti poplavnega sveta 133 (17) 
4.2. Rastje poplavnega sveta 136 (20) 
5. P O G L A V I T N E D R U Ž B E N O G E O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I P O P L A V N E G A SVETA 
5.1. Gospodarski pomen tekočih voda in njihova izraba 138 (22) 
5.2. Učinki poplav v pokrajini 142 (26) 
5.3. Pokrajinske poteze, ki zmanjšujejo posledice povodnji 146 (30) 
6. SKLEP 148 (32) 
U P O R A B L J E N I VIRI IN L I T E R A T U R A 151 (35) 
F L O O D S ON T H E KOČEVSKO POLJE (Summary) 153 (37) 
POPLAVNA OBMOČJA IN VODNI 
Flood Areas and Water Installatio 
OBJEKTI NA RINZI 
ns on Rinza River 
LEGENDA: 
LEGEND 
s t a l n i p o v r š i n s k i t o k 
p e r m a n e n t s u r f e c e s t r e a m 
o b č a s n i p o v r š i n s k i t o k 
periodical s u r f a c e s t r e a m 
s t a l n i k r a š k i i z v i r 
p e r m a n e n t kars t sp r ing 
o b č a s n i k r a š k i izv i r 
per iodical ka rs t s p r i n g 
sta ln i k r a š k i i z v i r — zajet 
p e r m a n e n t karst s p r i n g - c a p t u r e d 
o b č a s n i k r a š k i i z v i r — z a j e t 
periodical karst spr ing - cap tured 
sta ln i p o n o r 
p e r m a n e n t p o n o r 
j a m a — s t a l n i p o n o r 
c a v e - p e r m a n e n t p o n o r 
o b č a s n i p o n o r 
periodical p o n o r 
j a m a — o b č a s n i p o n o r 
c a v e - per iodical p o n o r 
b r e z n o - o b z i d a n i p o n o r 
p o t h o l e - walled in p o n o r 
o p u š č e n i m l i n 
given u p mili 
o p u š č e n a ž a g a 
given up s a w - mill 
j e z 
d a m 
m o s t 
bridge 
r e g u l i r a n a s t r u g a 
' ^ ^ a m e l i o r a t e d river b e d 
o s u š e v a l n i j a r e k 
dra inage ditch 
o b s e g r e d n e p o p l a v e 
regular f l o o d ex ten t 
o b s e g i z r e d n e p o p l a v e 
ex t r ao rd ina ry f l o o d ex ten t 
o r o g r a f s k a r a z v o d n i c a 
orographical w a t e r s h e d 
Avtor: m a g Andre j Kranjc, obl ikovanje mag . Milan Orožen Adamič 
risala Maruša Rupert , Meta Fer jan 
Izdelano v G e o g r a f s k e m institutu An tona Melika SAZU 1981 
m o s t — j e z 
br idge - d a m 
b r v 
f o o t - b r idge 
p r e p u s t z a v i s o k o v o d o 
high - w a t e r c h a n n e l 
O 5 0 0 1 0 0 0 1 5 0 0 2 0 0 0 m 
PRST IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA KOČEVSKEGA POLJA 
Soil and Vegetation on Kočevsko Polje Flood Areas 
LEGENDA: 
LEGEND : 
Stara c e r k e v 
«̂91 
/ 
S 
jliiiiiiiiiiiiil t r a v n i š k o in d r e v e s n o - g r m o v n o r a s t j e n a o g l e j e n i p r s t i 
g rass and tree - bush vegeta t ion on the gleysols 
p p p p i j l t r a v n i š k o r a s t j e n a o b r e č n i r javi p r s t i 
tli:::;IU:i!tl grass vegeta t ion on t h e b r o w n fluvisols 
g o z d 
forest 
^ <J p r o f i l p r s t i 
soil profiles 
5 0 0 1 0 0 0 1 5 0 0 2 0 0 0 m 
Avtor dr. Franci Lovrencak, obl ikovanje mag Milan Orožen Adamič 
risala Meta Ferjan 
Izdelano v G e o g r a f s k e m institutu An tona Melika SAZU 1981 
/ 
KOČEVJE 
V . 
\ 
\ 
\ 
« t 
PROFIL 1 PROFIL 2 PROFIL 3 PROFIL 4