PRIMORSKI DNEVNIK J« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 13 Cena 500 lir - Leto XL. št. 33 (11.756) Trst, četrtek, 9. februarja 1984 Uradno odprte 14. zimske olimpijske igre Plamen miru zagorel v Sarajevu Pred 50.000 gledalci in 49 državnimi reprezentancami je igre odprl predsednik predsedstva SFRJ Mika Spiljak - Olimpijsko zaprisego izrekel v slovenščini Bojan Križaj SARAJEVO — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj uradno odprl 14. zimske olimpijske ‘gre pred nabitimi tribunami stadionu na Koševu, po mimohodu 49 državnih reprezentanc in priložnostnih Kovorih predsednika pripravljalnega odbora Branka Mikuliča in predsedr uika mednarodnega olimpijskega ko-m'teja Juana Antonia Samarancha. Zgledno izvedena otvoritvena prire-d*tev, ki je prevzela ne le prisotne, uuipuk najširšo publiko, ki ji je sieste po vsem« svetu s televizijskih ^tslonov, je potekla s predajo olimpijske zastave in prihodom plameni-Ce- s katero je olimpijski plamen prižgala Sanda Dubravčič. . Slovesno olimpijsko zaprisego je v Jtoenu vseh nastopajočih vidno ganjen Jjrekel v slovenščini Bojan Križaj. Slovesnost so oplemenitili in razširi*' nastopi 1200 članov amaterskih kulturnih in umetniških društev iz osne in Hercegovine ob zvokih Iracionalnih pesmi jugoslovanskih nabodov. Pred neizogibnim padcem Džemajelovega režima Balonček Večnacionalne sile zapuščajo Bejrut Poraz Reaganove politike v Libanonu jgBEJRUT — Zahodne večnacionalne sile zapu-Maf° .Mbanon v plamenih državljanske vojne, loža* “titanski kontingent je zapustil svoje po-VarJc °b zori, večina ameriških marincev je na Vztrai11 na *adjah 6. brodovja, da jih le še 250 Š£u a*a na svojih položajih ob bejrutskem letali-»D ' a še te bi lahko po Reaganovih napovedih Se Testili« že v prihodnjih dneh. Francozi so ^ koPali v krščanskem delu Bejruta, kamor so 1 zadnje dni decembra. Le približno pa] 'cii ionskih vojakov vztraja v svoji misiji v W^h begunskih taboriščih in čaka na u telaPoj:sem sodeč so libanonska dogajanja prehi-zjv ‘‘‘nočitve italijanske vlade. Andreottijev po-nih sy s?8lasnih sklepih glede usode večnacional-Hritari le °stal brez odziva. Še več, Američani in Če v Cl 80 Italijane in Francoze pustili na cedilu, ka, s ?a. 1>ar‘z odločitev o takojšnjem umiku lah-vzhodn lma sedanja njihova vojaška prisotnost v jansk, erT Bejrutu le politični pomen, je za italico vlado taka odločitev težavnejša. cilji n?m,u nihče več ne dvomi, da so politični dii a ‘sitnosti večnacionalnih sil klavrno propa-v°'him«akTJaen italijanski umik bi prekinil njiho-gUnskihdlfltK^no. ."bsijo varovanja palestinskih beta borišč in bi- najrevnejšemu območju Bejruta odvzel edino delujočo zdravstveno strukturo, italijansko vojaško bolnišnico. Obrambni minister Spadolini je zato včeraj v pristojni senatni komisiji napovedal le postopni umik italijanskega kontingenta z istočasnimi koraki pri medna rodnih organizacijah, predvsem pa pri OZN, da bi kdo zapolnil praznino in prevzel naloge italijanskega kontingenta. Tako zadržanje so podprle vse vladne stran ke, komunisti so se vzdržali, PDUP in radikalci pa so bili proti. Kljub takemu za vlado pozitivnemu izidu pa je lahko vsakomur jasno, da je po zaslugi ZDA Italija sedaj v hudih škripcih. V nič manjših škripcih pa ni Reaganova administracija. »Premestitev« ameriških mornariških strelcev na ladje 6. brodovja je za predsednika Reagana žgoč poraz, ki ga ne more omiliti včerajšnje srdito bombardiranje ladij fi. brodovja. V Libanonu je Reaganova politika doživela pravi neuspeh, ki ga marsikdo že primerja s Carterjevim v Iranu. Američani so se že res oddahnili, saj je sedaj manj možnosti, da bi kdo od njihovih fantov padel v libanonski državljanski vojni, a Reaganove izjave, da bodo ZDA nadaljevale podpirati Džemajela, so dokončna potrditev, da se je Amerika vpletla v libanonsko tragedijo na strani Džemajelove falange. Taka poteza pa je lahko za Reagana v tem volilnem letu usodna. Džemajela ne morejo več rešiti niti veliki kalibri največje bojne ladje sveta »New Jerseya«, njegova usoda je zapečatena, z njim pa Reaganova libanonska podtika. V tem trenutku vsi upajo na poseg varnostnega sveta OZN in na prihod modrih čelad v Bejrut. Vesti iz Steklene palače pa niso obetavne. ZDA nasprotujejo taki zamisli, saj bi dokazala njihovo nemoč in poraz. Proti taki rešitvi je tudi Sirija, ki ima sedaj enkratno priliko, da vsili svojo rešitev libanonskega vprašanju. Sovjetska zveza bo nedvomno podprla svojo zaveznico, da so sedaj Libanonci še bolj razpeti med interesi o beh velesil. Popa nji neznanka pa se bodoče poteze Izraela. Tel Avivu je libanonska tragedija kot naročena, a ne more si privoščiti »sirskega miru«, da bo bržkone ukrepal, ko bi se dogodki razvili njemu v škodo. V takem skrajno napetem položaju pa bi lahko imel vsak preuranjeni korak tragične posledice. Nič čudnega torej, da se množijo pozivi k strpnosti in k previdnosti. V teku so mrzlični diplomatski stiki, da bi preprečili najhujše. V teh za Libanon tako tragičnih trenutkih pa skušajo tudi verski poglavarji končno aktivneje poseči v libanonska dogajanja z besedami sprave. l*o sporazumu z ministrom Signorilejem Prevozniki prekinili stavko so sin,,*; s*ndikati avtoprevo strom c; P°dpisali sporazum z ^n«ielji^Tlejem' ki Prekin Je v pii a tra-»Joco stavko. tlQPrevgbčnT nikoV' v bodoče b blaga Priov°z hitropokvar števil0 dr,1; ^ Praznikih, znižaj teet ' ko je cestni tovor; f°Vatee^man-- d°l0Čili boda tehre. m povečali pr tedi poennit raz,rmni olajšavarr radi s&!avUi.davčne odbit razuma ^Tnr -r1 PreVOzih- E utku J? Pnsl° prav v zadnj< tedi pornič. *. Posledice stai CUì'le žTs,r k;mja raznih dobi Tržaški 0?1 P° državi. avtoprevozniki 1 so dopoldne uprizorili po mestnih ulicah množičen protest. Okrog 120 tovornjakov se je že v jutranjih urah zbralo na postajališču pri Fernetičih, od koder so s počasno vožnjo in ob glu-šljivem hupanju krenili proti mestu. Med demonstracijo je zastopstvo strokovnih organizacij, v katerih so avtoprevozniki včlanjeni, odšlo na razgovor z županom in prefektom ter obrazložilo svoje zahteve. Med problemi krajevnega značaja, ki so jih na srečanjih predočili, velja omeniti zapostavljanje domačih avtoprevoznikov, ko gre za najemanje vozil v okviru javnih del. Podobna manifestacija je bila tudi v Gorici, kjer se je pri Rdeči hiši zbralo okrog sto tovornjakov ter odpeljalo proti mestnemu središču, kjer so za dobro uro otežili promet. Kandidata Kosova in Hrvatske za člana predsedstva SFRJ PRIŠTINA — Koordinacijski odbor pri pokrajinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Kosova je sprejel predlog predsedstva pokrajinske konference, naj bi za člana predsedstva SFRJ s Kosova kandidirali Sinana H as ani ja, do zdaj člana predsedstva pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova. Republika Hrvaška pa je sporočila kandidaturo Josipa Vrhovca, sedanjega predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške (dd) Triestina zadovoljila proti Udinese ju V prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala je Triestina včeraj na Grezarju, kjer so potolkli vse dosedanje rekorde inkasa, zasluženo izenačila proti sicer precej okrnjeni postavf videmskega prvoligaša. Čeprav se je srečanje končalo brez golov, je zadovoljilo številne navijače. V ostalih včerajšnjih srečanjih ni manjkalo presenečenj. Še največ je je pripravil Bari, ki je kar v Turinu premagal Juventus. Tudi Torino je ostal praznih rok proti skromnemu Vareseju, Fiorentina pa se je morala v Ceseni zadovoljiti ‘s točko. za Bejrut BOJAN BREZIGAR Dolga črna živa reka se vije proti olimpijskemu stadionu. Kilometri in kilometri množice bodo prisostvovali odprtju 14. zimskih olimpijskih iger. Iger, ki se rojevajo pod geslom prijateljstva, pod željo miru. Mir, beseda, ki jo tako pogosto izgovarjamo. Mir, pojem, za katerim tako hrepenimo. Mir, bogastvo, ki ga tako zelo pogrešamo. V Sarajevu je zjutraj snežilo. Debele snežinke so v kratkem času pobelile mesto v brk vsem tistim, ki so napovedovali, da snega ne bo. Nato je posijalo sonce. Najprej nekoliko sramežljivo, med oblaki, ki so pokrivali nebo, nato pa še kar prijetno in veselo. V Bejrutu včeraj ni snežilo. Verjetno je sijalo sonce, a ne prijetno in veselo, že dolgo je, kar je v Bejrutu sonce sijalo prijetno in veselo. In vendar vsi trdimo, da hočemo mir. Čuden je ta svet. Pa ne samo v Bejrutu, tiuii drugod vsi trdimo, da hočemo mir, a zanj zelo malo naredimo. Volja tu ne zadostuje, potrebna so tudi dejanja, teh pa ni. Vse preveč je predlogov, ki so postavljeni za to, da bodo zavrnjeni in ta namen tudi dosežejo. Vse premalo je namena, da bi načelo miru res našlo svoj trajen življenjski prostor na žemlji. Stadion se polni. Prihajajo ljudje vseh barv, prihajajo v skupinah in sami. Tu sklepajo znanstva in prijateljstva. Prihajajo s simboli, zastavami. Vse naokoli plapola. Naenkrat se na tribuni sliši ploskanje. Pogledam in vidim ameriško in rusko zastavo, drugo ob drugi. Nad množico plapolata, kot bi se objemali. In človek si takoj zastavi vprašanje: zakaj samo v Sarajevu, -zakaj lahko samo tu ploskajo ljudje, z rokami in s srcem? Svečano vzdušje je doseglo vrhunec. Pride olimpijski ogenj. Zagorel je svečano, veličastno. Tudi v Bejrutu je gorelo, nič svečano in nič veličastno, samo tragično. V starogrških časih je bil olimpijski ogenj eden simbolov miru. Kadar NADALJEVANJE NA 2. STRANI • Balonček Ameriki ni uspelo vsiliti svoje logike sile NADALJEVANJE S 1. STRANI je gorel, so bile vojne prekinjene. Danes, žal, ni več tako. Modemi svet potiska simboliko v ozadje. Petčlanska libanonska reprezentanca na sarajevskem mimohodu pa je pričala, da ta država še obstaja, z vsemi svojimi problemi, z vso svojo tragiko. Pričala je, da hoče miru. Bolj kot katerakoli druga. K nebu so se dvignili balončki. Na stotine jih je bilo, vseh mavričnih barv. Bo kateri od njih pristal v Bejrutu in prinesel v to okrvavljeno mesto vsaj trohico upanja? BOJAN BREZIGAR Tegobe gospodarstva v Sloveniji zaradi zamrznitve cen LJUBLJANA — Še nobena dosedanja zamrznitev cen ni povzročila toliko težav, kot ta zadnja, ki jo je 23. decembra lani določil ZIS. Nekakovostna priprava odloka in nejasnosti v zvezi ? njim so sprožile vrsto ponekod že povsem nevzdržnih deformacij v proizvodnem delu združenega dela. Takšno oceno so izrekli delegati vseh gospodarskih vej SR Slovenije na sestanku v republiški Gospodarski zbornici, na katerem so proučili odprta vprašanja odloka o zamrznitvi pen in vpliv ukrepa na pogoje poslovanja posameznih dejavnosti. Opozorili so, da se je ZIS odločil za ta ukrep kljub temu, da je jugoslovansko gospodarstvo v Zvezni gospodarski zbornici o-blikovalb usklajena stališča do politike cen v letu 1984. Udeleženci v razpravi so poudarili, da bi morala zvezna vlada prevzeti vso odgovornost za sedanje in prihodnje posledice: trganje reprodukcijskih verig, zastoj v proizvodnji, ki bo ogrozil uresničitev izvoznih načrtov in podobno. V Gospodarski zbornici Slovenije so se hkrati opredelili, da morajo o-dlok, dokler velja, spoštovati in u-resničevati: (dd) Obrtniki iz SFRJ lahko potujejo v tujino brez pologa BEOGRAD — Samostojni obrtniki lahko od 1. februarja koristijo pravico do potovanja v tujino brez plačila depozita. Nova uredba o plačilu depozita samostojnim obrtnikom namreč omogoča štiri prehode v koledarskem letu brez obveznega pologa. Potrdila bodo izdajale regionalne Gospodarske zbornice. Glede na tolmačenje uredbe bodo lahko potovali samostojni obrtniki v tujino petkrat, ker imajo en prehod prost kot vsi ostali državljani. (dd) Libanonska tragedija dosegla vrhunec besedo imajo le še topovi in nasilje Šiitski borec trga slike predsednika Džemajela v zahodnem Bejrutu (AP) BEJRUT r— Bejrut in planine nad libanonskim gjuvndm mestom so se spremenile v pravi pekel svinca in jekla, ko je orjaška bojna ladja »New Jersey« odprla ogenj iz svojih 406-milimeterskih topov in pričela sistematično bombardirati položaje dru-zov in Sircev v Šufu. Ti so v odgovor z granatami in raketnimi izstrelki zasuli vzhodni, krščanski Bejrut. Najhujše ameriško pomorsko bombardiranje po dugi svetovni vojni so Američani opravičili kot varnostni u-krep med umikom svoje mornariške pehote na ladje 6. brodovja. V bistvu pa so se le uresničile predsinočnje Reaganove grožnje, da ne bo nihče »nekaznovan bombardiral Bejruta«. Tone in tone svinca in jekla so zasule kar 11 vasi v Šufu in če upoštevamo, da vsaka granata z »New Jer-seyja« povzroči pravo »požgano zemljo« na območju poldrugega kilometra, je lahko vsakomur jasno kako težak krvavi davek so včeraj plačale vasi v Šufu. Pomorsko bombardiranje pa je avtomatično sprožilo pravo verižno reakcijo povračilnih ukrepov. Ker so ameriške ladje izven dometa topov v Šufu, so včeraj granate packale na Bejrut. Točnih podatkov o številu včerajšnjih žrtev ne ve nihče, obračun pa bo vsekakor izredno težak. Bejrut in Šuf pa niso včeraj pretresale samo topovske granate, vzdolž vse »zelene črte«, ki deli muslimanski in krščanski del Bejruta so včeraj potekali srditi boji. Vodja šiitskega gibanja »Amai« Nabih Beri je pozval vse svoje borce in zavezniške mua’imanske sile vključno s skoraj 4.000 libegpnskimi rednimi vojaki, ki so z vsem orožjem in mehanizacijo prešli na njegovo stran, da preprečijo »falangistično mobilizacijo«. »V Libanonu se je začela končna tragedija,« je včeraj izjavil patriarh libanonskih grško - melhitskih katoličanov Maximos V. Istega mnenja so vsi ostali verski voditelji, a jim ne uspe ustaviti krvoprelitja. Strasti so se kot kaže tako razvnele, da bo gašenje požara državljanske vojne skrajno zapleteno in zamudno. Vsi verski voditelji pa so si edini, da morajo to storiti Libanonci sami brez tuje »pomoči«, ki je že toliko gorja prizadela državi c odrov. Medtem pa so vsi prepričani, da bi bil prvi korak na poti pomiritve Džemajelov odstop, kar vse glasneje zahtevajo tudi kristjani razen desničarske falange. Danes »vrh« večine pri Craxiju Veleposlanik Združenih KPI potrjuje ostro opozicijo arabskih emiratov ubit v Parizu RIM — Sestanek na vrhu med strankami vladne večine bo danes ob 13. uri, kot ga je sklical Craxi po viharjih preteklih dni. Udeležili se ga bodo De Mita za KD, Spadolini za republikance, tengo za socialdemokrate, Zanone za liberalce in Martelli ter Spini za PSI, poleg seveda ministrskega predsednika. Težko pa je, da bi se z njega izcimilo kaj novega. Po prepirih med večino je namreč Craxi izrecno vprašal zaveznike, če kdo namerava strmoglaviti vlado in vsi so mu izrekli zvestobo, oziroma ocenili, da zdaj jim ne prija vladna kriza. Možno je tudi, da vrh odloži razčiščenje po kongresu KD in tudi ni izključeno, da bi se politični okvir ne menjal vsaj do evropskih volitev. Največja neznanka pa zadeva pogajanja o ceni dela. Vlada cilja na uspeh, toda če bi se v prihodnjih dneh zaostrile razprtije v sindikalnem gibanju, bi to pomenilo za vlado hud udarec, ker brez sporazuma o gospodarskih ukrepih bi prišla vsa nesoglasja spet na dan. Na dnevnem redu sestanka v palači Chigi bodo tudi razmere v Libanonu (umik Italije je skoraj gotov), odpust za črne gradnje (ki so ga vrnili komisiji, da ga predela, po protestih poslancev KD), zadeva RAI (morda bodo postavili komisarja, morda pa ne), ime- novanja vodstev v javnih ustanovah, ki jih je treba opraviti v prihodnjih mesecih. S komunistične fronte je medtem prišla potrditev zelo odločne opozicije proti vladi-. Sinoči je Berlinguer po televiziji naglasil, da se »delavci« borijo proti Craxi-jevi petstrankarski vladi in zavračajo sporazum o ceni dela, ki bi ošibil njihovo pogajalsko moč. S tem je zelo odločno zanikal pritisk KPI na CGIL, da bi razbil sindikalno enotnost, samo da bi ne prišlo do sporazuma z vlado. Kar zadeva odnose med komunisti in socialisti je' tajnik KPI postavil vprašanje alternative v novih terminih: dokler ne bo PSI jasno izbral tega političnega predloga, ne bo pogojev za ploden dialog med levico. Ta čas ni mogoče izključiti, po mnenju Berlinguer ja, tudi delnih ali lokalnih sporazumov s KD, kar pa ne pomeni postavljati vprašanja vlade, ki se danes po mnenju tajnika KPI sploh ne postavlja. Berlingiicr je torej obravnaval splošno politično tematiko, ki bo v ponedeljek predmet razprave v centralnem komiteju KPI, ko bodo ocenili partijsko politiko in samo geslo »demokratične alternative«, ki je izšlo z milanskega kongresa, a se težko uresničuje. R. G. PARIZ — Zaradi atentata v dopoldanskih urah, je včeraj umrl veleposlanik Združenih arabskih emiratov v Franciji Ahmed Abdcl Aziz. Zaradi strelov v glavo doslej neznanega atentatorja, starega kakšnih 35 let, je umrl v popoldanskih urah. Število mrtvih zaradi atentatov v zadnjih dneh se je tako zvišalo na tri. Žrtvi atentatorjev, ki delujejo v Franciji, sta bila namreč tudi iranski general Oveissi in njegov brat. Glasnik francoske vlade Max Gallo je izrazil ogorčenje vlade nad tistimi, ki izkoriščajo gostoljubljc države za teroristično delovanje. Vlada bo storila vse, da bo zaščitila obe, ki jim nudi gostoljubje. Poslednji atentat podaljšuje seznani žrtev nasilja v Franciji, ki sc je začelo 1974. leta in je doslej zahtevalo življenje kakšnih 12 pri francoski vladi akreditiranih diplomatov. Medtem ko sindikati pripravljajo posvete Včeraj v Milanu splošna stavka RIM — Organizacijski ustroj treh sindikatov je v polnem zagonu za sklicevanje delavskih skupščin, ki naj bi se izrekle o dveh vprašanjih, o Katerih v enotni zvezi še ni soglasja : sprejemljivosti vladnih predlogov glede davkov, cen in tarif ter zaposlovanja in možnosti, da bi zato sprejeli nadaljnjo okrnitev draginjske doklade, in sicer le delno in začasno (kot predlaga CGIL), ali z vnaprejšnjo določitvijo maksimalnega števila točk in pogajanji ob kancu leta (kot hočeta CISL in UIL). Vsak sindikat bo vodil posvetovanja po svoje, vsi pa naglašajo, da mora stremeti k zopetni vzpostavitvi enotnosti, ne pa k razdvajanju. Dogovorili so se, da bodo srečanja po delovnem času, zato bo CGIL organiziral »odprte« skupščine pred tovarnami, vsedržavno vodstvo pa bo v ponedeljek ocenilo rezultate, CISL bo sklical skupščine samih članov na delovnih mestih in kadrov- ske sestanke na krajevni ravni. UIL se bo pa zadovoljil z »informiranjem« članstva, češ da je bilo notranje sprotne razprave dovolj. Medtem se je včeraj Milan ustavil zaradi splošne stavke, ki so jo samostojno in enotno sklicale krajevne strukture zveze CGIL - CISL - UIL in stotine tovarniških svetov vse Lombardije. V sprevodu, ki je vzklikal proti vladi in delodajalcem in proti okrnitvi draginjske doklade, je nekaj deset tisoč delovnih ljudi obšlo glavne mestne ulice in se razšlo na Trgu del Duomo. Stavki se je uprlo pokrajinsko tajništvo UIL, protestirali so tudi župan in pokrajinsko vodstvo PSI. Pogajanja z ministrom De Michelisom na tehnični ravni se pa nadaljujejo. Včeraj so spet poglobili ukrepe za »krizne bazene«. Razplet glede naročil francoskih ladij iz SFRJ? PARIZ — Francoska ladjarska družba Delmas - Villieux je znova zapro; sila vlado za dovoljenje za uvoz ladij iz Jugoslavije. Zdaj predlaga, da D v Jugoslaviji naročila dve ladji, ne pa štirih, kot je prvotno predlagala i v kar francoske oblasti niso privolile. .. V francoskem državnem sekretariatu za pomorstvo pravijo, da se ™ vlada o tem odločila do konca tedna. Vsaka od ladij, ki bi jo zgradib jugoslovanskih ladjedelnicah, bi ladjarja veljala 135 milijonov frankov, francoskih ladjedelnicah pa bi bila cena 14 milijonov frankov višja. Agencija »France presse« je v komentarju o vsem tem zapisala, da J jugoslovanska vlada že 26. januarja izrazila upanje, da bo Francija sp menila svojo odločitev, kar bi bilo v prid gospodarskih odnosov med dr vama. Ob tem je agencija navedla tudi jugoslovansko mnenje, da je ved v nasprotju z duhom soglasnosti, ki se je pokazal ob nedavnem obl predsednika Francoisa Mitterranda v Jugoslaviji. NEW YORK — Japonci so izdelali dva nova elektronska računalnika, ki sta si zaradi hitrice in inteligenčne stopnje pri Amerikancih zaslužila celo vrsto sicer skozi zobe stisnjenih (konkurenca!) pohval. Gre za tako imenovano peto generacijo kompju ter jev. Washington post v članku o tem dosežku izraža zaskrbljenost, da bodo s takšnimi uspehi v elektroniki Ja ponči prevzeli vodstvo na tem pod roč ju in da se bosta morali ameriška administracija in industrija za svoje potrebe preusmeriti na uvoz tujih računalnikov. Po pisanju tega časnika gre za su perkompjuter Jujitsu VP - 100 in hi-tachi S 810-20, ki zmoreta, prvi 75, drugi pa 100 megaflopov. Megajlop je enota, s katero merijo število o-peracij v eni sekundi. Tako je en megajlop enota za milijon operacij v eni sekundi. Za primerjavo naj navedemo, da imajo najbolj hitri in inteligentni ameriški računalniki od 40 do 50 mega- Tiha vojna med ZDA in Japonsko za prvenstvo pri računalnikih f lopov. Uporabljivost takšnih računalnikov je mnogostranska in lahko služijo za napoved vremena, design, načrtovanj e letal, vozil, orožja, za raziskavo podzemlja (iskanje nahajališč petroleja, rudnin, vode) in podobnega. Lahko pa je z njegovo pomočjo spremljati gospodarska gibanja in vojaške stvari. \ Izum superkomp juter jev pete generacije je docela zrevolucionirala tehnologijo, kjer so doslej igrali prvo violino Amerikanci. »Japonci so z državno pomočjo — je dejal Robert Borchers — prevzeli vodstvo. Priznati moram, da so me presenetili.« »Vendar še ni vse izgubljeno,« je takoj komentirala Tina Bonetti, glas niča družbe Cray Research, podjetja, ki je doslej v ZDA izdelala največ superkompjuterjev na svetu in se pripravlja, da bo konec leta poslala na trg zadnji model ccay - 2, o katerem pa ni povedala njegove sposobnosti. Tihe vojne med ZDA in Japonsko na tem področju ne bomo pojasnili, če si ne bomo nekoliko osvežili spomina o tem, da so pred dvema letoma Amerikanci zaradi industrijske špijonaže v »silikonski dolini« obsodili nekaj Japoncev. Dejansko so kradli tajnosti ameriških kompjuter- skih velikanov. Za Amerikance je bil to zločin, za Japonce pa ne, kajti Japonska doslej sploh ni zaščitila avtorskih pravic sestavljavcev kompjuterskih programov, Ker kompjuter nima svoje, ampak umetno pamet, je za njegovo delovanje nujno potreben program (software). Sestava programa je ustvarjalno delo, ki se povsod v svetu primerja s pisanjem knjig ali slikarstvom. Že res, da gre za različni deli, vendar je tudi res, da v svetu zaščitijo avtorske pravice tako romanopisca kot pisca gospodarske študije. Z vsem spoštovanjem do književnikov — je ipisal nekdo — lahko kompjnte ^ rog ram neprimerno več koristi ajboljši roman. Med drugim je ova šibkost v tem, da je ta*- z(J rogram, ki velja milijon dolarje ^ jegov razvoj in avtorske pravice v oče prepisati, se pravi okra* t esetih minutah. To so počenjati onci v »silikonski dolini«• Dos ■umejo sami, kar jim manjka, V ^ sposodijo« pri sosedu. Tako so n.^e-ilnem mestu po proizvodnih n -j. Ih bistvenih delov vsakega ra 0j. ika (cip) kakor tudi samih rac ^a-ikov, le pri izdelavi software stajajo za vodilnimi Amerikanc ■ ^ o Amerikanci zalotili Japonc < s0 3 si »sposojali« njihove h prisilili, da so jim j»1 P y$e tem pa se niso zadovolji ■ dločneje zahtevajo od JaPon.^s]dh prejmejo zakon o zaščiti 0 ... ji ravic. Če tega ne bodo sl ’ roži mednarodna izolacija, |ci ila prava katastrofa za drz .']ce voj napredek gradi na izvoz shnoloaiie S seje 7. deželne komisije Z razvojem pristanišča nad gospodarske težave TRST — Pod predsedstvom deželnega svetovalca Fragiacoma (PRI) in ob prisotnosti odbornika za prevoz, promet in pristanišča Di Benedetta se je včeraj sestala sedma komisija (promet) . Poglavitne njene predloge bi lahko združili v naslednjih nekaj stavkov: komisija naj bi po možnosti sprejela enotno stališče, o katerem bo razpravljal deželni svet; potrebno je pripraviti deželno konferenco o pristaniščih in celovit načrt o deželnih pristaniščih. Odbornik Di Benedetto je najprej poudaril potrebo po okvirnem vsedržavnem zakonu, ki bo opredelil politiko do pomorstva. Zavzel se je za deželni načrt o izkoriščanju pristanišč, ki naj ga vključijo v - vsedržavnega. Di Benedetto je nadalje Predlagal, naj se Trst vključi v tisto maloštevilno skupino italijanskih pristanišč, ki so sposobna pomagati rasti italijanskega gospodarstva. V ta Pristanišča bi morali usmeriti vse državne naložbe. O vsem tem bodo morali govoriti na posebni konferenci, na kateri pa bodo morali vladni predstavniki igrati z odkritimi kartami in Povedati svoje mnenje. Ko je govoril o pristaniški dejavnosti, je deželni odbornik naglasil potrebo po uvajanju menašerskih sposobnosti in pri tem omenil, da je nujno boljše upravljanje in hitrejše delo v Pristaniščih^ Pri tem pa ne gre pod-cenjevati tudi koristi njegovih uporabnikov. O razvoju tržaškega pristanišča in 0 njegovem strateškem položaju je govoril svetovalec Ermano (PSI). De-Jal je, da lahko pristanišče odigra pomembno vlogo pri reševanju gospo- darske krize. Tudi drugi infrastrukturni objekti (ranžirna postaja v Červi-njanu, predor po Monte Croce Gamico, avtocesta in postavitev drugega tira na železnici proti Trbižu) so lahko v veliko pomoč tržaškemu pristanišču. Komunist Rossetti je zahteval od vlade jasno izbiro glede pristaniške politike. Od sedanjih sto naj izbere 7-3 pristanišč in vanje usmeri državne investicije. Opredelil se je za enoten dokument, za privilegirane pristojbine in revizijo zakona o pristaniščih. Župani iz naše dežele na obisku v Ljubljani LJUBLJANA — Deset županov pretežno slovenskih občin Furlanije -Julijske krajine se je v torek v Ljubljani srečalo s predsedniki ljubljanskih občinskih skupščin. Med prisrčnim razgovorom so slovenski župani iz Furlanije - Julijske krajine naglasili pomen takih srečanj, ki imajo med drugim važen psihološki učinek. V ospredju razprave sta bila položaj v ljubljanskih občinah in stanje v slovenskih občinah Furlanije - Julijske krajine. Govor je bil o razmahu sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju, kot omenja časopisna agencija ANSA pa so namignili tudi na možnost sodelovanja z narodi drugih jugoslovanskih republik. Govor pa je bil seveda tudi o prizadevanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za dosego globalnega zaščitnega zakona. * Po srečanju z ljubljanskimi predsedniki občinskih skupščin so župani iz F-JK prisostvovali svečanosti v Cankarjevem domu ob podelitvi Prešernovih nagrad zaslužnim kulturnim delavcem. Prvo srečanje med predsedniki ljubljanskih občinskih skupščin in župani iz zamejstva je bilo lani prav tako ob slovenskem kulturnem prazniku. Kaže, da so se dogovorili, da bodo ta srečanja ponovili tudi v prihodnjih letih in da jih bodo skušali uokviriti v širši kontekst sodelovanja v prostoru Alpe - Jadran. Sežana hoče razviti živinorejo SEŽANA — Napolniti hleve in s tem povečati prirejo mesa in mleka je osnovni cilj, ki si ga je za letos aastavilo kmetijstvo na Sežanskem. Program kmetijstva predvideva tudi obnovo vsaj 20 hektarov vinogradov, u-sposobitev približno 660 hektarov pašnikov in povečanje pridelka poljščin in sadja. V novozgrajene in prenovljene hleve naj bi na Sežanskem letos vhlevili 723 g'av goveje živine, od tega 500 mladih pitancev in 223 plemenskih govedi in pitancev. Zato bi potrebovali približno 52 milijonov dinarjev. Poleg vhlevitve v že obstoječe objekte pa bodo letos začeli še z gradnjo osmih novih hlevov, v katere bi lahko privezali 84 glav govedi. Predračunska vrednost gradnje je 32 milijonov dinarjev, s prenovo starih hlevev pa bi lahko že letos na Sežanskem pridobili 36 dodatnih privezov. Z uresničitvijo zastavljenih nalog na področju živinoreje bi letos na Sežanskem namolzli 4,3 milijona litrov mleka, z zakolom pa bi šlo na trg približno tisoč glav govejega mesa. Eden od pogojev uresničitve programa živinoreje je tudi oskrba s krmili. V ta namen naj bi letos poleg dosedanje pridelave krme na 5.800 hektarjih usposobili še dodatnih 660 hektarov travnikov pri sosednem območju pašnih skupnosti: Šmarje, Dane, Lokev, Laže, Pre’o-že, Divača in Tublje, za kar pa bi morali zbrati okrog 26 milijonov dinarjev. V vinogradništvu predvidevajo le ureditev novega kompleksa pri Zgornji Branici in sicer na 9 hektarih, obnoviti pa bi morali vsaj 20 hektarov vinogradov, ki so v lasti Vinakrasa ali njegovih kooperantov. V Brki nih, kjer so možnosti pridelovanja sadja na več kot 200 hektarjih, kot je pokazala razvojna študija, bodo letos obnovili tri hektare nasadov jablan in 7 hekta rov nasadov koščičarjev, med katerimi je največ s’iv. Del sredstev za uresničevanja nastavljenega programa bodo v sežanski občini zbrali tudi preko samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu. Predvidevajo, da bo letos sklad razpologal s 13,2 milijona dinarjev, od katerih bodo največ namenili premimnju novih privezov in reje klavne živine, pridelavi mleka in deiu pospeševalnih služb. L UMER Predstavili so ga včeraj v tržaškem Novinarskem krožku Razvejan program kulturnega krožka »Istria« Vodstvo krožka »Istra« med J«? — V Novinarskem krožku letos CeTai ziutr°i predstavili tisku h itn)l PTogram istro-beneškega L turn.e0a krožka »Istria«, ki stopa kotTetle *eto svoje dejavnosti. Gre ljudiZnano ?a krožek, ki združuje različnih svetovnonazorskih včerajšnjo tiskovno konferenco gledanj in političnih prepričanj pretežno istrskega porekla ob zavesti, da je treba na zgodovino ter na splošno problematiko Istre in njenih prebivalcev gledati v luči novih odnosov medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med narodnimi kompo- nentami, ki živijo onstran in tostran državne meje. Od tukaj tudi iskanje nove dialektike in novih stikov z istrsko stvarnostjo, ki je bila zla sli v Trstu v vsem povojnem času predmet izkrivljanj in političnih slrumentalizacij s strani določenih nacionalističnih in desničarskih krogov. Program pobud, ki ga je predstavil predsednik krožka Giorgio De-pangher, je zelo bogat in vsebinsko razvejan ter zaobjema v bistvu vse tematike, ki od blizu zanimajo življenje italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji, njene odnose z matično državo in tudi splošno manjšinsko problematiko v Trstu. Prva konferenca iz tega ciklusa bo na sporedu že prve dni marca, za uvod pa so izbrali razmišljanje o položaju v Istri med osvobodilno borbo in množičnim izseljevanjem v luči knjige o tržaških komunistih, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Edi tori riuniti. Sledila bo okrogla mizd ' položaju italijanske skupnosti v Istri, na kateri bodo sodelovali u rednik revije »Panorama« z ‘ Reke E zio Mestrovich ter univerzitetna profesorja Marcello Gherini in Dar ko Bratina. Med ostalimi pobudami bi omenili razpravo o Slovencih v Italiji in o Italijanih v Jugoslaviji ob sodelovanju ravnatelja tržaškega sedeža RAI Mólinarija ter glavnih urednikov La voce del Popolo in Primorskega dnevnika, Machina in Samsa ter okroglo mizo o manjšinskih šolskih sistemih. V letu 1984 pa bo krožek »Istria« predstavil širši tržaški javnosti tudi vrsto publi kacij o istrski stvarnosti, ki so sad že dobro izpeljanega sodelovanja z Unijo Italijanov za Istro in Reko. Vzporedno s temi pobudami je krožek v prvi osebi angažiran tudi pri nekaterih raziskavah o istrskih navadah in tradicijah, ki jih bodo nato tudi objavili. O tem je na včerajšnji tiskovni konferenci obširno spre govoril podpredsednik Marino Vocei. Srečanja s tržaškimi časnikarji se je udeležil tudi novinar in pisatelj Alessandro Damiani, ki živi na Reki in ki že vrsto let sledi kulturnemu življenju tamkajšnje italijanske skupnosti. Dežela za nadzorstvo nad onesnaženjem okolja • TRST — Deželno nadzomištvo za higieno in zdravstvo je v teh dneh preučilo problem prenašanja na daljavo snovi, ki okužijo atmosfero. Italija je namreč podpisala mednarodni sporazum o preprečevanju onesnaževanja, ki skuša omejevati okužbo s hlapljivimi snovmi, ki jih veter in drugi atmosferski pojavi prenašajo na daljavo. Deželni odbornik za zdravstvo je v tem okviru pozval krajevne zdravstvene enote in pokrajinske urade za higieno naj v okviru svojih sposobnosti prispevajo k nadzorstvu onesnaževanja v atmosferi z namestitvijo učinkovite mreže merilnih naprav. Na sedežu deželnega ravnateljstva' bodo v kratkem izdelali operativni načrt za nadzorstvo, ki ga bodo nato preverili s pristojnim ministrstvom. Karlu Esihu v slovo IZOLA — V nedeljo, 29. januarja, so na kortežanskem pokopališču pokopali upokojenega župnika Karla Usiha. Rojen je bil leta 1901 kot sin železničarja. Prvo in edino službeno mesto mu je bilo v Dvorih (Kortah) nad Izolo. Sem je prišel leta 1925 v času razraščanja italijanskega fašizma. Znašel se je v slovenski istrski vasi potem, ko je po narodnostnem prebujanju in končani prvi vojni ostala brez vodstva. Slovenskega učitelja so izgnali, domačo besedo izrinili iz šole. Esih je verouk sprejel v cerkev, ohranil v njej slovensko pridigo in pesem. Fašistične oblasti so ga imele zapisanega kot slovenskega fanatika. Ko je leta 1929 dal sneti italijanske napise, ki so mu jih fašisti podtaknili v cerkev, je to plačal s konfi-nacijo. Leta 1934 so mu sredi obkoljene vasi in med njegovimi ljudmi v cerkvi grozili. Drugič so ga vklenili, pa se mu posmehovali naj postane Italijan, da bo laže šel v nebesa. Vse to mu je okrnilo zdravje. Tedaj so nastale v cerkvi freske, ki simbolično govorijo o tem času, o zgodovini fare, hrepenenju ljudstva po svobodi, o sklepanju vezi med narodi. Ob nemški ofenzivi oktobra 1943 je pokojnik s svojimi ljudmi delil nelepo pot proti Sečovljam. Tam se je zavzel za sovaščane in rešil vas pred požigom. Potem se je usmeril predvsem v poklic. Zanimal pa se je še vedno, kako napredujejo v šoli otroci njegove fare, pomagal pri razvozlavanju zgodovinske preteklosti kraja z dokumenti in zlasti s kroniko, ki jo je pisal za časa fašizma. Med ljudmi, ki jih je poznal, je bil šegav in prijeten sogovornik. Vaščani, ki so ga videvali ob vsakodnevnih opoldanskih sprehodih, se bodo morali privaditi misli, da ga ni več, zlasti sorodniki in vsi tisti prijatelji, ki so mu lajšali samstvo v zadnjih letih življenja. Da so bili navezani na njegov skromen in plemenit lik, so mu še zadnjič v pesmi povedali z besedami: »Hvala ti, naš kaplan Martin Čedermac«. Sovaščani Premalo sredstev za obnovo koprskega mestnega jedra obalnih ~ Med najbolj perečimi problemi vseh treh jeder '*c prav gotovo tudi obnova starih mestnih načrt te koprs* jedro. Strokovnjaki koprskega In-stvo s0 m medobčinskega zavoda za spomeniško var-dela mest °- podrobno pripravili projekte za obnovo tega del Konr Fn na Gramscijevem trgu je že moč videti, da Na r slstematično prenavljajo, hied 185(|ramsci''evern trgu so objekti, ki so bili zgrajeni °bnova n m letom, večinoma povsem neuporabni, stavb v ua(Je ibUa nuina- Na trgu so že obnovili nekaj hluzej’ ter lena 80 urec*ili restavracijo (grill), etnografski lavci, v; ?scm stanovanj. Do sredine tega leta bodo dejanj, te Dtlay*iai° to območje dokončali še sedem sta-•hesta.’ Kot ta*° za*djučili prvo etapo obnove tega dela ?"ganizaoiii s° nam povedali v novoustanovljeni delovni tudi za to h* u Koper, kjer so med drugim zadolženi n°Vo ntestn a boF*° P°slei skrbeli za bolj sistematično ob hadaljevaii ®a v*udra' se dogovarjajo, da bi še letos trga pro.; /' obn°vo stavb in sicer od Gramscijevega Flh stanovan-0Vni ?r6anizaciji IPLAS. Obnova tako sta-. tI'unalnemJ ZaradF Precejšnjih stroškov, ki nastajajo ob cenejša ,opremljanju stavb, urejanju okolice, sicer ni a°dati. • ®t so novogradnje, vendar je ob tem treba °gnejo propa(^ 0(bni način, da se posamezni deli mesta V koprski občini delavci posebej zbirajo denar za obnovo starega mestnega jedra in sicer po 0,5 odstotka na osnovi bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Lani so na ta način zbrali 20 milijonov, kar seveda ne zadošča za tako celovite posege, zato se del sredstev steka tudi iz stanarin oziroma od prodaje starih stanovanj. Pri koprskem »Domu« pa seveda ne bodo skrbeli le za način obnove, ki so jo ubrali pri Vojkovem nabrežju. V Kopru je okrog 1700 stanovanj zgrajenih pred letom 1940, od tega pa jih je okrog 1350, ki so bila zgrajena v prejšnjem stoletju ali prej. To seveda poraja številne probleme in na »Domu« imajo pravo množico upravičenih zahtevkov za popravila, vendar vsem ni moč ugoditi. Denarja za ta dela se zbere premalo (letos računajo, da se bo za investicijsko in tekoče vzdrževanje zbralo od 42,5 do 53,5 milijona din odvisno od podražitev stanarin oziroma najemnin) in pri tem izvajalci, vzdrževalci ostajajo brez moči. Kot nam je povedal vd. direktorja »Dom« Dušan Garzaroli, se bodo v tej DO poslej trudili, da bi vsaka obnova potekala bolj celovito, da bodo množičnejše k finansiranju obnove stanovanj, v katerih imajo največ problemov s strehami, nizkim higienskim standardom, elektro instalacijami ipd., pritegnili nosilce stanovanjske pravice in tozde, v katerih ti občani delajo. Tako bo moč zbrati več denarja in hitreje obnavljati mesto, stanovanja- V kar največji meri bodo skrbeli za to, da denarja ne bodo »drobili«, saj na ta način kakovostna obnova, razreševanje problemov mestnega jedra, ne bo mogoča. DUŠAN GRČA Na smetišču pri Krku našli truplo novorojenčka KRK — V smetišču mesta Krk na istoimenskem kvarnerskem otoku so v torek odkrili trupelce novorojenčka. Mrtvo dete je našla skupina Romov, ki je brskala med odpadki in ki je o srhljivem odkritju nemudoma obvestila policijo. Čeprav je preiskava v polnem teku, so preiskovalci zaenkrat zelo skopi s podatki. Kolikor je znano doslej niso odkrili istovetnosti deteta kot tudi ne matere. Ve se le, da je bilo trupelce v plastični vrečki v zbiralniku za smeti, ki so ga šele v torek opoldne uslužbenci smetarske službe odpeljali s središča mesta na smetišče, ki je v predmestju nedaleč od ceste za Punat. Kaže nadalje, da so zdravniki že izvedli obdukcijo trupelca. Baje je šlo za spontan splav, vprašanje, ki si ga zastavljajo preiskovalci pa je, zakaj se je mati na tak način znebila mrtvorojenega otroka. Nuklearka v pogonu KRŠKO — Republiški inšpektorat za energetiko SR Slovenije je na zahtevo uprave jedrske elektrarne Krško in v soglasju z republiškim komitejem za energetiko, industrijo in rudarstvo SR Hrvaške, dal soglasje za pogon prve jugoslovanske nuklearke. Doslej je namreč jedrska elektrarna v Krškem delovala le na osnovi dovoljenja za tretjo fazo poskusnega pogona. V nuklearki so sedaj zadostili vsem zakonskim uredbam in predpisom za varno delovanje, nekatere druge pogoje pa morajo izpolniti v rokih, ki jih predvideva dokument o soglasju za pogon. Gre predvsem za predpise, ki se nanašajo na obveščanje o varnosti, na meteorološke meritve in meritve radioaktivnosti in na radioaktivne odpadke. Bučen protest tržaških avtoprevoznikov Občina in prefektura obljubili podporo Tržaški avtoprevozniki so v okviru šestdnevne vsedržavne stavke včeraj dopoldne uprizorili množičen in bučen protest, kakršnega v teh krajih nismo še doživeli. Že navsezgodaj so se zbrali na postajališču pri Fernetičih; bilo jih je okrog 120 in to je predstavnike stanovskih organizacij. katerim pripadajo, seveda močno razveselilo. Svoja vozila, od navadnih kamionov do prikoličarjev TIR in kontejnerskih orjakov, so zvrstili drugega za drugim, nato pa odrinili proti mestu. Peljali so po tovorni cesti do Sv. Sobote, tu so obrnili proti Elizejskim poljanam, obšli vse nabrežje do Trga Libertà, kjer so zavili okoli zelenice in odpeljali nazaj po nabrežju do nove luke in se naposled razšli. Med vožnjo v koloni okrog 20 kilometrov na uro so ves čas na vso moč hupali, da jih je bilo čuti daleč po Trstu, kar so si tudi zastavili kot cilj: da pač nase in na svoje probleme opozorijo širšo javnost. Medtem je zastopstvo strokovnih organizacij, v katerih so avtoprevozniki včlanjeni, odšlo na razgovor z županom in prefektom. Delegacijo, v kateri je bil tudi direktor SDGZ Vojko Kocjančič, je namesto prefekta sprejel podprefekt Mazzurco, namesto župana pa odbornik Orlando. Dr. Mazzurco se je obvezal, da bo prefektura primemo posredovala pri carinski in finančni upravi za rešitev problemov, ki jih imajo avtoprevozniki na mejnih prehodih. Odbornik Orlando je pa obljubil, da bo vprašanje brž predložil občinskemu odboru in da bo Občina v okviru svojih pristojnosti ukre-, nila vse mogoče v prid avtoprevozni-škemu stanu. Medtem ko so tržaški avtoprevozniki demonstrirali po mestu, so se v Rimu seveda nadaljevala pogajanja. Vlada je zastopnikom avtoprevozni- kov dala določena zagotovila glede njihovih zahtev in potreb in vse kaže, da se bo stavka z današnjim dnem končala, oziroma, da je danes ne bo več. Poleg zahtev, ki smo jih navedli včeraj, imajo stavkajoči še nekatere druge. Na primer, da se zniža marža, ki jo imajo posredniške agencije za to, da avtoprevoznikom preskrbljajo naročila. V žepe posrednikov gre vsako leto v vsej Italiji nad 500 milijard lir, pravijo avtoprevozniki s pripombo, da jih agencije odirajo. Glede krajevnih problemov velja pa omeniti zapostavljanje domačih avtoprevoznikov, ko gre za najemanje vozil v okviru javnih del. Tukajšnji avtoprevozniki tožijo, da jih izpodrivajo veliki avtoprevozniki iz notranjosti države in zahtevajo izvajanje državnega zakona, ki določa, da je domačim podjetjem treba oddati vsaj petino del, ki jih dajejo v zakup krajevne uprave in javne ustanove. V poštev pridejo predvsem velika javna dela, kot je npr. gradnja hitrih cest. Država je temu namenila blizu 35 milijar dlir, menijo avtoprevozniki, toda levji delež so pobrala avtoprevoz-niška podjetja iz notranjosti Italije, tako da je nam ostal sam drobiž, (dg) Segherie se je sestal z De Michelisom Pokrajinski tajnik PSI Seghene se je pred dnevi v Rimu sestal z ministrom za delo De Michelisom, ki mu je potrdil, da bo vlada v kratkem izdelala vrsto ukrepov za gospodarski in družbeni preporod tržaške pokrajine. Minister je tudi dodal, da socialisti tudi na vsedržavni ter na vladni ravni podpirajo zakon o tako imenovanih kriznih bazenih, ki bi vlil novih perspektiv sektorjem, ki v tem trenutku doživljajo hudo krizo. Tržaška federacija PSI pozitivno ocenjuje srečanje Segheneja z ministrom De Michelisom ter pristavlja, da se ta uokvirja v prizadevanja socialistov za rešitev splošne tržaške krize. V zvezi z gospodarskim položajem na Tržaškem pa gre omeniti tudi srečanje tržaškega župana Richettija s predsednikom in z delegiranim upraviteljem družbe Finmare Paolicchi-jem. Na sestanku je tekla beseda zlasti o krizi ter o načrtovani preosnovi Tržaškega Lloyda. • Tržaška pokrajina je odredila pre poved parkiranja avtomobilov v Bazovici, med ulicama Dragotin Kette in Igo Gruden do hišne številke 53. Omenjena prepoved je stopila v veljavo v ponedeljek, 6. februarja. • Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega komandanta finančnih stražnikov za vzhodno Italijo Palandrija. Kot je zagotovil občinski odbornik za javna dela Jagodic Občinska uprava bo vendarle uredila pločnike na kontovelskih »Medulah« V ponedeljek se je na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki je med drugim ocenil potek razprave in posvetovanj okrog osnutka podrobnega regulacijskega načrta za Konto-vel, ki sta ga po nalogu občinske u-prave izdelala arhitekta Ruggiero in Kokorovec. V tem okviru je pred sednik Štoka z zadovoljstvom poudaril, da prizadeto prebivalstvo zelo po zorno sledi in sodeluje v razpravi, kot dokazuje množična udeležba na nedavnem sestanku, na katerem je tekla beseda o načrtovanih »gradbenih površinah« na Kamencah in na Medulah. Podobni sestanek bo jutri zvečer z lastniki zemljišč proti Mokolanom in pod Dolenjo vasjo, sestanek z vsemi vaščani pa bo po vsej verjetnosti v sredo. Udeležila se ga bosta arhitekta, ki sta pripravila osnutek regulacijskih načrtov za vse tri vasi za hodnega Krasa, vabljen pa bo tudi podžupan Pacor, ki je občinski odbornik za urbanistiko. V zvezi z osnutkom podrobnega načrta za Križ gre še omeniti pismo skupine Križanov, ki pozivajo rajonski svet, da podpre nji-, hove zahteve o ureditvi neke ceste pod vasjo. Isto stališče je že prišlo do izraza na javnem sestanku v Kri žu, tako da bo sedaj uprava skoraj gotovo črtala tisto cesto z globalnega podrobnega načrta. Štoka je nato poročal o srečanju z odbornikom za javna dela Jagodicem in z odbornikom za decentralizacijo Anghelonejem, na katerem so obravnavali triletni načrt aa javna dela, poleg nekaterih težav, s katerimi se srečujejo na Proseku in Kontovelu. Odbornik Jagodic je tako sporočil, da bo občina v kratkem nakazala 160 milijonov lir aa dokončno ureditev pločnikov na Medulah, kot je svojčas zahteval rajonski svet ter pokazal pripravljenost, da se - čimprej reši vprašanje odtekanja deževnice na nekaterih cestnih predelih obeh vasi. Problem je zlasti občuten na proseškem trgu in v prvem delu Ul. S. Nazario, kjer so pred leti streljali cesto brez ustrezne kanalizacije, posledice tega pa so ob dežju in slabem; vremenu vsakomur na dlani. Rajonski svet je na ponedeljkovi seji z zadovoljstvom vzel na znanje, votila na peticijo Prosečanov, ki so se pritožili zaradi neurejene smetarske službe ter pred kratkim postavila dodatne sodčke za smeti v tej vasi. Obenem pa se je zavzel- za ureditev vseh pešpoti, ki povezujejo Prosek in Kontovel z Miramarom in z Grlja-nom ter pooblastil predsednika, da o tem poseže na občini. • Deželni konzorcij za razvijanje blagovne izmenjave s tujino Friulgiulia bo septembra in oktobra letos priredil v največjih japonskih veleblagovnicah razstavo potrošnega blaga iz Furlanije - Julijske krajine. Šlo bo za pohištvo in stanovanjsko opremo sploh, oblačila, obutev, jestvine in alkoholne pijače. Ladje Tržaškega Lloyda spet v Benetkah Po desetih letih skoraj popolne odsotnosti bo od nedelje, 19. februarja, Tržaški Lloyd spet zastopan v Benetkah s svojimi ladjami. Gre za tri sodobne kontejnerske ladje tipa holsten cruiser, ki bodo prevažale hladilne kontejnerje vrste integral z Jadrana v pristanišča ob Rdečem morju, v Indijo in v Pakistan. Zaslugo za to ima tudi plovna družba Adriatica di navigazione, ki sodi — enako kakor tržaška — v sklop holdinga Finmare in ki je Tržačanom pomagala pridobiti odjemalce v Venetu in na Tridentinskem - Gornjem Poadižju. Z druge strani je tržaški družbi uspelo skleniti dokaj ugoden tarifni sporazum z upravo beneške luke in ravnateljstvom družbe Pošmerci (Porto Marghera). S Prešernovih proslav Dijaki in profesorji trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in njegovega goriškega oddelka za zunanjo trgovino so se letos odločili za drugačno obliko Prešernove proslave. V Kulturnem domu so si včeraj dopoldne ogledali predstavo SSG Vsem galjotom vile v vamp, pred tem pa sta svoje misli ob slovenskem kulturnem prazniku prebradi tržaška dijakinja Katja Kuk in goriška dijakinja Kristina Kovič V teh dneh po vseh naših šolah potekajo Prešernove proslave. Naš prizor je s proslave osnovne šole Dom jo - Riemanje, ki je imela včeraj prikupno slovesnost v Babni hiši v Ricmanjih Rezultati sestanka De Michelis - sindikati nič kaj spodbudni za Tržaško in Goriško Minister De Michelis je podprl tezo, da se je za rešitev krize na področju državnih soudeležb v tržaški in goriški pokrajini treba pogajati v okviru mešane delovne skupine IRI - Dežela - sindikati, ni pa povedal, kdaj se pogajanja pričnejo, poleg tega je v bistvu osvojil znane preustrojitvene načrte IRI. To pa pomeni drastično okrnitev proizvodnje in zaposlenosti v Tovarni velikih motorjev in železarni Temi in nobenega jamstva za Tržaški Lloyd ter razmah pristaniške dejavnosti. Tako so dejali Gialuz, Treu in Pini (CGIL), Patuanelli (CISL) in Fa-bricci (UIL) po razgovoru z De Michelisom s pripombo, da ostaja potemtakem povsem odprto vprašanje, kakšna bodočnost čaka mladino, diplomirance in absolvente. Tembolj, ker je minister dejal, da ni nobenih zakonov o spodbujanju zasebnih industrijskih pobud po vzoru paketa Marcora - Pandolfi, ter pristavil, da v kratkem menda ne bo mogoče izpeljati nobenega načrta za ponovno industrializacijo Tržaškega in Goriškega. Sindikalisti so spričo tega s toliko večjo vnemo potrdili pravilnost splošne stavke, ki bo 16. februarja, in današnje stavke ladjedelskih delavcev, pristaniščnikov in pomorščakov. Banco di Roma odslej »odprta banka« V navzočnosti predstavnikov oblasti in zastopnikov političnega in gospodarskega življenja so sinoči uradno odprli obnovljene prostore tržaške filiale denarnega zavoda Banco di Roma na Korzu 15. Banko so preuredili po najsodobnejših načelih funkcionalnosti in jo pre-ustrojili v tako imenovano »odprto banko«. Gre za nov koncept bančnega poslovanja, ki temelji na globoki strokovnosti, naglici operacij in neposrednej-šem, manj zavezujočem odnosu med osebjem zavoda in strankami. Vse to seveda ob vse bolj nepogrešljivi vlogi kompjutrov. Odprtju prenovljene filiale, ki jo vodi dr. Mario Marchetti, so prisostvovali tudi osrednji ravnatelj Pietro Gori s podravnateljem Vincenzom Astolfijem in deželni ravnatelj Furio Cappelletti. • V soboto, 18. februarja, bo zapadel rok za predložitev prošenj za udeležbo na javnem izpitnem natečaju za eno mesto svetnika na poizkušnji v vodilnem staležu upravnega osebja. Kandidati morajo imeti diplomo ekonomske fakul tete. Nadaljnja pojasnila prejmejo interesenti pri trgovinski zbornici na Borznem trgu štev. 14. Obširna razprava v-Slovenskem klubu IDEJNI IN POLITIČNI PLURALIZEM NE SME OSTATI OVIRA ZA SODELOVANJ& Če naj bi v zanimivi razpravi, ki se je v torek razvila v Slovenskem klubu, iskali razloge in smisel tovrstnih srečanj, lahko mirno zapišemo, da so sama po sebi ne samo pozitivni prispevek k dialogu znotraj naše manjšinske skupnosti, ampak naravna potreba, ki jo vse bolj čutijo zlasti mlajši rodovi v prizadevanju za novo kvaliteto našega obstoja. V to pozitivnost so bili prepričani ne le protagonisti torkovega večera, Tone Bedenčič, Marija Brecelj, Igor Tuta, Ivo Jevnikar in Ravel Kodrič, temveč zlasti številni u deleženci razprave, ki so vanjo živo in prizadeto posegli. Pogovor, ki je pod morda ne najbolj posrečenim naslovom Slovenski katoličani v Trstu — meje in možnosti osebne izbire, temeljil na vnaprej pripravljenih izhodiščih, je vsakemu od protagonistov omogočil o-svetliti lastne izbire. Duhovnik Tone Bedenčič se je v svojem posegu najprej ustavil pri natančnejši opredelitvi osnovnih pojmov, kot so vera, ateizem in politika in ki so bili — resnici na ljubo — v razpravi precej ohlapno uporabljani. Vprašal se je, kdo ima pravico do politike in do oblasti in ugotavljal, da smo Slovenci na Tržaškem ločeni, kot bi bili na dveh bregovih reke. Skrajnj čas je, da preko nje zgradimo čim več mostov, da drug v drugem začnemo iskati globljih človeških dimenzij. Marija Brecelj je izhajala iz svo jega javnega dela v korist manjšinske skupnosti, ki ji pripada in pri tem opozorila na posebno dragocenost pluralizma v njej. Z odlomkom iz statuta Slovenske skupnosti je dokazovala, da stranka, ki ji pripada ni katoliška, možnosti tesnejšega političnega sodelovanja pa je iskala v perspektivi in želji, da bi se Slovenci vključili v eno samo (svojo) politično stranko, kjer ideološke raz• like ne bi pomenile ovire, ampak kvečjemu njeno obogatitev. Igor Tuta je govoril kot človek prepričljive osebne• vere, ki se je prav zaradi nje odločil za izbiro, ki je vse prej kot udobna. Kritičen je bil do cerkve kot institucije, medlem ko je osebno vero označil za človekovo potrebo po neki nesko/ični dimenziji. Odklonil je zato vsak in-tegralizem in klerikalizem, ki ni lastnost vere, pač pa večkrat značilnost cerkve. Poudaril je zato pomen II. vatikanskega koncila, ki je kristjanom odprl vrata v različne politične stranke, ki niso omejene do vernikov. ,e Ivo Jevnikar je ugotavljal, da slabo poznamo in da smo pogosto PT. več črnogledi: inštitucije in ideolog ^ je nas vendarle manj bremenijo * pomanjkanje volje in domišljije v n . samih. Ločil je med vero in ideolw jo in iskal razloge za premajhno< delovanje tudi v preveliki angaf* nosti tistih, ki so pripravljeni PrlSgii vati za skupnost. Vprašal se je- gJl\ smo v naši skupnosti res enakop>'a p in ugotavljal določene monopole . inštitucijah, ki katolikom dajejo čutek manjšine v manjšini. . Ravel Kodrič je opozoril na n stopnjo nazorske razgibanosti v.n^no-šini in poudarjenje potrebe po «?* j s ti v političnem življenju označu ^ anahronizem v današnjem času-/(oV rekel se je proti ločevanju vernnJlje od politike in opozoril, da sodelo ne bi smelo pomeniti utišanja e pričanja. |01 Razprava, ki je na tem mesi ,g ne moremo izčrpno obnoviti, je v ^ številne nove argumente, izzven je v željo, naj torkov dialog ne ne osamljen. Slovenci se woraffl čno lotiti plotov, ki nas razd J^gj. to pa bo gotovo najlažje Pra!’ j.0 šim generacijam, ki so najpr°z kosti. PRIMORSKI DNEVNIK — 9. februarja 1981 tržaški dnevnik □ 5 Pred bližnjo proračunsko razpravo Vsako predvidevanje je tvegano Zanimiva pobuda KD Slovan s Padrič za vrnitev priimkov v izvirno obliko Vsa pozornost tržaškega političnega življenja je te dni uprta v proračunsko razpravo, ki se bo na občini skoraj gotovo pričela že prihodnji torek, na pokrajini pa baje v ponedeljek, 20. februarja. Proračunski dokument je temeljni preizkusni kamen za šeststrankarsko koalicijo KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, ki je v obeh upravah manjšinska in torej v celoti odvisna od zadržanja opozicije, v prvi vrsti komunistov ali Liste za Trst. _ Zadnje izjave voditeljev strank kažejo, da je položaj vse prej kot jasen in da je v tem trenutku res težko napovedati kaj se bo pravzaprav zgodilo. »Jeziček na tehtnici« ostaja še d Elije LpT, ki pa je preko svojega političnega tajnika Giuricina že večkrat dala vedeti, da je pripravljena skleniti s sedanjo koalicijo nekak kompromisni sporazum. Na podlagi tega bi se melonarji vzdržali v proračunskem glasovanju in tako o-niogočili odobritev dokumenta, takoj zatem pa bi odbor odstopil in skušal pritegniti v koalicijo tudi listar je. Ta perspektiva pa je v zadnjih tednih naletela na velike ovire ter postavila v dvom ta zapleteni politični manever. Po znani farsi v občinskem svetu Slede Pertinijeve kandidature za No belovca so se odnosi med LpT in med manjšinsko koalicijo precej o hladili, kot jasno priča zastoj pogajanj med strankami. Z druge strani pa je treba opozoriti, da se je Gam-bassini od vsega začetka odločno izrekel proti vsakršnemu sodelovanju s KD v krajevnih upravah in da je to tudi stališče melon ar skega glasila, ki med vrsticami ne skriva simpatij do predčasnih volitev. O tem bo_ vsekakor dokončno odloČEila skupščina članov LpT, ki je na sporedu v soboto, 18. in v nedeljo, 19. februarja. Tajnik Giuricin je že napovedal svoj odstop v primeru, da se bo skupščina izrekla proti vsakršnemu sporazumu s sedanjo koalicijo. Ostaja še problem novega župana, ki ni postranskega pomena zlasti v tržaški stvarnosti. V primeru ponovnega vstopa v odbor bodo listar ji spet zahtevali to mesto (v osebi Ce-covinija, če ne bo prišlo do drugih zapletov na evropskih volitvah), de-mpkristjanj pa niso pripravljeni pri tem popustiti. Ob tem velja še dodati, da se okrog tega vprašanja vodi politična bitka tudi znotraj same KD, med člani Zaccagninijeve struje (katere pristaš je župan Richetti) in med somišljeniki bivšega poslanca Tombesija. Kaj več o tem bomo mogoče izvedeli na strEuikinem deželnem kongresu, ki bo konec tedna v Gorici. Dan s'ovenske kulture je slej ko prej priložnost, da preverjamo moč in domet naše kulturne ustvarjalnosti in da se istočasno sooČEtmo, po možnosti kritično a konstruktivno, s širšim kulturnim dogajanjem, upoštevajoč pri tem tudi delo slehernega kulturnega društva. Prav ta dejavnost, ki se odvija skoraj v vseh tudi najmanjših naših krajih, pa naj bo navidez še tako neznatna in brez širše odmevnosti, je eden najbolj pristnih in, zvestih pokazateljev družbenokultur-ne živahnosti naše narodnostne skupnosti, ki živi izven meja matične domovine. Če je torej Prešernov dan najprimernejši trenutek za razmišljanje o delu, pa tudi o vlogi kulturnih društev, potem poglobljeni razmislek ne more mimo ugotovitve, da se kulturna dejavnost po društvih še vedno s težavo prebija iz oklepa »prosvetar-stva« v ožjem smislu, ki sloni na zborovski ali recitatorski dejavnosti, včasih tudi brez prave pripravljenosti, da bi vsaj v teh sicer pomembnih dejavnostih opravilo kvalitetni skok, kaj še, da bi uvajao nove oblike in nove ideje. Prav tako je s pobudami, ki preraščajo ozki koncept kulturno - prosvet- nega udejstvovanja in ki imajo širši družbenopolitični pomen. Pri tem gre za obravnavanje, cele vrste vprašanj. Omejili se bomo na eno samo, ki smo ga ravno ob 8. februarju že večkrat omenili. To je vprašanje vrnitve poitalijančenih priimkov v izvirno obliko, kar je zgovorno merilo stopnje dejanske kulturne zavesti našega človeka. To vprašanje je poleg številnih drugih še vedno predmet marsikatere medosebne priemike in številnih pozivov, ni pa veliko konkretnih pobud. Novost v tem pogledu predstavlja pobuda kulturnega društva Slovan iz Padrič, ki jo lahko prav ob praznovanju Dneva slovenske kulture postavimo za zgled. Koraka, ki ga je naredilo padriško društvo, ni treba posebej komentirati, dovolj bo, da objavimo pismo, ki ga je društvo te dni razposla’o po vasi. Pismo, za katero upamo, da bo naletelo na ugoden odziv, se glasi: Spoštovani vaščani ! Zavedamo se namena, ki ga ima za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji vrnitev izvirnih slovenskih priimkov, ki jih je fašizem poitalijančil. Menimo tudi, da pomeni vsaka prošnja po vrnitvi izvirnega priimka važen trenutek, ki ga lah- ko posameznik prispeva za dosego in uveljavitev naših pravic. Prav zato je naše društvo skleni’o, da se obme do posameznih vaščanov in jim nudi vse potrebne informacije in konkretno pomoč pri ponovni uveljavitvi slovenskega priimka. V tem smislu se o-bračamo Uidi na Vas s pismom in priloženim formularjem, kjer je obrazložen postopek za predložitev prošnje na pristojne oblasti. Formular je sam na sebi dokaz, da pot do izvirnega priimka ni zapletena. Za vsa pojasnila in tehnično pomoč se lahko zglasite v mesecu februarju vsak torek in petek od 19.30 do 20.30 v zadružnih prostorih, kjer- Veuh bomo na razpolago. Upamo, da se boste na naš predlog odzvali. • Tržaška občina je dala v zakup podjetju Icem iz Trsta obnovitvena dela na električni napeljavi v srednji šoli »S. Benco«. Predvideni stroški znašajo 71 milijonov lir. Podjetju Mari in Mazzaroli pa so bila dodeljena izredna popravljalna dela na pločnikih v severnem delu mesta, katerih izdatek bo 179 milijonov lir. Pismo uredništvu O čestitkah Prešernovim nagrajencem Spoštovano uredništvo! Včeraj je Vaš dnevnik objavil čestitke ZSKD Klavdiju Palčiču ob presna nagrade Prešernovega sklada. Ker se tudi jaz udejstvujem tudi v organizacijah ZSKD, ždim dodati, da ^ »kdo od slovenskih kulturnih delavcev v Italiji« veseli tudi priznanja, ki ga je prejela Marija Vidau. In ve rjetno nisem sam! ' Če pa je ZSKD čestitala Palčiču k°t svojemu nekdanjemu predsedni-ku- bi bilo treba besedilo seveda o rugate oblikovati, da bi ne bilo nesporazumov. Janko Ban Prispevek boju Proti alkoholizmu Spoštovano uredništvo! ^išom vam kot bivši alkoholik in odvaliti se moram skupini, katero rokujem, da sem se vsaj za sedaj Y ‘‘ tega problema — alkoholizma, plameni, da sem se tega svojega ^ objema za trajno rešil, saj so v tej , upini tudi druge osebe, ki ne po-usijo več niti kapljice. In še sami omagajo drugim alkoholikom, da se ■ujo tega zla. Zato sem smatral za wircbno, da seznanim tudi osta-'e, da nim •a v našem mestu skupina »Ano-nruV alkoholiki«, ki skupno rešuje ta oblem. Skupina se sestaja trikrat 0 aenfko v Ul. del Bastione 4, in sidri in Ponedeljkih in sredah od 17.30 urn , in °b petkih od 20. do 22. a ’ telefonska številka pa je 767574. je zagotovljena. To pi-a, opišem v upanju, da bi tudi druge šev^ , ake seznanil z možnostjo du- lil jaz ga prerojenja, ki sem ga obču- odkar ne pijem več. spoštovanjem A. A. Miro • Na ln SelV; ^ sekcije sedežu v Ul. San Lorenzo a 4 bo danes ob 17. uri kon-akcije KPI »Temi«. Uvodne lor B Salvador, povzetek Wil- Rešena kriza v štivanski papirnici Po dolgi in hudi gospodarski krizi kaže, da bodo za štivansko papirnico nastopili boljši časi. Deželni odbor je namreč odobril včeraj finančni prispevek 23 milijard lir, ki jih bo dežela posredovala lastnici tovarne — družbi Burgo — prek svoje družbe Friulia. K temu je treba prišteti še deset milijard lir iz deželnega rotacijskega sklada, ki jih je predvidel sporazum med sindikalnimi organizacijami in lastniki, ob posredovanju deželnega odbora, jEmuarja letos. Finančni poseg dežele bo tako omogočil preosnovo papirnice in njeno ovrednotenje bodisi na državnem kot na mednarodnem tržišču. Novi organski načrt za saniranje tovarniške proizvodnje in povečanje konkurenčnosti, ki ga je pripravilo vodstvo papirnice, so podprle tako deželna kot tržaška federacija industrijcev in enotna sindikalna zveza. Za zaposlene delavce, teh je v papirnici okrog 800, je pozitivna rešitev krize velik dosežek, saj je bil sindikalni boj skrajno zagrizen. Prošnje za dopolnilno odškodnino bo KZ izpolnjevala tudi po vaseh Deželni zakon štev.' 62/72 predvideva izplačevanje tako imenovane dopolnilne odškodnine (indennità compensativa) za kmete, ki jo je treba — letos kot četrti obrok — zaprositi do 28. februarja. Tega prispevka so deležni vsi proizvajalci in živinorejci z goratega področja, ki obdelujejo vsaj tri hektarje površine (za obdelano površino se štejejo tudi travniki in pašniki). Kdor izpolnjuje te pogoje, prejme okrog 100 tisoč lir za vsako glavo odrasle živine ali za hektar intenzivno obdelane površine. Kot doslej bo Kmečka zveza tudi letos izpolnjevala prošnje interesentom po okolici in sicer z naslednjim sporedom: — v torek, 14. t.m., v ZGONIKU (v občinski hiši) od 18. tio 20. ure; — v torek, 21. t.m., v NABREŽINI (v občinski hiši) od 13.30 do 20. ure; — v četrtek, 23. t.m., v GROČANI (v srenjski hiši) od 18. do 19. ure — v sredo, 22. t.m., v BAZOVICI (v Bazoviškem domu) za vasi tr- žaške občine (Bazovico, Padriče, Trebče in Gropado) od 18. do 20. ure; — za vasi repentabrske občine bo KZ sporočila datum naknadno. Pomanjkljiva rehabilitacija po operaciji raka na dojkah Med tolikimi negativnimi rekordi ima Trst tudi najvišje število rakastih obolenj na dojkah, kar žal pome ni, da je v,našem mestu veliko žensk, ki se mora soočati s to bridko stvarnostjo in ki dan za dnem potrebuje rehabilitacijske posege, za katere pa lahko trdimo, da niso zadovoljivi in da ne ustrezajo potrebam. Najpomembnejša vrzel je ambii’anta za rehabilitacijo, o kateri se prizadete ženske in Kolektiv za zdravje žensk sprašujejo, če je javnega ali zasebnega značaja. Znano je, da je ambulanta, ki ima sedež v Onkološkem centru, javna in da so njene storitve brezplačne, toda če je tako, kako si lahko razlagamo dejstvo, da je za daljšo ali krajšo dobo zaprta in da so torej storitve, kot je fizioterapija, odložene za nedoločen čas. Razlog za nekontinuirano delovanje je verjetno treba iskati v nezadostnem številu specializiranega osebja, tako da ni nadomestitve, ko nekdo gre na dopust ali zboli. Ambulanta za rehabilitacijo žensk, ki so se podvrgle operaciji na dojkah, ima še drugo negativno značilnost. V primerjavi s standardi, ki jih je za učinkovito zdravljenje določilo ministrstvo za zdravstvo, je čas, ki ga v Trstu ima posamezna bolnica za rehabilitacijski poseg, odločno -pod normo in to spet Včeraj v inštitutu sa anatomijo v Ul. Mazzini Padec mladega delavca z osmih metrov Včeraj okoli poldne se je v inštitutu za anatomijo medicinske fakultete tržaške univerze v Ul. Mazzini 16 pripetila huda nesreča na delu. Delavca kovaško-mehaničnega podjetja Lokatos - Rainieri iz Ul. Carmelitani 16, in sicer 23-letni Romolo Lokatos in 21-letni Dario Angelastri, stanujoč v Ul. Vasari 10 sta na vmesni strehi na notranjem dvorišču inštituta barvala železno mrežo. Nenadoma je Da- NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA....................... 75.500 lir POLLETNA.......................... 54.500 lir MESEČNA........................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolcni i za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo “‘Oietna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. In cggny,!r0^lkom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE naročnine sprejemajo: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun štev. 8333 rio Angelastri stopil na večjo cementno ploščo, ki se je pod težo zlomila, delavec pa je padel na dvorišče kakih osem metrov niže, kjer je obležal v mlaki krvi. Takoj je bilo vsem jasno, da je zdravstveno stanje ponesrečenega delavca zelo resno. Z rešil-cem so ga nemudoma prepeljali na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice, kjer se bori s smrtjo. Angelastri je namreč pri padcu zadobil hude notranje poškodbe ter nekaj zlomov, prognoza pa je strogo pridtžana. Nesreča upokojenke na prehodu za pešce Včeraj zvečer so v ortopedski oddelek tržaške bolnišnice sprejeli 66-letno upokojenko Carolino Maizan por. Olimpo, stanujočo v Ul. Lazzaretto Vecchio 3, ki jo je malo prej na Nabrežju Nazario Sauro na pre hodu za pešce povozila s svojim alfa romeo 25-letna Rossella Rasman iz Ul. S. Marco 31. Upokojenka se bo morala zdraviti 40 dni, saj si je zlomila levo stegnjenico. Ranjen vespist v Istrski ulici V prometni nesreči, ki se je zgo-x dila sinoči okoli 22. ure v Istrski ulici v bližini otroške bolnišnice »Burlo Garofolo« se je ranil 47-letni že lezničarxBruno Fragiacomo, stanujoč v Vicolo '-delle Rose 66, ki se bo moral zdraviti v ortopedskem oddel- ku tržaške bolnišnice 60 dni zaradi zloma leve roke in noge. V očitno pijanem stanju je namreč upravljal svojo vespo, ko je zavozil na nasprotno stran cestišča prav v trenutku, ko je prehitel mestni avtobus štev. 10, ki se je na srečo pravkar odpravljal s postaje, sicer bi bila nesreča še dosti hujša. Vprašanji komunistov Pacorjeve in Visiolija Komunistična občinska svetovalca Dennis Visioli in Ester Pacor sta naslovila tržaškemu županu Richetti ju in odborniku za šolstvo Vattovaniju vprašanje, v katerem ju vprašujeta o umestnosti prekinitve pouka v osnovnih šolah na Tržaškem ob sobotah zaradi izpopolnjevalnih tečajev za u-čitelje, ki se odvijajo prav v tistem času. Komunistična občinska svetovalca ne dvomita v koristnost teh izpopolnjevalnih tečajev, vendar pa vprašujeta, ali jih ne bi lahko premaknili v »mrtve« čase delovnega urnika, tako da bi lahko imeli učenci pouk tudi ob sobotah, kar bi predvsem olajšalo njihove starše. V nekem drugem vprašanju županu Richettiju in odborniku Favottiju pa Ester Pacor vprašuje, zakaj niso dosedaj še uporabili finančnih sredstev za boj proti narkomaniji na Tržaškem, ki so jih že odobrili v lanski poslovni dobi. Pacor jeva nadalje sprašuje, če so se odgovorni občinski upravitelji že povezali s posamezniki in organizacijami, ki se borijo proti temu družbenemu zlu. zaradi pomanjkanja osebja. Sploh pa Tržačanke ne morejo izkoristiti drugih rehabilitacijskih metod, kot so denimo telovadba ali podvodne vaje, ker to v ambulanti sploh ni predvideno. Kolektiv za zdravje žensk v imenu vseh prizadetih zato predlaga deželnemu odbomištvu za zdravstvo in u-pravnemu odboru KZE, naj preide ambulant a v sklop vseh rehabilitacijskih služb, kar bi ji omogočilo obsežnejše pristojnosti in zajetnejše število osebja. Danes v Sežani odprtje razstave F. Vecchieta , V Mali galeriji v Sežani bodo danes ob 18. uri odprli razstavo tržaškega slikarja Franka Vecchieta. V predstavitvi je o njegovem ustvarjalnem delu kritik Milko Rener zapisal, da se Vecchiet umetniško razvija v prepričanju, da se pri vsem dogajanju okrog nas in v nas samih naposled vse prevede v iskanje ravnotežja v nas. To nam avtor ponazarja z elementi konstruktivizma in nekaterih umetniških iskanj, ki se spotoma prelijejo v muzikalno abstraktnost, iz katere veje Vecchietova rahla otožnost, razodevajoča iskreno iskanje lepega in človeškega v nas. • V navzočnosti predstavnikov rajonskega sveta za Skedenj' - Čar bolo, didaktičnega ravnatelja in številnih staršev, si je včeraj občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani ogledal poslopje osnovne šole Damiano Chiesa v Ul. dei Giardini. Lokalni tisk je namreč z velikim odmevom poročal o domnevnem »pokopališču miši«, ki naj bi se nahajalo pod podom v učilnici. Po natančnem pregledu so zares našli eno mrtvo miš, nakar so razkužili učilnico, kljub temu da niso našli drugih znakov o še kakšnih nezaželenih »gostih« v šoli. 9. 2. 1983 9. 2. 1984 Minilo je leto, odkar si odšla od nas, draga žena, mama in nona Marija Kuret por. Berdon Z žalostnim srcem in vso ljubeznijo se te spominjajo mož Silvester, hčeri Nadja in Nevja z družinama ter bratje z družinami Ricmanje, 9. februarja 1984 Drevi javni sestanek v Trebčah Prvi seznam razlaščencev na odseku Opčine - Padriče Kmečka zveza in Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi sklicujeta drevi, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah javni sestanek, na katerem bo govor o gradnji hitre ceste, oziroma o razlastitvah in o postopku, ki je predviden v tem primeru. Na sestanku bosta prisotna tudi predstavnika družbe ANAS in pa gradbenega podjetja Sigic, ki bo gradilo odsek med Opčinami in Padričami. Kot napovedano objavljamo danes prvi del seznama razlaščencev, ki pridejo v poštev in ki so vsekakor vabljeni na drevišnji sestanek ; drugi del seznama bomo objavili jutri. Davčna občina Bani Romana Alma Crovatin por. Bloccali (katastarska številka particele 684), Bianca Crovatin (684), Carla Vidali vd. Ferluga (685), Mario Danieli pok. Francesca (722/4), Cristiano Persinovich sin Mattea (722/3), Cattarina Persinovich hči Mattea (722/3), Maria Persinovich hči Mattea (722/3), Josip Renar (722/1), Marija Renar (722/1), Catterina Rau-ber hči Antonia (722/1), Giulio Špehar pok. Paola (715/7), Francesco Ban (708/1), Maria Malalan hči Gio-vannija roj. Hrovatin pok. Giovan-nija (719), Leopoldo Hrovatin pok. Giusta (719), Giusto Crevatini že Hrovatin pok. Giuseppeja pok. Gio-vannija, Giuseppe Hrovatin pok. Giuseppeja pok. Giovanni ja, Andrea Renar (718), Agostino Vidau (700/1), Terezija Grgič roj. Žaher (700/1), Paolo Malalan pok. Giovanni ja (616), Caterina Rauber por. Malalan pok. Antonia (616). Davčna občina Trebče Giuseppe Milcovich pok. Giovanni) a pok. Giovanni ja (2079/3), Helena Kralj vd. Kralj (2108/3), Ana Kr alk vd. Kralj (2108/3), Maria Cres-siach por. Tinta (459/1), Giordano Tinta (459/1), Antonio Carli pok. Antonia (2118), Antonio Carli pok. Antonia (157/2), Antona Kral pok. An tona pok. Andreja (157/2), Pietro (Kralj pok. Antonia pok. Antonia (157/2), Giuseppe Kralj pok. Antonia pok. Antonia (159/1), Antonio Carli (455/2), Juri čuk pok. Mateja pok. Martina (455/1), Antonja Kralj rojena Kralj (2103/3), Giustino Kralj (2117/1), Maria Carli por. Hrovatin (508), Giuseppe Kral sin Martina (2103/5), Orsola Kral hči Mattea (2103/5), Gioseffa Kral hči Andrea (2103/5), Francesco Kral sin Andrea (2116/2), Silvestro Crai sin Andrea (2116/2), Anna Crai (2116/2), Agostino Crai sin Martina (2116/3), Martino Crai (2116/3), Martino Kralj (2116/3), Agostino Kralj sin Martina, Tereza Krizmancic, Lovre Kralj, Benedetto Carli sin Paola, Ernesto Stojkovič pok. Giacoma (2111), Vittorio Carli (2102/1), Emilio Milkovič (164), Matteo Milkovič (884/2), Giorgio Ze-slina (884/3), Licia Ottaviani por. Ze-slina (884/3), Laura Ciuk (2152/2), Josip Carli pok. Andreja pok. Antona (2102/2), Anton Kralj (2102/2), Lorene Carli (2102/2), Andrej Kralj pok. Antona pok. Simona (156/1), Maria Kral pok. Antonia pok. Giacoma pok. Gregoria (201); Rocco Kral pok. Antonia pok. Giacoma pok. Gregoria (201), Andrea Kral (202), Martino Kral (202), Elena Kral por. Krismancic (202), Antonio Kral pok. Giacoma pok. Gregoria (474 in 466), Janez Kralj pok. Velentina (200/3), Lovro Kralj pok. Antona (200/3), Ur sa Kralj pok. Antona (200/3), Janez Kralj pok. Antona (200/3), Andrea Kral pok. Simona pok. Matina (205/2 in 205/3), Pietro Kralj pok. Antonia pok. Antonia (195), Giuseppe Kralj pok. Antonia pok. Antonia (195), Vittorio Kralj sin Giovanni ja (192), Anna Sossi por. Calli (196), Aiv drea Kral pok. Antonia pok. Miche-leja pok. Luce (197), Kral Barbara por. Ckiuck (158), Francesco Stok (158), Antonio Stok sin Francesca (158), France Stok (158), Ferdinand Stok pok. Frana (193), Avguštin Kralj pok. Ivana (509), Federico Carli (160/1), Silvio Ciuk (160/2), Antonio Kral in Marija Semič por. Fabian (161), Alessandro Ciuk (162), Orlanda Crali (163), Silvestro Kralj pok. Andrea (166), Bruna Carli por. Bellina (167), Francesco Carli že Kralj pok. Giuseppeja (169), Mir osla vo Kralj (171), Silvia Gregori por. Ferluga in Vittorio Ferluga (172/2), Angelo Kralj . in Lidia Bemetti por. Kralj, Matilde Crismancich por. Carli, Francesco Carli, Angelo Carli (172/2), Tullio Možina (175), Benedetto Carli pok. Paola (177/1), Antonio Kral pok. Luce (176), Maria Kral par. Kral pok. Antonia pok. Andrea (176), Giseffa Kral por. Malafan pok. Antonia pok. Andrea (176), Giovanni Maria Kral pok. Antonia pok. Andrea (176), Anna vd. Kral sedaj vd. Musina (176), Luigi Kr ali sin Antonia (179), Giovanni Kral pok. Martina, (1863), Andrea Kral pok. Martina (186/3), Giuseppe Kral pok. Martina (186/3), Orsola Kral pok. Mattea (186/3), Gioseffa Kral pok. Mattea (186/3), Anna vd. Kral ponovno poročena Skadnig (186/3), Francesca Škerl por. Carli pok. Antonia (185/1), Giusta Škerl por. Meu-lia pok. Antonia (185/1), Teresa Škerl por. Cecchini pok. Antonia (185/1), Edmondo Škerl pok. Antonia (185/1), Maria Škerl por. Pahor pok. Antonia (185/1), Antonia Škerl por. Carli pok. Antonia (185/1), Lorene Kralj, pok. Antona (180), Ferdinando Kralj (Carli) (147), Mario Carli (146/2), Antonia Kralj pok. Jakoba roj. Škabar (453/3), Antonia Škabar por. Kralj hči Jakoba (453/3), Emma Ciuk (457/1), Juri Cuk pok. Mateja (457/2), Claudio Leuz (462), Giovanni Cok pok. Giorgia (464 in 456), Andrej Možina pok. Josipa ( 461), Antonio Ciuk, Giovanni Maria Ciuk, Lodovico Ciuk in Giuseppe Ciuk - vsi pok. Antonia pok. Sortola (468), Giuseppe Košuta in Anna Ganau por. Košuta (512), Ferdinando Desco in Rosanna Košuta por. Desco, Anna Ciuk por. Antoni (494), Riccardo Ciuk pok. Albina (902), E-doardo Carli (471), Nada Calzi por. Gugielmi in Olga Calzi por. Stiicklar (478/1), Stefania Gojca vd. Carli (170), Elena Kral roj. Chiuck (473), Matteo Carli pok. Antonia (467/1), Vittorio Ciuk pok. Giacoma (490), Maria Malalan vd. Vidali (467/3), David Malalan (497), Carlo Vidau (467/2), - Elena Chiuck hči Simona (499/2), Maria Chiuck hči Giuseppeja hči Marca (504/1), Andrea Chiuck sin Marca (504/1), Emilio Calzi (504/2), Andrea Carli pok. Josipa pok. Antona (503), Janez Kralj pok. Antona pok. Valentina (506), Lovro Kralj pok. Antona pok. Valentina (506), Urša Kralj por. Miklavec (506), Janez Kralj pok. Antona pok. Antona pok. Valentina (506), Antonio Kral sin Giacoma sin Gregoria (507), Vladimiro Carli sin Rocca (505), Pietro Kralj pok. Antonia pok. Antonia (511), Giuseppe Kralj pok. Antonia pok. Antonia (511), Giacomo Bellina (513), Matteo Chiuck pok. Antonia pok. Gaspara pok. Giacoma (520), Antonja Kralj žena Maksova (520), Massimiliano Carli pok. Mas-similiana (521/2), Miha Hriscak pok. Mateiza (881), Andrea Kral pok. An Ionia pok. Simona pok. Martina, (882/2), Giovanni Kral pok. Antonia pok. Simona pok. Martina (882/2), Luigi Kralj pok. Lorenza pok. Antonia pok. Antonia pok. Simona pok. Martina (882/2), Giustina Kralj pok. Lorenza pok. Antonia pok. Antonia pok. Simona pok. Martina (882/2), Alberta Furmani (898/1), Lodovico Carli (898/1), Bogomiro Carli (898/1), Giustina Cornar (900), Marcello Carli (901), Alojz Kralj pok. Lovrenca pok. Antona pok. Antona (879), Luigia Kralj (883/2), Franc Cuk pok. Ivana - Marije (885), Francesco Ciuk pok. Francesca - Marie (886), Maria Ciuck hči Gaspara (888/1), Andrea Seriau sin Micheleja (888/1), Mattia Kral (888/2), Giorgio Kral (888/2), Maria Kral (888/2), Vittoria Kralj (Carli) vd. Možina (884/1), Dorotea Carli vd. Cavagna (884/4), Elena Ciuk vd. Ciuck (800/3). • Pokrajinska uprava obvešča vse tiste ustanove, ki so na osnovi deželnega zakona 68/81 prejele prispevke za leto 1983, da morajo do 29. februarja predložiti obračun za prejete prispevke. V primeru, da bi tega ne storile, bodo morale vrniti že dodeljene prispevke, v prihodnosti pa ne bodo prišle več v poštev za nadaljnja nakazila. .«^SLOVENSKO v STALNO. x V GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP V SOBOTO, 11. t.m., ob 20.30 v Prebenegu. * * * DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI JUTRI, 10. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu lcrya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 10. februarja, ob 18. uri na srečanje s slikarjem KLAVDIJEM PALČIČEM letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje danes, 9. februarja, s pravljico bratov J. in W. Grimm: »Rdeča kapica« - ob 11. uri v Dekanih; ob 13. uri na Škofijah. E. Albee: »Gospa iz Dubuqua« jutri, 10. februarja, ob 19.30 v Kočevju. ROSSETTI Danes, 9. t.m., ob 20.30, red četrtek, gostuje v gledališču Rossetti Deželno toskansko gledališče z Brusatijevim delom v 2 dejanjih »La donna sul letto«. V abonmaju odrezek št. 5. Od 14. februarja dalje bo gostovalo Ljudsko gledališče iz Rima z delom Uga Bettija »Corruzione al palazzo di Giustizia». Nastopajo C. Pani, R. De Carmine, P. Nuli, G. Giusti. V abonmaju odrezek št. 6. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI Dànes, 9. februarja, ob 20. uri druga predstava B. Brittenove opere »II giro di vite«, red H/F. Dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher. Danes, 9. februarja, se pri osrednji blagajni gledališča Verdi (tel. 631-948) prične prodaja vstopnic za izredno baletno predstavo »Fantasie di Pinocchio« Alessandra Casagrandeja, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 11. uri v Avditoriju. Gledališče Verdi prireja do 15. februarja ob 11. uri v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti pri blagajni gledališča in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 9. februarja, ob 20. uri: Senca angelov, režija Daniel Schmid (1976). V soboto, 11. t.m., ob 10.00 in 19.30: Vrtiljak, lutkovna predstava. Velika dvorana Danes, 9. februarja, ob 19.30: 5. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. Jutri, 10. februarja, ob 19.30: Koncert glasbe iz časov stolnic (Velika dvorana Slovenske filharmonije). V soboto, 11. t.m., ob 11. uri: Lipa zelenela je... večer slovenskih ljudskih. Srednja dvorana Danes, 9. februarja, ob 20.30: Trije prispevki k slovenski blaznosti, filmska premiera, režiser ž. Lužnik. Sprejemna dvorana Do 3. marca razstava: 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 9. t.m., ob 20. uri: S. I. Wit-kievvicz: »čevljarji«. Predstava za abonma S - četrtek in izven v gledališki dvorani v Solkanu. Danes, ČETRTEK, 9. februarja POLONA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.21 — Dolžina dneva 10.04 — Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 10. februarja DUŠAN Vreme včeraj: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1000,6 mb rahlo pada, veter jugozahodnik 19 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sula Milani, Elena Lucciardello, Dora Sai-Halasz, Silvia Sassu, Alessia Ruzzi. UMRLI SO: 64-letni Gastone Rubino, 70-letna Gemma Bonazzi vd. Fragiaco-mo, 61-letni Mario Velencic, 69-letna Maria Mauri por. Costa, 76-letni Ezzelino Dagostino, 75-Ietna Vittoria Sacolich por. Dagri, 60-letna Silvana Catalan vd. Sa-varino, 75-letna Rainelda Cozziani por. Verdelli, 82-letna Orfea Barbieri vd. Fa- vretto, 87-letna Anelda Flego vd. Bari-son, 65-letni Antonio Orlandi, 57-letni Ermanno Dobrilla, 70-letna Giacomina Braini vd. Novel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine. Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, SesUan: teL 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 911 predpraznična od 14. do 20. ure in pr znična od 8. do 20. Kino Šolske vesti Ariston Danes zaprto. Eden 17.00 — 22.00 »Vacanze di Natale«. Christian De Sica in Jerry Cala. Fenice 17.30 — 22.00 »Mystere«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sensual fire«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Coraggio... fatti ammazzare«. C. Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Ai confini della realtà«. Mignon 16.30 --- 22.15 »I Paladini«. Capitol 17.00 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi. Aurora 16.30 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney. Moderno 17.20 — 22.00 »007 : Mai dire mai«. Sean Connery. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Insaziabile e golosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Chiamami Aquila«. John Belushi. Radio 15.30 — 21.30 »L'infermiera specializzata«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Cinque giorni, un’estate«. Sean Connery. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Primorsko - Mačkolje se zahvaljuje upokojencem dolinske občine za podarjene knjige. Društvo Slovencev miljske občine, osnovna šola Žavlje - Korošci in pevski zbor Jadran priredijo PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 11. t.m., ob 19. uri v kinodvorani Verdi v Miljah. Vabljeni ! KD Fran Venturini priredi v nedeljo, 12. t.m., ob 17.30 v kulturnem centru A. Ukmar Miro GLASBENI VEČER. Nastopali bodo mladi pevci in koncertisti. Gost večera je par italijanskih mladinskih prvakov v modernih plesih. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras priredita v nedeljo, 12. t.m., ob 16.30 v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku »Kulturni popoldan z Benečani«. Nastopata beneška folklorna in dramska skupina. V društvenih prostorih pa je še odprta razstava »Naši kraji pred tridesetimi leti« danes, 9., jutri, 10., in v soboto, 11. t.m., od 17. do 19. ure. Foto Trst 80 sklicuje občni zbor jutri, 10. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani Ar Ul. sv. Frančiška 20. SKD Barkovlje vabi na »Prešernov praznik«, ki bo 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Nastopajo: "pisatelj Boris Pahor, igralec Anton Petje, mezzosopranistka Nora Jankovič, pri klavirju Neva Merlak. KD I. Grbec, Skedenj priredi danes, 9. 2., ob 20.30 v društvenih prostorih »Proslavo dneva slovenske kulture«. Na sporedu so: nastop moškega in mešanega pevskega zbora iz Divače pod vodstvom Edija Raceta, duo violina, harmonika, ritmična skupina srednje šole iz Sežane ter recitacijska skupina. Vabljeni ! Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi »Prešernovo proslavo«, ki bo danes, 9. februarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na sporedu so: pozdrav, uvodna beseda, nagelj s pesnikovega groba - branje Savina Remec, recitacije Aleksij Pregare in pevska skupina Stu ledi. KD Vesna prireja v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu »Praznik slovenske kulture«. Sodelujejo mešani pevski zbor pobratenega DPD Svoboda II iz Trbovelj. Slavnostna beseda Marij Čuk. Ob 20. uri bo v foyerju odprta razstava Borisa Zuljana. Izleti V nedeljo, 12. t.m., prirejajo starejši planinci sprehod po Krasu in sicer od Proseka do Nabrežine. Zbirališče na Oberdanovem trgu ob 9. uri (avtobus št. 42). SPDT prireja v nedeljo, 12. februarja, zimski sprehod - izlet z osebnimi avtomobili v Čičarijo z vzponom na žbev-nico (1014 m). Zbirališče bo od 9.15 v Bazovici pri spomeniku v vasi. Informacije pri odborniku društva Francu Ar-maniju (tel. 415-318). Obvezna je zimska oprema. KD V. Vodnik organizira smučarski izlet 19. t.m. v Forni di Sopra, cena 10.000 lir. Odhod avtobusa iz Doline izpred društvene gostilne ob 6. uri. Vpisovanja sprejema Davorin Ota, ob delavnikih od 17. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma, tel. 040/228-303 Razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja iz vinogradništva, da je odhod poučne ekskurzije v Vipavsko dolino v soboto, 11. t.m., ob 8.30 izpred spomenika na Proseku. Obveščamo vse socialno-zdravstveno prizadete bivše borce NOV in aktiviste OF, da lahko vložijo pri svoji organizaciji prošnjo za zdravstveno pomoč najkasneje do 28. t.m. Pripravljalni odbor štafete bratstva in enotnosti vabi vse mladinske kulturne, športne in politične organizacije, da se udeležijo sestankov, ki se redno odvijajo vsak četrtek na Opčinah v sekciji KPI - Narodna ulica 188/1 ob 20.30. A Celodnevna osnovna šola S. Gruden Šempolaj - Slivno vabi na Prešernovo proslavo, ki bo na šoli v šempolaju v petek, 10. t.m., ob 19.30. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Vesna iz Križa. Osnovna šola K. širok v Ulici Dona-doni prireja PREŠERNOVO PROSLAVO danes, 9. t.m., ob 11.45 v šolski telovadnici. Učenci in učitelji osnovne šole zgoni-ške občine vabijo na skupno PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo jutri, 10. februarja, ob 14.30 na osnovni šoli 1. maj 1945. Razstave V TK Galeriji Ul. sv. Frančiška 20. 10 kiparjev razstavlja skulpture malega formata v bronu. V soboto, 18. t.m., ob 18. uri bo v občinski galeriji otvoritev razstave slikarja Livia Rosignana. Razstava bo odprta do 4. marca. V koprski galeriji Loža razstavlja svoje slike in grafike znameniti italijanski umetnik Emilio Vedova iz Benetk. V galeriji Torbandena razstavlja slikar Livio Schiozzi. Razstava bo odprta do 22. februarja. V občinski galeriji - Trg Unità bodo jutri, 10. februarja, ob 18. uri otvorili razstavo slikarke Isabelle Deganis iz Vidma. Razstava bo odprta do 17. t.m. V soboto, 11. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji »Cartesius« odprli razstavo slikarja Lucia Prelaza. Razstava bo odprta do 23. februarja. V galeriji »Rossoni« - Korzo Italija 9 bo od 11. do 20. t.m. razstavljal svoja dela slikar Fulvio Hirst. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 19. februarja razstavlja domači naivec Gianni Kralj. Umik: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 9. februarja, ob 18. uri bodo v Mali galeriji - Sežana otvorili razstavo tržaškega slikarja Franka Vecchieta. Razstava bo odprta do 29. februarja. V umetnostni galeriji na Trgu Giotti 8, I. nadstr., bodo jutri, 10. t.m., ob 18. uri otvorili razstavo slikarja Giuseppa Uncinija. v f Čestitke KD Škamperle, KD Union ter Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov čestitajo IVOTU PETKOVŠKU in ROSARIJI ter voščijo vso srečo v življenju malemu MAKSIMILIJANU. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure PRODAM FIAT 127 letnik 1980 v odličnem stanju ža 4.000.000 lir. Telefonirati na št. 225-973 od 6. do 9. in od 19. do 22. ure. PRODAM popolnoma novo pohištvo za 2 stanovanji po polovični ceni. Telefonirati na št. 0481/31087 v popoldanskih urah. PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje in nudijo prigrizek lastne proizvodnje. AGENCIJA RIVIERA prodaja v Ulici Venier v 5. nadstropju sončno stanovanje, 2 sobi, kuhinja, box. Tel. 040/ 224-426. UGODNO prodam licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih Pj" jač v občini Devin - Nabrežina. Tei-040/224-426. IŠČEMO družinsko pomočnico enkrat dvakrat tedensko. Tel. 040/575-436. PRODAM pisalna stroja znamke Olj vetti studio 46 in Olympia traven de luxe po izredno ugodni ceni: I> vega za 350.000 lir. drugega za 150-“., lir. Tel. ob večernih urah na št. 048 / 30-890. PRODAM BMW 318, november 1978. / dobrem stanju, z avtoradiom in P ključkom za prikolico. Tel. v večerni-urah 040/212-571. OSMICO ima v Zagradcu št. 1 Zvon Ostrouška. MENJALNICA vseh tujih valut 8. 2. 84 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona . . . . Norveška krona . . . švedska krona . . . . Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . . Funt šterling . . . . Irski šterling . . . . Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eakudo . . španska peze ta . . . Japonski jen............ Avstralski dolar . . . Grška drahma . . . . Debeli dinar............ Mali dinar.............. 1.686" 1.350.-756.-166.-215--206.-541-— 198.— 26.-2.380.-1.880--612-— 86.—-11--10.-6.- ÌÌ:S ,cCTE BANCA Dl CREDITO Dl TRIES TRŽAŠKA KREDITNA BAN TRST - ULICA F. FILZI 1Q " i-nv X' A č> Sarajevo '84 Včeraj uradno odprli 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu OLIMPIJSKI OGENJ GOBI Moč olimpiade in moč športa Zares težko je opisati občutke, ki sem jih doživčl ob včerajšnji otvoritvi 14. zimskih o-Hmpijskih iger v Sarajevu. Bil sem enostavno ganjen in obenem navdušen ter nenazadnje Ponosen, da je včerajšnja otvoritev odlično uspela. Sedel sem z italijanskimi časnikarji (nekateri so že pravi veterani — obiskovalci podobnih svečanosti), pred mano je sedela skupina Američanov, zadaj pa Japoncev. Vsi so bili navdušeni. Same Pohvale, vzkliki »Good, okay, super«. čeprav me je vsa prireditev očarala, prevzela, kot je gotovo tudi vas bralce, ki ste svečanosti sledili po televiziji, Pa se bom verjetno za dolgo spomnil dogodka pred samo svečano otvoritvijo. Dogodek, ki ga televizija ni posredovala, ki Pa je bil po mojem zelo znači-len za to olimpiado in za današnji čas, ko je mir v svetu stalno v nevarnosti. Zgodilo se je dobro uro pred otvoritvijo. Tribune na Koševu so bile skoraj polne, nedaleč od nas je eden od predstavnikov sovjetske delegacije visoko dvi-gnil svojo zastavo. Približal se rnu je Američan s svojo in oba sta v prijateljskem objemu vihala zastavi. S tribun se je dvignil spon-tan aplavz. Ko sem gledal mladeniča, ki ta tako zanosno, veselo in Pantano vihtela svoji zastavi, 1 danes žal, še vedno4>redstav-lata dva nasprotujoča si tabo-rP- sem obenem pomislil, da andarle ni tako težko dobiti l uPnega jezika, biti prijatelj, 'neričanu in Sovjetu so se na-0 Pridružili še drugi s svojimi Ustavami. r° ie moč olimpiade. To je , °c, športa. V Sarajevu sem lrnel ta občutek. BRANKO LAKOVIČ Otvoritvena slovesnost sarajevskih olimpijskih iger je bila res izredno doživetje. Med najbolj slovesne trenutke celotne svečanosti pa je nedvomno sodilo prižiganje olimpijskega ognja, ki ga je opravila najboljša jugoslovanska drsalka Sanda Dubravčič Miroljubna »sovražnika« 'n sovjetska zastava sta včeraj na Koševu skupr P apolali. Olimpijski duh ne pozna meja in nasprotij Andreotti obiskal »azzurre« Med obiskom v Jugoslaviji se je italijanski zunanji minister Andreotti pomudil včeraj v Sarajevu. Pred odprtjem iger je obiskal tudi italijansko reprezentanco Nad 50 tisoč gledalcev na olimpijskem stadionu v Sarajevu Slikovito uradno odprtje na Koševu SARAJEVO — »Odpiram 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu« — s temi besedami je predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Mika špiljak na povabilo predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonia Samarancha včeraj ob 15. uri na olimpijskem stadionu na Koševu odprl letošnjo največ jo manifestacijo v zimskih športih in nasploh največjo športno prireditev v Jugoslaviji doslej. Odprtje je pozdravilo na tisoče pisanih balončkov, ki so jih spustili v nebo, topovske salve in aplavz 50.000 gledalcev, nastopajočih, vodij športnih delegacij iz 49 držav, ki se udeležujejo letošnjih zimskih iger. Stadion je bil že dobro uro pred u-radno otvoritvijo prepoln. Gostitelji so pripravili za odprtje res izvrstno prireditev in jo tudi brezhibno izpeljali, od promenade ansambla JNA do nastopa 1200 mladih članov amaterskih kulturnih in umetniških društev iz Bosne in Hercegovine, ki so na ledeni ploščadi »risali« žive barvne figure, znamenja, napise ob zvokih tradicionalnih jugoslovanskih pesmi iz\-edenih v modemi glasbeni preobleki, pa vse do zaključnega pozdrava športnikom sveta. Po prvem baletu, ki je povezal prve zimske olimpijske igre v Chamo-nixu s Sarajevom, so prišle na stadion reprezentance 49 držav udeleženk (rekord za ZOI), od Grčije, gostiteljice prvih olimpijskih iger modeme ere, do Andore, Avstrije (zastavonoša Franz Klammer). Deviških otokov (en tekmovalec), Egipta (prav tako en tekmovalec), Kanade (naslednjega prireditelja ZOI v Calga-ryju), Norveške (največ kolajn), Sovjetske zveze (najštevilčnejša reprezentanca, Švice (zastavonoša Erika Hess) in nazadnje gostitelja Jugoslavije. Zastavonoša 73-članske ekipe je bil Jure Franko. Jugoslovani bodo nastopili v vseh disciplinah razen v smuku za ženske. Zastavonoša italijanske reprezentance je bil sankač Paul Hildgartner. Italijani so bili gotovo med najbolj Ivo Čarman je prinesel ogenj na olimpijski stadion elegantnimi, (če že ne najbolj elegantni) v temnoplavih plaščih in ze-leno-belo-rdečim šalom okrog vratu. Kako tudi ne bi bili, saj jim je obleke »sešil« slavni modni kreator Valentino. Od drugih reprezentanc so bili Argentinci v tradicionalnih »pončih«, A-meričani se še niso ločili od kavbojskega klobuka, Sovjeti pa tudi ne od kučme. Po sprevodu reprezentanc je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora sarajevskih iger Branko Mi-kulič, za njim še predsednik MOK Samaranch. Olimpijsko zastavo je prineslo na stadion osem najboljših športnikov iz republik in pokrajin (med njimi so bili Varajič, Stekič in, za Slovenijo, Darjan Petrič), na jambor pa sta jo dvignila Boris Strel in tekmovalec v bobu domačin Borislav Vujadino-vič. Po predaji olimpijske zastave (župan Lake Placida jo je predal predsedniku sarajevske skupščine) je prispela na stadion plamenica. Predzadnji nosilec Ivo Čarman je kar pri-smučal po pripravljeni zasneženi progi do Sande Dubravčič, ki jo je po 93 stopnicah ponesla do olimpijske žare in ob 15.38 prižgala olimpijski o-genj na Koševu. Sarajevska manifestacija, ki sta si jo pred televizijskimi ekrani ogledali kaki dve milijardi ljudi, se je zaključila z zaprisego tekmovalcev, ki jo je dal v .slovenščini Bojan Križaj (na odru pred tribuno je bil gotovo bolj napet kot na vseh dosedanjih startih!) in zaprisego sodnikov. Tudi nase igre Otvoritve olimpijskih iger v Sarajevu nismo sprejemali neprizadeto. Pa ne le zato, ker potekajo v naši širši matični domovini, ampak tudi zato, ker nas je očarala s svečanostjo trenutka, s slikovitostjo giba in barvitosti, zlasti pa zato, ker smo se tudi sami prepoznali v njej. Član naroda kateremu pripadamo, Bojan Križaj, naš najboljši smučar vseh časov, je namreč položil olimpijsko prisego v slovenščini, v svojem materinem jeziku, v jeziku republike Slovenije, v jeziku naše narodne skupnosti. To dejstvo v jugoslovanskih okvirih sicer ne predstavlja nič posebnega, saj so jeziki jugoslovanskih narodov v jederaciji enakopravni Nas pa Križajeve besede v našem jeziku le navdajajo z zadovoljstvom, enako kot pesem »Po jezeru bliz’ Triglava« in drugi naši napevi, ki smo jih slišali med mimohodom, kot naša narodna noša sredi narodnih noš ostalih jugoslovanskih narodov ob olimpijski zastavi. Ne zgodi se pač vsak dan, da bi poslušalo našo besedo in našo pesem ter videlo nošo našega ljudstva kar dve milijardi ljudi hkrati. Zato smo občutili, da so te igre, čeprav potekajo sredi Bosne, tudi naše igre in smo tudi mi zamejski Slovenci del njih. BOJAN PAVLETIČ Mnenja časnikarjev z vsega sveta Daleč najboljše odprtje zimskih iger Samaranch: »Hvalah Hvala, Samaranch Kaj so poročali časnikarji o otvoritveni slovesnosti na Koševu? Zbrali smo nekaj mnenj. Mihail Dmitrijev (Sovjetski sport, SZ): »Bilo je to pravo doživetje, ki je potrdilo kako dobro so se Sarajevčani pripravili za to olimpiade...« Gianni Merlo (La Gazzetta dello sport, Italija) : »Bila je to daleč najlepša otvoritev zimskih iger doslej. To lahko zanesljivo rečem, saj se imam za veterana podobnih manifestacij.« Mihael Delev (Narodna Mladež, Bolgarija) : »Navdušen sem nad otvoritvijo. Na nobeni olimpiadi nisem doživel kaj takega.« Ratimir Jerebič (Sport, Jugoslavija) : »Veličastna slika, ki bo ostala v spominu ne samo nam, temveč milijonom ljudi, ki so jo videli po televiziji.« Leo Kasper (Klagenfurter Ideine Zeitung, Avstrija) : »Bila je to ena najlepših otvoritev, ki se jih spominjam. Raznolika, prepletena z najrazličnejšimi elementi. Izžarevala je mladost in veselje. Pravi športni praznik.« Patrick Quinn (TV reporter. Los Angeles, ZDA) : »Bilo je fantastično. Bil bi ure in ure na stadionu Ko- inf? j*/Stfoiu CvMA*.*>*■***&* ševo, da bi zopet videl kaj takega. Zares izredno, kot so izredni Sarajevčani.« Vlado Šlamberger (Delo, Ljubljana) : »Prireditev je pokazala, da bodo te olimpijske igre potekale v znamenju m adosti. Scenarij je pokazal bogastvo in raznolikost jugoslovanskega umetmškega doživetja.« Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch se je v svojem otvoritvenem govoru med drugim v jeziku gostiteljev zahvalil Sarajevčanom in Jugoslovanom za vse, kar so storili za organizacijo teh iger. Bila je to drobna pozornost, ki je bila vsem Jugoslovanom veliko priznanje za njihovo delo, za kar je bil deležen hvaležnega aplavza. Guido Oddo in Križaj Reporter RAl Guido Oddo se je končno prepričal, da se v slovenščini črka »J« izgovarja tako kot se piše. Križaj odslej ne temveč Bojan. bo več »Bodžan«, VREMENSKA NAPOVED Po kratkem izboljšanju preko noči bodo ponovne oblačitve s sneženjem-Proti koncu dneva postopno nehanje in delne razjasnitve. Najnižje temperature : Bjelašnica -14, Babin do in Igman -12, Jahorina -6, Trcbevié, Zetra in mesto -5. Med dnevom bo temperatura zrasla. Smuk: Steiner včeraj najhitrejši Na Bjelašnici je tudi včeraj snežilo. Zamelo je 20 cm novega snega, zato so imeli organizatorji polne roke dela, da so pripravili progo za zadnje poskusne vožnje pred današnjim smukom. Najhitrejši je bil Avstrijec Steiner (101,1 km na uro povprečna hitrost), ki je tako izključil iz ekipe rojaka .Weiratherja. V švicarski ekipi bo poleg Raeberja, Zurbriggna in Miillerja nastopil Cathomen, ki si je zagotovil mesto na račun Heinzerja. Italijan Mair je bil včeraj 13., G bidoni 14., Sbardellotto pa 17. Iz olimpijskega presseentra »Vas ni sram r« Ko so predstavniki minulih zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu izročili zastavo predstavnikom Sarajeva, se je oglasil' eden od italijanskih časnikarjev: »Vas ni sram?« »čemu?« smo ga vprašali. »Bil sem na olimpijskih igrah v Lake Placidu. Organizacija je bila pod vsako kritiko. To ti lahko pove vsakdo od časnikarjev, ki je imel nesrečo, da je bil tam. Le sreča je bila, da smo prišli živi in zdravi domov, ali bolje, da nismo zmrznili/« Hildgartner zastavonoša ITALIJA Zastavonoša italijanske reprezentance je bil sankar Paul Hildgartner ši Iv I I vi I Ulica Piccardi 1/1 Telef. 728294 Center AMPEX Izbira in kakovost Fornirete! IMPORT - EXPORT Trst APARATURE, ANTENE IN MATERIALI CB Q FRACARRO - OFFEL RADIO - TV - ZVOČNI AMPLIF1KATORJI Q LEMM - MIDLAND IN III Fl . AVTORADIO □ RCF - ZODIAC - DAVOLI AVDIO.VIDEO TRAKOVI □ APEL - ZENDAR - SCOTCH ELEKTRONSKI INSTRUMENTI □ ICE - UNA-OHM in VSC in komponenti □ druge najboljše znamke Ulica Cologna 10/d Telef. 572106 Center PHILIPS Pristojnost in vljudnost 1 | I 1 I’ ! I i s Italijanski minister Lagorio v Sarajevu » Jugoslovani so se zares izkazali« Od danes boj za kolajne Carraro se je zavzel za Gortino d’Ampezzo Včeraj se je v Sarajevu mudil tudi italijanski minister za šport, turizem in kulturne dejavnosti Lagorio, ki je izkoristil priložnost, da je med drugim obiskal olimpijsko vas Mojmilo in imel tudi tiskovno konferenco z italijanskimi časnikarji. Z Lagoriom je bil tudi predsednik CONI Carraro, predsednik italijanske jn mednarodne atletske zveze Nebiolo in predsednik smučarske zveze Cattai. »Sarajevčanom smo prinesli sneg«, je za šalo uvodoma dejal minister ter nadaljeval: »Zelo ugodno smo presenečeni glede organizacije teh iger. Jugoslovani so se zares izkazali.« Lagorio je nato tudi izrazil upanje, da bo kot organizator zimskih iger kmalu prišla na vrsto Cortina d’Ampezzo. Predsednik CONI Carraro je izjavil, da bodo napravili vse, da bi Gortini Podelili organizacijo iger 1. 1992. Po mnenju Carrara postaja konkurenca čedalje ostrejša predvsem za zimske 'Sre. kajti spoznalo se je, da so z razliko od poletnih, zimske igre tudi dobičkonosne. Poleg »televizijskih« odškodnin in podpor drugih ustanov, gre Podčrtati tudi velik propagandni moment, »Časa Italja« Italijanski olimpijski odbor je preko faznih podjetij organiziral svojo restavracijo. V »Casa Italia« se poleg vseh tipičnih jedi najde seveda predvsem paštašuto. m,> 1 L s ■ p " Y' Sarajevu bodo danes podelili prve komplete kolajn Ob robu sarajevskih olimpijskih iger Tiskovna konferenca Stenmarka SARAJEVO — »Sklenil sem, da bom tekmoval še najmanj eno leto, za naprej bom videl. Kar zadeva pogodbo med Elanom in menoj in ali bom ostal zvest tej tovarni, je to zasebna stvar, zadeva samo mene in Elan,« • je v pogovoru z novinarji rekel eden najboljših smučarjev vseh časov In-gemar Stenmark. Na vprašanja je Ingemar Stenmark odgovarjal takole: —- O favoritih: »Deset fantov je, ki lahko zmagajo v slalomu in veleslalomu. Mislim, da je v slalomu favorit Bojan Križaj, ker je paroga strma, še zlasti pa če bo ledena.« — O profesionalizmu : »Mislim, da nisem nič večji profesionalec kot ti fantje, ki bodo nastopili v Sarajevu. Prepričan sem, da bodo v osmih letih tudi olimpijske igre odprte za vse. Vtisi časnikarja iz Sarajeva ŽIVLJENJE V OLIMPIJSKEM NASELJU Italijanski gostje, spremljevalci, tekmovalci in športni funkcionarji nikakor ne morejo prehvaliti sarajevske organizacije. Laskavim ocenam predsednika italijanskega olimpijskega odbora Carrara se je pridružil predsednik italijanske zveze zimskih športov Cattai, ki se je posebej zaustavil ob stezi za bob in sankanje na Trebeviču. »Povsem upravičeno lahko trdimo, da je to odlična steza, ker je razdeljena na tri avtonomne elemente in da bo tovrstni objekt prešel v zgodovino kot Danes nastopajo ■talij ani Hokej na ledu Italija - Sovjetska zveza Tek na 10 km ženske Angerer, Dal Sasso, Di Centa, Pozvoni. Sm"k moški C bidoni, Mair, Sbardellotto. Sankanje Auer, Oberhuber, Rainer (ženske), ^spinger, Hildgartner, Huber (mo Jugoslovani Hokej na ledu Jugoslavija - Švedska Tek na 10 km ženske Tatjana Smolnikar, Andreja Smrekar, Jana Mlakar, Metka Munih. Smuk moški Janez Pleteršek, Tomaž Jemc. Sankanje Dajana Karajica, Suad Karajica, Dušan Dragojevič. Hitrostno drsanje 1500 m ženske Dubravka Vukusič, Bibija Kerla. z bojanom pavletičem po telefonu... Atilij Kralj »kra.t smo se namenili pozvoniti pri AtiirVZm.cd naš>h umetnikov. Slikar tai, J Hralj je bila pravšnja oseba za «k pogovor. gledal otvoritev, da, toda pri kar 26 0 slab° vidimo televizijo. Od-antoif0. nad Ferlugi vse te Pa ne*ne vidimo skoraj nič več. Prej jpmo videli celo Montecarlo.« ki <-v nič se ne bo zgodilo, če bo y~Sa mama (in še drugi morebitni zamudniki) čimprej izpolnila ta obra- zec Red. 1, overovila podpis na ana-grafski izpostavi in vrnila obrazec na INPS. Postopek' ročnega preverjanja podatkov in ugotavljanja oseb, ki so vrnile obrazce, bo namreč na zavodu INPS dokaj dolg in po zagotovilih direktorja ne bodo prekinili nakazovanja pokojnine tistim upokojencem, ki bodo to obveznost opravili le z nekajdnevno zamudo. Zato pohitite! Ženska in njena stvarnost Kdor ima visoke dohodke bo brez družinske doklade ng ru^,ne s srednje visokimi dohodki klade \/ Ve^ Prejemale družinske do-z [et '■ v to kategorijo sodijo družine tijonzil?n. ?ohodkom, ki presega 34 mi-kraui! ir’ kategoriji, ki je po biro-nj0 L Pravnih dogovorih takoj za dohnriu katero sodijo družine z letnim bodo 28 do 34 milijonov, pa »nininiuni2'”^0 Naklado zmanjšali na v nov finančni zakon, ki sredsti> z1. uvaJa dodatno klestenje družimV]. ** m.j bi bila namenjena druži *0t celici, ki opravlja vrsto si lahicr^sto*itev- M°rda je res, da dohodki dražine z relativno visokimi si gie(t same »pomagajo«, oziroma so ritey , , 'to slabo mrežo socialnih sto-(na n-:™41 organizirale vso dejavnost ne coSoii varstvo za otroke ali raz-da den,,SkeJ. športne aktivnosti). To-Potez0 J’ ki naj bi ga država s to družinam1 .nila«, ne bo namenjen šanju rn z.,nižjimi dohodki ali izbolj-bližno ti7nJh skrbstvenih služb. Pri naj bj , tristo milijard lir, kolikor steklo ,, e ukinjene doklade, se bo Žavnem °?T07Kr,o luknjo, ki jo v dr- “til*0*,,ro" ^skih^^P,0, V^ika je vprašanje dru-,r} tud. rfojji °d nekdaj razburjalo cije. Kelent razne ženske organiza inskih rj,1rf,re, 80 si v dodelitvi dru-lyiznanin * razlagale vsaj delno dfla in mt^’ykega gospodinjskega ?}ni. Drunp° teie ženske v dru- ll družici.:’ kr so bile venomer pro-slališče utom d?kladam, pa so svoje ^ da sn fyyljovale z ugotovitvijo, _ tofco država s par tisoč li rami otrese skrbi za otroke, ostarele in v splošnem tudi za delavce (na primer ne uvaja menz, pralnic in podobno). Pri vsem tem je zanimivo, da so navadno vlade, in med temi seveda tudi italijanska, pritrjevale zdaj eni zdaj drugi tezi. V času gospodarskega razcveta, ko je ženska zaposlenost v Italiji dosegla višek, je bila za socialne storitve največ sredstev; v času hude gospodarske krize je se veda najprej zmanjkalo sredstev prav za to področje. Vendar pa se tudi v kriznih obdobjih vlada ne odloča venomer enako. Lani januarja je na primer, po dol gih pogajanjih s sindikalnimi organizacijami in z zvezo industrijcev, finančno podprla šibkejše družine in to tako, da je občutno zvišala družinske doklade za socialno ogrožene družine (za veččlanske družine, ki so razpolagale z eno plačo). Ne glede na osebno stališče do vpra šanja družinskih doklad, je treba ugotoviti, da je odnos vladnih organov do mstanove družina« vse prej kot premočrten. Predvsem pa ne sledi nikakršni načrtnosti, saj se iz sredstev, ki naj bi jih porabili za socialne storitve ali za »obrambo družinske enotnosti« črpajo vsote, ki naj bi začasno pokrile hude primanjkljaje, ki se pojavljajo na drugih področjih. Pri takšnem odnosu so seveda najbolj prizadete ženske, ker jim trenutno država, še manj kot v preteklosti, ne obeta razveseljivih perspektiv ne na področju zaposlovanja ne na področju socialnega skrbstva, (bip) Sprint auto Ul- Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INŠTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile ZELO UGODNIH CENAH radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto . . . Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto . . . Raffaella?, zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 Šolska oddaja; Gli aghi di Cleopatra 16.00 Cartoni magici: glasba in fantazija Sandybell, 29. epizoda 16.50 Danes v parlamento 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Knjižne novosti 18.30 II giovane dottor Kildare - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Test, vodi Emilio Fede 22.00 Dnevnik 22.10 Movie Movie: Viva De Sica! 22.55 Beethovnovih Devet simfonij 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 11.50 Sarajevo: zimske olimpijske igre 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 I re della collina : Veliko prijateljstvo, 1. del Ljubljana 8.55 ZOI - Veliko polje: Smučarski teki - Zetra: Hitrostno drsanje 11.50 ZOI - Bjelašnica : Smuk za moške 13.55 ZOI - Trebe vic: Sankanje 17.25 P. Zidar: Utonilo je sonce, nadaljevanka 18.TJ0 Olimpijski pregled 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 21.00 Diamanti na nebu, dok. nanizanka 21.50 Dnevnik 22.05 Oljmpijski pregled Zagreb 8.55, 11.50 in 13.55 ZOI Sarajevo 16.35 Videostrani 16.45 Poročila 16.50 Zgodbe in nepričave 17.20 TV koledar 17.30 Kronika občine Split 17.50 Mali veliki svet 18.30 Olimpijski pregled 19.30 Dnevnik 20.00 Berači in sinovi, nadaljevanka 21.00 Šminka, zabavno - glasbena oddaja 22.05 Dnevnik 22.25 Olimpijski pregled CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - TV nadaljevanka 10.30 Alice - TV film 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV nadaljevanka 16.50 Hazzard - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Superflash - nagradno tekmovanje 23.00 Lou Grant - TV film RETEQUATTRO 8.30 Ciao Ciao - oddaja za mladino 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 La famiglia Holvak - TV film 11.00 11 ragazzo e il leopardo - film 12.20 Fantasilandia - TV film 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 II caso Lindbergh - film 16.20 Ciao Ciao - oddaja za mladino 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron Giace - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 II giardino dei Finzi Contini -film 23.30 Šport - boks ITALIA 1 8.30 Chappy - risanke 8.50 Cara cara - TV film 9.20 Febbre d'amore - TV nadaljevanka 10.15 I quattro moschettieri - film 12.00 Gli croi di Hogan - TV film 14.20 Tandem ... in partenza : vesti in zanimivosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, gostje Scooby Doo e i quattro amici più 16.30 šolska oddaja Horizon: Invazija virusov • 17.00 Sarajevo: Zimske olimpijske igre 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due: glasba, tekmovanja, razno 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Mixer: 100 minut televizije 21.50 Saranno famosi - TV film 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - Šport Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 13.55 Sarajevo: Zimske olimpijske igre 16.00 Šolska oddaja : ekonomija 16.30 Capitan Fracassa, 5. nadaljevanje 17.50 Šolska oddaja : Blisk, grom in mavrica 18.25 L’orecchiocchio, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šolska odadja: premog 20.30 Polvere di pitone, 3. oddaja 21.30 Dnevnik 3 22.05 Criminale di turno, film 23.30 Rock koncert: Tommy’s pop show extra Koper 11.50 ZOI Sarajevo: Spust moški, Hokej: SZ -.Italija med odmorom Odprta meja Zaradi poročanja z zimskih olimpijskih iger v Sarajevu je današnja Odprta meja okrnjena. Na sporedu bodo vesti: TRST — Mejni prehodi v januarju GORICA — Kriza v gradbeništvu TRST — Nove telefonske usluge TRŽIČ — Telefonska centrala TRST — Torkov večer v Slovenskem klubu 16.45 Odprta meja 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: Korenine in brstički slovenske lirike 17.30 ZOI Sarajevo: Sankanje moški 18.00 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje 18.30 ZOI Sarajevo: Tek 10 km ženske 19.30 TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 ZOI Sarajevo: Hokej: Jugoslavija - Švedska, med odmorom: Turistični vodič Kompas in TVD nocoj 22.20 ZOI Sarajevo: Spust mokši 12.30 Strega per amore - TV film 13.50 Cara Cara - TV film Febbre d’amore - TV nadaljevanka. Aspettando il domani -TV nadaljevanka 17.40 Galactica - TV film 18 40 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 19.40 Kratke vesti Italia 1 20.00 II tulipano nero - risanka 20.25 II bianco, il giallo, il nero - film 22.40 Totò cerca pace - film 00.30 Šport - Mundial TELEPADOVA 8.30 La vendetta del ragno nero -film 10.00 Peyton Place TV film 11.00 Kingstone - TV film 12.00 TV film 13.00 Tigerman - risanka 13.30 Lupin HI - risanka 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Toma - TV film 16.00 Medicai center - TV film 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 Terrore dallo spazio profondo -film 22.00 Spy force - TV film 23.00 Toma - TV-film 24.00 Film TRIVENETA 12.00 La famiglia Smith - TV film 12.40 Ispettore Bluey - TV film 13.30 The Flinstones - risanka 14.00 La baia di Bitter - TV film 14.30 II mio amante è un bandito -film 16.30 The Bold Ones - TV film 17.30 Risanke 18.00 Birdman & Galaxy Trio - risanka 18.30 Oddaja o športu 19.00 Oddaja o ribolovu 20.30 Proibito - film 22.00 Sherlock Holmes - TV film 22.30 Dražba dragocenih tepihov RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne še»e; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: 14.10 Otroški kotiček : »To je pa laž!«, pripravlja Vera Poljšak; 14.30 Pop - Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: moški zbor Politehnike iz Espoa na Finskem; 18.00 Četrtkova srečanja : Dosje Koprivišče, pripravljata Boža Škoberne in Lida Turk; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - g asba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW —- Nanos 88,6 MHz TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - danes na valu radia Koper: glasba, napoved oddaj, koledar dogodkov; 13.35 Objave, kinospored, EP; 13.45 Glasbeni utrinki iz zamejstva: mešani zbor iz Barn asa v slovenski Benečiji; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave, EP; 14.40 Zanimivosti, reportaže: 15.15 Ekonomska priporočila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 16.45 Objave, ekonomska priporočila; 17.00 Pogovor o. . .; 17.35 Prešernovi nagrajenci; 18.00 Za-k'juček. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro. Pesem tedna, Koledar; 7.00 Glasbena matineja; 8.45 »Su e zo per le contrade«; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.10 Zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski glasbeni program: Pesem tedna. Jugoslovanske popevke; 14.32 Ljudske pesmi; 15.00 Zmaj - ponovitev; 16.00 Jugos'avija - oddaja o počitnicah; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 6.02 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeno-govomi program ; 10.30 Popevke; 11.00 Odprti prostor; 11.10 D. diavolo a Pontelungo - nadaljevanka ; 11.30 Top Story; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija ; 13.28 Master; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 -EUington 84; 18.05 Popevke; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Glasbeni spored; 20.00 Boris a merenda coi generali ; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.100, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Promet-ne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 0-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade posušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom Dobri znanci; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Nov posnetek kvarteta Aarona Coplanda, igra Klavirski kvartet RTV Ljubljana; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamh’om; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; s Prešernovim nagrajencem 1984 ; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Prebivalstvo zahteva razširitev sedanjega pokopališča v Pevmi Na učiteljišču v Gorici Mednarodna razstava otroških ekslibrisov Na javni skupščini so postavili tudi konkretne predloge Vprašanje domačega pokopališča je za prebivalce Pevme in Oslavja treba čimprej rešiti, rešitev pa mora biti takšna, da bodo svoje drage lahko še naprej pokopavali tam, kjer jih že od nekdaj. Tako so se domačini nedvoumno izrekiU na javnem posvetu, ki ga je prejšnji večer sklical rajon ski svet v prostorih pevmske osnovne šole. Da je vprašanje zelo občuteno je dokazala številna in zavzeta prisotnost domačinov, ki so živahno razpravljali o možnih rešitvah. Predsednica rajonskega s velia Neda Dornik je v začetku seje obnovila razne a-spekte vprašanja pokopališča in povedala, da je svet sklical skupščino, zato da bi se vsakdo lahko izrekel o vprašanju, ki je za vaško skupnost gotovo zelo pomembno. Vodja občinske pokopališke službe Marussi je nato nakazal možne rešitve za premo stitev sedanjih težav. Obnovil je dogodke zadnjih let. Najprej Piccirsatov regulacijski načrt, ki je predvideval ukinitev sedanjega po- kopališča in gradnjo novega blizu brega Soče. Kasneje je arhitekt Costa pri spremembi načrta upošteval zahteve domačinov in predvidel ohranitev in razširitev sedanjega pokopališča. V zadnjem času pa so se pojavil problemi. Že dolgo namreč primanjkuje prostor in je razširitev nadvse nujna. Pri tem pa se postavlja še dodatno vprašanje kemične in geološke sestave zemlje, ki po mnenju izvedencev ni primerna aa pokopavanje. V grobovih se zbira voda in onemogoča razkrajanje trupel. To onemogoča prekope in boljšo izrabo sedanjega prostora, po mnenju izvedencev pa tudi širjenje pokopališča tam, kjer se nahaja. Pevmci pa mislijo drugače in so na skupščini tudi postavili nekaj konkretnih predlogov, ki bi bili verjetno uresničljivi z manjšimi stroški ,kot bi jih zahtevala gradnja novega pokopališča. Pokopališče naj bi razširili, v novem defu bi nanosili dovolj zemlje, da se sedanja površina dvigne za do- ber meter, istočasno pa bi s kanalizacijskimi deli uredili odtok vode. Taka rešitev bi ustrezala potrebam za 15 do 20 let, tačas pa bi lahko preuredili tudi sedanji, spodnji del pokopališča. Druge možnosti, da bi posmrtne ostanke zazidavali v hiše (med drugim stane tak pokop skoraj 2 milijona lir) je skupščina soglasno za-vmia. Rajonski svet bo o zahtevi prebivalstva obvestil občinsko upravo, odgovorni za pokopališko službo pa bo s svoje strani tudi pritiskal, da se čimprej reši sedanji položaj. Rešitev, ki jo predlagajo domačini se zdi uresničljiva, tako s tehnične kot s finančne plati. V podrobnostih jo bodo morali' preučiti občinski tehniki, nujno pa je, da pride do takojšnjega ukrepanja. Če se bo namreč še odlašalo bo že danes nevzdržno stanje na pevmskem pokopališču privedio do njegovega zaprtja. Pevmci in Oslavci tega nočejo, saj ima vsakdo pravico biti pokopan na domačih tleh. Na zanimiv in prijeten način so na učiteljišču »Simon Gregorčič« v Gorici počastili letošnji slovenski kul turni praznik. V sodelovanju z društvom Ex libris Sloveniae so včeraj namesto Prešernove proslave v tradicionalnih okvirih odprli nadvse zanimivo, lahko rečemo doslej enkratno razstavo otroških ekslibrisov, ličnih grafičnih izdelkov zvrsti, ki ima zlasti med mladimi veliko ljubiteljev. Če ob tem dodamo še, da je razstava mednarodna, saj so na njej razstavljeni izdelki otrok iz 104 šol iz 11 dežel in da se je zamisel o tovrstni manifestaciji pravzaprav porodila v Sloveniji in da je društvo Ex libris Sloveniae po številu članov med največjimi na svetu, ni treba posebej poudarjati pomena kulturnega dogodka. Na včerajšnji prireditvi, ki se je pričela z uvodno pesmijo dijaškega pevskega zbora, je najprej spregovoril ravnatelj učiteljišča prof. Albin Sirk, ki je pozdravil tovrstno pobudo, ki je za naše šole in naš zamejski prostor na sploh novost. Kako je nastala mednarodna Protest avtoprevoznikov včeraj po ulicah Gorice Za priznanje pravic furlanski skupnosti Interpelacija v pokrajinskem svetu Za glasnejšo obliko protesta so se v okviru enotedenske vsedržavne stavke avtoprevoznikov včeraj odločili tudi prevozniki na Goriškem. Sredi dopoldneva so, kakor so sicer že najavili v torek, s težkimi tovornjaki pripeljali v mestno središče in za več kakor dobro uso otežili* promet v mestu. V koloni je bilo kakih sto tovornjakov, ki so okrog desete ure odpeljali s parkirnega prostora pri Rdeči hiši in nato preko Ulice III. armata in Tržaške ceste pripeljali ponovno v mesto, na Korzo in dalje do Travnika, kjer so Pri družbi SIP sd v zadnjem času vse bolj prizadevajo za modernizacijo omrežja in tudi za reorganizacijo posameznih služb s ciljem zagotavljanja novih storitev'in nudenja kvalitetnih in hitrih uslug naročnikom. Številnim novim objektom, ki so jih izročili namenu na Goriškem v zadnjem času, se je te dni pridružil nov avtomatski center z operativno sku pino v Tržiču. Opremljen je z najsodobnejšimi elektronskimi napravami, ki v zelo kratkem času, na podlagi telefonske številke, ki naj bi bila v okvari, ugotovijo kraj in tudi možnosti posega servisne ekipe. Novi center deluje od ponedeljka. Prej je bila v Tržiču le delovna eki pa, vse naloge pa so dobivali iz centrale v Gorici. Zdaj bo celoten po stopek ugotavljanja in odpravljanja okvare veliko hitrejši, seveda predvsem zahvaljujoč sodobnim napravam, ki so jih vgradili. Kako vsa zadeva deluje je pokrajinski ravnatelj SIP inženir Piovesana pravzaprav obrazložil že prejšnji teden na srečanju z novinarji, družba po je pyreko oglasa v časopisih poskrbela za dodatno informacijo. V bistvu za naročnika ni posebnih novosti ali težav. Še naprej je za obvestilo o okvari treba poklicati številko 182 (poziv je brezplačen), obenem p*a. sporočiti številko telefona, ki je pokvarjen. Na podlagi te številke z elektronsko napravo že v nekaj sekundah ugotovijo kraj, kjer se okvara pojavlja in tudi območje omrežja (go-riško ali tržiško). Skoraj istočasno se za kratek čas ustavili pred prefekturo. Protestna manifestacija je minila brez kakršnihkoli incidentov in okrog 11.30 so se zadnji tovornjaki umaknili iz mestnega središča. Danes ob 9.30 bo na pjarkimem prostoru novega mejnega prehoda pri Štandrežu odprta skupščina, na kateri bodo sindikalni predstavniki seznanili člane in javnost o pioteku pogajanj v Rimu ter o morebitnih odločitvah o prekinitvi stavke. Taka možnost je bila nakazana že včeraj. sprejme servisna ekipa nalog za poseg. Novi center v Tržiču bo sprva deloval le med običajnim delovnim časom, v nočnih urah in ob praznikih pa bodo obvestila o okvarah zbirali v centrali v Gorici, oziroma v Benetkah. Včeraj so si pwostore ogledali novi goriški pxrefekt dr. Pierangela, tržiški župaan Saccavini ter predstavniki raznih ustanov. Sprejeli so jih deželni ravnatelj družbe SIP, inženir Bosio, (»krajinski ravnatelj, inženir Piovesana s sodelavci. Družba SIP dokončuje v Tržiču nedaleč od novega operativnega centra tudi novo telefonsko centralo, ki O Slovencih, o priznavanju in uveljavljanju slovenščine tudi v stikih z javnostjo je bil v goriškem pokrajinskem svetu doslej govor že velikokrat. Pravzaprav se o slovenski problematiki, v taki žfli drugačni obliki, razpravlja malodane na vsaki seji {»krajinskega sveta. Vprašanje pa je kar naprej odprto, kajti razen načelnih izjav, da je treba Slovencem vendarle priznati vse pravice, ki jim pripadajo p» ustavi, je bilo konkretnih korakov doslej bolj malo. Pri prejšnjih upravah (sedanja je menda vsaj na videz nekoliko bolj od prta) je bilo stalno prisotno izgovarjanje, da je p>ač to vprašanje v pristojnosti parlamenta in da je piač treba počakati na ustrezni zakop, ki bo točno opredelil pravice slovenske narodnostne skupnosti. Torej kar se da skrajno previdno ravnanje, ki bi ga lahko razumeli tudi kot popnščanje naši narodnostni skupnosti nenaklonjenim silam. Zamenjava, oziroma odstranitev dvojezičnih smerokazov je bil precej zgovoren dokaz takega zadržanja. Tako je stališče pokrajinske uprave do Slovencev. Kakšno stališče pia bodo na {»krajini sprejeli do zahtev, Ri jih {»stavljajo Furlani v naši pokrajini? Te dni so štiri {»krajinski r.vetovalci, trije pripadajo krščanski demokraciji, eden pa je socialdemokrat, predložili {»krajinskemu od bo- jo bodo izročili namenu že čez kakšen mesec. • Dež, ki je pričel piadati v Gorici včeraj p» mraku je pxxvzročil veliko dela osebju splošne bolnišnice, kamor so se skoraj ob isti uri, okrog 18. ure zatekle štiri osebe, ki so se p»nesre-čile v prav tolikih prometnih nesrečah. Nihče od njih ni bil hujše ranjen. Prav tako lažje {»škodbe sta dobila vnuk in babica v nesreči, ki se je sredi {»{»ldneva pripietila v Ulici Fatebenefrateili. Ostale nesreče so se pripetile na Korzu Italia, v Ulici sv. Mihaela, Ulici Brigata Re in pri mimskem mejnem prehodu. ru dokument v katerem prosijo, naj bi {»krajinska uprava na eni prihodnjih sej opredelila stališče glede oblike in stopnje zaščite do furlanske skupnosti. Omenjeni svetovalci so vsi s furlanskega jezikovnega območja. Stavka kovinarjev in pristaniščnikov Kovinarji, pristaniški delavci in delavci drugih {»dročij, ki so tako ali drugače vezani na {»morske dejavnosti, bodo danes dopoldne stavkali v goriški in tržaški {»krajini, medtem ko bo čez teden dni p» vsej verjetnosti stavka s protestno manifestacijo deželnega značaja. Stavkajoči se bodo danes dopoldne zbrali na Trgu republike v Tržiču. Na sindikalnem zborovanju bo govorila članica vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UTL Donatella Turtura. Obvestilo združenja API Sedanja italijanska zakonodaja skuša na mzlične, ne vedno uspešne načine, reševati vprašanje mladinske brezpwselnosti. Eden od teh so tudi denarne nagrade pxxijetnikom, ki so v zadnjem letu zaposlili mlade delavce in uslužbence. Do te izredne olajšave imajo pravico podjetja, ki so med 29. januarjem 1983 in 28. januarjem letos zapioslili mlade do 25. leta starosti. S tem v zvezi so na združenju malih in srednjih piodjetij uvedli posebno službo za p»moč pxxljetjem, ki imajo pravico do nagrade, a zanjo niso še zaprosili. Sedež združenja je na Korzu Italia 163, telefon 84923. «The day after» jutri v Gorici V goriški kinodvorani Corso bodo mesti, prvič v Italiji predvajali film »The day after« (Naslednji dan). Naslednji dan, dan po jedrski vojni, prikazuje kako ameriško mesto doživlja trenutke pred in po katastrofi. Ne gre za umetnino, toda film je pomemben, ker je njegova aktualna tema in verodostojna grozljivost hudo vznemirila več kot 100 milijonov Američanov, pa tudi gledalce evropskih držav, kjer so ga doslej predvajali. Strah pred jedrskim koncem človešUm je marsikoga gnal k razmišljanju o smislu o-boroževanja. O tem bomo lahko tudi sami razmislili, ko bomo enkrat toliko gledali na filmskem platnu ko mercialno uspešnico, ki nas ne vodi v kak pravljični ali grozljivo fantastični svet, pač pa nam razkriva podobo našega sveta, na katero vse prerodi pozabljamo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »San Nicolò«, Ul. 1. maggio, tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »San Giusto«, Korzo Italija 242, tel. 83-538. SIP na poti reorganizacije : operativna centrala v Tržiču razstava otroških ekslibrisov in kaj ti žlahtni grafični izdelki pravzaprav pomenijo, je na prijaten način obrazložil tajnik društva Ex libris Sloveniae, prof. Rajko Pavlovec. »To so izdelki, ki jih je mogoče praktično u {»rabiti za označevanje knjig, tako da se nalepijo na notranjo stran platnice, so pia obenem male umetnine. Torej mora dober eks-libris, p»leg osnovnega spioročila (i-mena lastnika) pxisredovati tudi drugačno sp»ročilo«. Pravzaprav je p»buda za razstavo otroških ekslibrisov nastala pred desetimi leti na Bledu. V sodelovanju z nekaterimi šolami in revijo Pionir so pobudo najprej izpieljali v Sloveniji, štiri leta zatem razširili na celotno Jugoslavijo, leta 1981 pa je dobila' mednarodne razsežnosti. Pobudniki razstave so prejeli nad 3 tisoč izdelkov iz raznih dežel. 0-krog 500 izdelkov je bilo vključenih v p»tujočo razstavo, ki je te dni vendarle prispela tudi k nam. Odprta bo teden dni. Naj omenimo še, da so med razstavljenimi izdelki tudi ekslibrisi, ki so jih (»siali dijaki učiteljišča »Simon Gregorčič« in nižje srednje šole s Proseka, p»leg izdelkov otrok iz drugih šol. Včerajšnja slovesnost na učiteljišču je bila nekoliko širšega značaja, saj so bili prisotni tudi profesorji in ravnatelji drugih šol, pa tudi p»dpredsednik društva Ex libris Sloveniae Leon Okorc. Koncert v priredbi Rdečega križa V soboto, 11. t.m., s pričetkom ob 17.30 bo v Avditoriju v Ul. Roma kulturna prireditev, ki jo pirireja mladinska sekcija goriškega Rdečega križa pod {»kroviteljstvom občinske u- j prave. Nastopili bodo člani mladinske sekcije RK, ki bodo predstavili splet odlomkov iz raznih znanih opieret. Po; leg njih bo nastopil pievski zbor Luigi Fogar pxxl vodstvom dirigenta Fulvia Madotta, orkester mandolinistov Giu-sepipc Verdi iz Tržiča, p»d vodstvom dirigenta Valeria Angeli ni ja, sopran Siriana Zanolla in plesalci studia Massimiliano iz Krmina. Vstop je prost, vendar priproročajo naj si zaradi orne; jenega števila mest zainteresirani prej priskrbijo vabila, ki so na razpolago na sedežu Rdečega križa v U*-Codelli 9. Razna obvestila Danes, 9. februarja, ob 20.30 v Mali dvorani Katoliškega doma, predstavitev plošče in kasete zbora MIRKO FILEJ Na sp»redu tudi nastop zbora in prikaz diap»zitivov. ZAMEJSKI ZVOKI Mladinski krožek Gorica priredi v sodelovanju z MO Jezero, MO So'88' nje in ZSKD v petek, 17. februar» koncert glasbenih skupin Avtomo iz Nove Gorice in Radioremix i* rice. Koncert bo v dvorani Kulturne» doma v Gorici. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Questo e due'!^- VITTORIA 17.30-22.00 »Super o'"g. smo«. Prepovedan mladini P°° letom. CORSO 18.00—22.00 »Rambo« Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Segni P3 colaci : bellissimo«. . „ro«. PRINCIPE 18.00-22.00 »II tassm» e COMUNALE 18.00—22.00 »Le mCI amare di Petra von Kant«. Nova Gorica in SOČA 18.00—20.00 »Jaz in nilski & SVOBODA 18.00-20.00 »oVr Shaolina«. . ,..onSkega DESKLE 19.30 »Zaklad ìndijam»* rezervata«. POGREBI . _ JVftr Ob 8. uri Quirina PaV’ln P° " j n8 2tto iz bolnišnice San Gmva pfaele lavno pokopališče; ib 13.40 R (jr8' lotto iz splošne bolnišnice v' V' V Ob koncertu Črta Siškoviča in Janka Šetinca Šiškovič dosegel vrh s skladbo P. Merkùja »Calmo espressivo« Nekaj težav je imel pianist, ki je spremljal Siškoviča IVAN SILIČ Na petem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ki je bil dne 2. Gm. v Kulturnem domu, je imel svoj recital violinist Črt šiškovič ob sodelovanju pianista Janka Šetinca. Na sporedu sta imela Tartinijevo Sonato ® 0 molu, op. 1, št. 10 »Bidone abbandonata«, Brahmsovo Sonato v G-duru op. 78, Merkiijevo skladbo »Calmo espressivo« za violino solo (kom Panirana 1983 - prva izvedba) in Re-sPighijevo Sonato v h-molu. Kakor vedno, je tudi tokrat poslušalstvo toplo sprejelo mladega umet-"ifca, ki je rastel in dozoreval v njihovi sredini. Že s tem, da je bila dvorana Kulturnega doma nenavadno dobro zasedena, je občinstvo izkaza-‘o svoje priznanje in živo zanimanje. Predvsem številni mladi ljudje. Nled vsemi omenjenimi deli je seveda vzbujalo največ zanimanja Mer-kujevo, ki nam je dalo tudi vse zadoščenje, tako po umetniških vretno-\ah kakor po zelo dobri izvedbi, ki jf. dosegla kulminacijo večera. Delo, kl io izvrstno napisano za solo violino in razgibano v svojem muzikalnem Jedru, je šiškovič tudi najbolj dojel lev j; čisti igri,"v toplem tonu najbolj doživeto in s tem tudi najbolj napetostno izoblikoval. Ob tem pa je seveda tudi nazorno pokazal pravo vred-pJst najnovejšega Merkùjevega dela. d še to moramo potrditi: da je pri eJ izvedbi šiškovič pokazal svojo Pogled na polno dvorano med koncertom stvarno oblikovalno sposobnost, iznajdljivost ter pristni muzikalni polet, ki ga pri Brahmsovi Sonati nismo bili deležni v taki meri; bolj nas je prepričal pri Tartinijevi Sonati, ki mu je očividno bližja in pa v dokaj občuteno izoblikovanem Andante espressivo pri Respighijevi Sonati. Kar zadeva sodelovanje pianista, ni bilo vselej po dinamiki dovolj odtehtano nasproti violinskemu partu in to predvsem pri Brahmsovi Sonati ter v prvem in tretjem stavku Respighijeve Sonate. Moramo še pripomniti, da tudi klavir ni bil dovolj pripravljen, saj je bil precej razglašen, posebno v diskontu. Zaradi tega ne moremo za intonančno neskladje med instrumentoma dolžiti izvajalca, ki ju pa to lahko moti pri izvajanju... Pesniška zbirka Valentina Birtiča »Spomin na dom« MARINO VERTOVEC Tržaški pesnik in esejist Marko Kravos je nekoč dejal, da ima za nas zamejske Slovence naša slovenska knjiga nek skoraj sakralen pomen. S to trditvijo se popolnoma strinjamo, morda zato, ker je za vse nas, ki zdaj vendarle živimo v precejšnji narodni in kulturni svobodi, na tem koncu slovenskega kulturnega prostora knjiga še vedno to, kar je nekoč predstavljala za naše prednike v osrednji Sloveniji in sicer prva, nedvoumna potrditev istovetnosti v prostoru, kjer je boj za obstoj in razvoj žal, naš vsakdan. Toda ni vseeno, če izide slovenska knjiga v Trstu, v Gorici ali v Beneški Sloveniji : na Tržaškem ali Goriškem izid nove slovenske knjige ne predstavlja nič prelomnega, nič izjemnega, ker izide vsako leto na tem prostoru prav lepo število slovenskih knjig in menim, da ne pretiravam, ko trdim, da neke izrazitejše razlike med kulturno dejavnostjo tostran in onstran meje skorajda ni več občutiti. Če pa izide knjiga v Beneški Sloveniji, na Koroškem ali v Porabju na Madžarskem, je to dogodek, ki zadobi takoj izreden pomen za naš celoten kulturni prostor. Je namreč dokaz, da naši ljudje pod Karavankami na bregovih Rabe ali pa ob zeleni Nadiži ali deroči Krnahti iz dneva v dan bolj pogumno in pokončno stopajo po poti iskanja korenin in potrjevanja svoje istovetnosti. In prav taka knjiga se je pred kratkim pojavila na našem knjižnem trgu. To je v knjižni slovenščini napisana tu pa tam narečno obarvana pesniška zbirka »Spomin na dom« izpod peresa monsignorja Valentina Birtiča - Zdravka, kanonika v čedajskem kapitlju, tenkočutnega pesnika rojenega 20. 12.1909 v Roncu v osrčju Beneške Slovenije. Knjiga ie prvenec novoustanovljene zadruge »Editrice Dom« s sedežem v Podbonescu, vsebuje nad 50 pesmi uglašenih, kot sam naslov jasno pove, na spomin na dom, na boleče rane izseljenstva, na zvestobo samemu sebi, ku tumi dediščini, domačemu kraju in besedi. Zbogom oj zbogom /beneška pomlad /sončni poljubi/ in zlato nebo/ zeleni travnik/ in mirni pašnik/ od vas se moram ločit. Verzi so pojoči in sveži, v slogu, ki je zelo blizu beneški literarni tradiciji, v slogu denimo Podreke, Trinka, Predana, Antona Birtiča, Luščaka in drugih pesnikov, ki so nekoč pesnili in še pesnijo na tem koščku slovenske zemlje. Posebnost njegovega pesništva pa so pesmi posvečene novomašnikom. In prav nekdanji novomašnik Marino Qua’izza je napisal zbirko uvodno besedo, kjer med drugim pravi, da so pesmi Valentina Birtiča »izraz človeka, ki živi za svoje ljudstvo, ki trpa z njim, človeka ki je zaljubljen v lepote Nadi-ških dolin, ki vidi v lipi znamenje slovenstva, v kostanju pa moč in radodarnost«. Istočasno pa,« nadaljuje Marino Qualizza, «izraz duhovnika, ki trepeta za svoje ljudi, ki trpi za izseljence in joče nad osamelimi vasmi«. A vendar, ko zbirko prebereš imaš občutek, da Birtič trdno verjame v obstoj in napredek in boljši danes in jutri za beneške ljudi. To je razvidno ko poje v pesmi »Pustite naj ptički pojo«. Po beneških dolinah/ in gorskih strminah/ odmeva naj pesem/ slovenskih otrok,/ naj čustva odkriva/ življenja so sok./ Ali pa v pesmi »Rosica«: Beneška ti zemlja/ povzdigni glavo/ živio ti poje/ sončno nebo/. Sam izid knjige to vero vsekakor potrjuje. 11 Navdušujoč koncert pianista M. Gona NaV(jušen ap]avz> y je prisilil pia-Dnh^i ,Massima Gona, da je razgreti v postregel še z dvema dodat-]Llrna (Etuda št. 1 op. 25 in Etuda št. loirixP' F- Chopina) je bil samo skp na posledica izrednega klavirji ga večera, ki je zažarel v vsej sv» staUo^tniŠki polnosti v gledališču Cri- sw°n0grafski Pr°f?1'am. ki je bil po-na cn klavirskemu opusu F. Chopi-m ’ .Je, obsegal v prvem delu dve PoUr^ (°P- 67 št. 2 in op. 17 št. 4), Ion»;5? ' fantasie op. 61, Grand poeta 86 in Andante spianato op. 22, v cai-fU1 pa Nokturno op. 48 št. 1, Baron ic op- 60, Introduction in Rondò ° ter Polonaise op. 53. Vtis, ki krzna — jope — našitki pellicceria cervo Trs«. Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Pr|Poročenl trgovini za vaše nakupe. smo ga imeli na sobotnem koncertu, je bil, da se je Massimo Gon razvil ne samo v prvovrstnega pianista, ki ne pozna in abstrahira od trascedental nih tehničnih težav ; ampak v glasbenika tout-court, kateremu je klavir samo pretveza, da izpoveduje vso svojo bogato muzikalno dušo - koncert smo prav zaradi tega doživljaji kot eno samo prevevanje glasbenega tkiva, kot iskanje glasbe v vsem svojem kategoričnem imperativu. Tako ne moremo mimo dejstva, da je kompleksnost zadnjih dal Frederi-ca Chopina (Mazurka op. 67 št. 2, Polonaise - Fantasie op. 61 ter Barcarola op. 60), kjer je bilo iskanje novih timbričnih in zvokovnih atmosfer, ki nas uvajajo v impresionistični svet Clauda Debussyja, izredno zadeto s stilistične, kot tudi formalne strani, kot tudi, da je v Introduction in Rondò op. 16 prišla do izraza vsa igrivost mladega Chopina. Prefinjeni ton, tocco, napeto držana fraza pa so bili katalizator Mazurke op. 17 št. 4, Nokturna op. 48 št. 1 ter Grande Polonaise in Andante spianato op. 22. Naravnost navdušujoča pa je bila izvedba Polonaise op. 53, kjer je bila izredno napeto držana muzikalna linija superimi prevajalec vse Chopinove moškosti in njenega zagnanega herojstva, polnega tipično slovanskega patosa, (ac) Polemični zapis o naši glasbeni stvarnosti Še o Merkùjevem eseju Poslušam MILOŠ PAHOR Z velikim zanimanjem sem prebral Merkujev esej Poslušam. Ker se mi zdi ta knjiga za naše glasbeno življenje edinstvena, sem s prav takim zanimanjem prisluhnil vsem odme- » vom na to delo. Na uradni predsta vitvi knjige v mali dvorani Kulturnega doma smo imeli prvo priložnost, da bi preverili, kaj širše občinstvo o knjigi meni in kako občutimo vsi probleme, ki so v knjigi nakazani. Vendar do zaželene debate ni prišlo. Ali iz razlogov, ki jih v svojem članku navaja (am) (Primorski dnevnik 1. 2. 84) ali iz razlogov, ki jih je navedel na samem večeru Marko Kravos: slovesnost trenutka naj bi odvzela pogum marsikomu. Priznati moram, da je' tudi meni zmanjkalo poguma, pa čeprav bi bilo vprašanj obilo. Prav dobro namreč poznam take »slovesne trenutke«, ko je važno predvsem to (če uporabim Merkùjeve besede), da je vse lepo, ni pa važno, da bi bilo tudi resnično. (In Tudi ne sme biti resnično, če potem ne bi bilo lepo.) Vprašanja pa le ostanejo... prvo že ob branju Pirjevčeve ocene eseja. »Aristokratski esej«... »elitami značaj«... zelo lepe in pohvalne bese de; vendar bi nam glasbenikom bilo najbrž lepše, če bi drugi kulturniki glasbo sprejeli kot del splošne kulture (čeprav brez tako visokozvene- čih besed). Tako se ne bi več dogajalo, da poslušamo pri kulturnih oddajah tržaškega Radia največkrat nekulturno glasbo. Koliko drži trditev (izrečena na predstavitvi), da je pomen glasbe med Slovenci ničen? In ali je v tem kak šna razlika med tržaškimi Slovenci in rojaki v domovini, ali pa med nami in našimi italijanskimi someščani? Koliko naredimo za to, da bi tudi v glasbi izkazali svojo kulturo? Ali so odgovor na to Merkùjeve besede, ko govori o Grbcu? »... boril se je proti nečimrnosti in šušmarstvu. Zato ga je Glasbena matica po nekaj letih učenja odslovila, saj ni mogla prenašati človeka, ki se je boril zoper diletantizem in improvizacijo.« (Poslušam, stran 55) (O Grbcu bi še rad povedal, da sem tudi sam nekaj časa študiral z njim harmonijo. Vendar je bilo to že davno — res se ne spominjam, zakaj sem študij z Grbcem opustil, ali za radi specijičnega zanimanja za flavto ali ker so mi ga prav pri Glasbeni matici odsvetovali. Prav dobro pa se spominjam, kako sva z Grbcem nekega večera igrala Bachovo sona to za flavto in klavir. Ko ga je prišla sestra opozorit, da je večerja pri pravljena, jo je Grbec vprašal, kaj je za večerjo. Odgovor je bil: polenta. Grbec pa: »Med polento in Bachom je izbira prav lahka, igrajva naprej!«) Pa še to: koliko lahko osebnost kot Merku pripomore k razvoju glasbenega življenja pri nas? Spet bom citiral Merkùja: »Ni mesta, da bi se spomnil polemičnega stališča, ki sem ga takrat kot odbornik Glasbene matice imel do odbora in zaradi katerega sem se rešil z ostavko...« (Poslušam, stran 21) Zgleda, da je že običaj, da v polemikah o glasbi prevlada mnenje arhitektov in čevljarjev. Do kdaj? Igra v svetu kompjutrov Danes, jutri in v soboto bo nastopila (ob 10. uri) gledališka skupina »11 teatro del Canguro« iz Ancone, ki bo predstavila v okviru cikla »V gledališče v družbi« delo »Storie incompiute—r« (Zgodbe v kompjutru). Gledališko delo se »navdihuje« pri vizualni govorici monitorjev, elektronskih programatorjev, video-gamesov, ki zavzemajo v življenju otrok vedno važnejše mesto. Predstava je zgrajena predsem z animacijskimi tehnikami. Prispevajte za Dijaško matico TONE SVETINA Med nebom in peklom 60. ca! Lp^a,_ Sem prepričana, da imamo v vasi izdaj al-Jožefa od Kod naj bi prišli ti očitki?!« je menila hišo*ajbrf ie bil med tistimi, ki so hodili pit v vašo »I rekel župnik, Bečan pa je brž dodal: ^'^•ge!^6^ ki hodijo v cerkev poslušat vaše se me usmili! Skrajno sem previden! Izra-Se v Prilikah »B -------in dvoumno...« v°lj je°daeuiCakšen tak- ki se razume na prilike! Do-Pa 2grahi- b ekne: župnik in gostilničar sta proti vam, Vedo J°za kost. Potlej vrtajo in napihujejo. Zdaj ^nali v ’ ?»to grozijo, če bi vedeli več, naju bi od- .Morangah ,v doll"°’- a lmaš prav, Bečan! Strah ima velike oči. Kljub vsemu bomo morali biti pozorni na učiteljico. Ženska je spremenljiva. Tako kot mi lahko tudi oni vplivajo nanjo! Ali ni bil poročnik pri njej?« »Bil je! Toda Peter pravi, da dà roko v ogenj zanjo!« Župnik pa je rekel: »Ali pa ti lahko daš roko v ogenj zanj, za Petra? Marsikoga so že obrnile ženske, ali ne? Kaj misliš ti, Jožefa?« »Možno je... Peter je s harmoniko spremljal vsa izzivanja in norčevanja iz oblasti. Kdo mu vidi v dušo?« Ob kaplji nazaupanja, ki jim je načela razpoloženje kot kislina kovino, so za nekaj časa umolknili. »Ne razum ita me napak! Ne maram biti zlobna. Kaj pa, če ovaja kakšen naš sosed?« je posumila Jožefa. »Bizantu so dali delo na cesti, prav tako Hlevarju. Od teh dveh ni že dolgo noben udrihal po Italijanih... Molčita, zahajata v cerkev, sta bogaboječa in zavidata vsakemu, ki kaj ima, ker sama nista mogla ničesar spraviti vkup...« »Jožefa!« jo je župnik začudeno prekinil. »Če začnemo tako sumničiti drug drugega, bomo kmalu vsi v blatu! Lahko da bo kdo segel malo dlje, pa bo rekel: ”Ta dva hodita v cerkev, pri spovedi povesta župniku, župnik pa dekanu in dekan italijanskim oblastem...” Tako bi vzklilo seme nezaupanja, ta bi rekel to, drugi ono, zavist in sovraštvo bi se razgorela v plamene, ki bi požirali ljudi...« Župnik se je ustrašil svoje misli in se pokrižal: »Kakšen nor in surov čas prihaja! Mladino pošiljajo umirat v Afriko... V dolini delajo dekletom otroke in jih prepuščajo usodi... Kdove koliko teh revčkov že teka po cestah... Včasih se mi zdi, da sem na Siciliji, ne v slovenskih krajih...« Bečan je pritrjeval župnikovim besedam. Prevzemala sta ga žalost in nemoč. On bo kmalu prestar, njegovi otroci pa bodo odmotavali ta klobčič zmede. Župniku ni maral ugovarjati, toda ženine besede o sosedih so se zažrle vanj kakor osat. Čudil se je, da se že sam ni tega domislil. Najnevarnejši so ti vedno najbližji. Kdo pa ima več vzroka za zavist? Mar ni ubil Kajn Abla zato, ker so bila njegova polja lepša in se je ob daritvi Ablov ogenj dvigal naravnost v nebo, h Gospodu, medtem ko se je njegov valil po tleh? O tem bi moral premisliti. Sama z ženo se bosta morala pogovoriti. Po vdoru karabinjerjev v vas so bili ljudje nekaj časa taki kot trava, ki poleže, ko jo opari prva slana. Ker pa se ni zgodilo nič novega, so polagoma pozabili na to. Bečan se ni javil ne na občini ne pri karabinjerjih. Čakal je, da ga pridejo iskat, pa jih ni bilo. Zmaga v Abesiniji in začetek vojne v Španiji sta zameglila majhne dogodke v vaseh ob meji. Prva tekma osmine finala italijanskega pokala Triestina povsem zasluzeno izenačila proti Udineseju Videmčani v okrnjeni postavi - Žico ni blestel Komentar trenerja Andreja Žagarja ■mif S Videmski Abitare nas je doma podcenjeval: tokrat bo drugače Triestina — Udinese 0:0 TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bra ghin, Dal Prà, Mascheroni, Chiaren-za, De Falco, Perrone, Romano, Ruf fini. De Giorgis. UDINESE: Brini, Galparoli, Cattaneo, Miano, Edinho, Dominissini, Cau sio, Manchetti, Mauro, Ziro, Fra delta. KOTI: 8:2 za Udinese. OPOMIN: De Falco in Causio. GLEDALCEV : 21 tisoč za skupni in-kaso nekaj nad 200 mi’ijonov lir. TRST — Pričakovanje za včerajšnji 51. derbi med Triestino in Udinese jem, veljavnem za osmino finala italijanskega nogometnega pokala, je bilo res veliko (potolkli so dosedanji rekord inkasa) in čeprav se je tekma končala brez golov, ni razočarala. Videmčani so bili sicer brez prehlajenega Virdisu in poškodova nih Gem ina, Tessera in De Agostini-ja, kar se je precej poznalo, zlasti v drugem polčasu, ko je bilo jasno, da so zadovoljni z remijem, vendar to ne zmanjšuje zaslug Triestine, ki je igrala zrelo, požrtvovalno in zanesljivo, zlasti v obrambi, ter je bila s hi trimi protinapadi precej nevarna pred Brinijevimi vrati. Romano se je izkazal kot dober režiser, De Fai'cu in De Giorgisu ni manjkalo odločnosti, čeprav se je prav v napadu poznalo nekaj treme, saj si je zapravil nekaj ugodnih priložnosti. Še najbolje se je odrezala obramba z Braghinom in Stimpflom na čelu, čeprav ne gre po- zabiti, da gostje *niso pokazali posebne odločnosti, da bi se prebili do Zi-nettija, ki pa je bil vedno na mestu. V eni sami priložnosti je nekoliko nepremišljeno zapustil vrata, vendar je imel srečo, da je žogo vendarle prestregel. Udinese je le' na trenutke nakazal bolj kot pokazal, česa je zmožen. Ko je pospešil ritem, se je Triestina takoj znašla v težavah. Pri tem ritmu pa ni vztraja1, in tako se je za Buffoni-jevo moštvo vse srečno končalo. Tudi Videmčanom je verjetno prijal neodločen izid v pričakovanju povratne tekme, ki bo 22. t.m. na stadionu »Friuli«, ko bodo verjetno v popolni postavi. Pri Videmčanih je bil včeraj gotovo najboljši Miano, izkazal pa se je tudi mladi Dominissini. Žico ni posebno blestel, ko je prišel (sicer poredkoma) do žoge, ga je kot magnet ubogala. Zadostovao je le nekaj potez, da se je videlo pravi prepad med njegovim tehničnim znanjem in o staiimi: v 20. min. prvega polčasa je s pravo mojstrsko potezo s peto podal do Dominissinija v kazenski prostor, kjer pa je odlično posegel Zinetti. Zatem je poskusil srečo z u-darcem v voleju, vendar je bil njegov strel prešibak, nekajkrat pa je do milimetra natančno podal do Predelle, ki tega ni znal izkoristiti. Vsekakor je bil Žico vse preveč osamljen in do njega je prišlo premalo ali skoraj nič podaj, dobro pa ga je tudi kril Chiarenza in ko je bilo treba, so Tržačani obrambo takoj podvojili. Ob koncu bi še omenili, da so nekateri prenapeteži na levem stopnišču skušali zanetiti nered, vendar so varnostne sile takoj posegle, enega odpeljale, ostali pa so se kaj kmalu umirili. Za nami je uspešen derbi s Sorvolano, vendar je časa za slavje malo, saj se prvenstvo nadaljuje in pred nami je še kopica težkih srečanj. V soboto gostimo ekipo Abitare iz Vidma, ki smo jo v prvem srečanju premagali z 82:79. V svojem dnevniku sem po tekmi v Vidmu zapisal : »E-kipa Abitare nas je doma verjetno malo podcenjevala, zato bo tudi v Trstu zelo nevarna.« Medtem smo z njimi odigrali tudi trening tekmo, v kateri smo zmagali s 107:104, vendar so tako oni kot mi na tem srečanju veliko taktizirali in skrivali svoje adute. Če se povrnem na prvo tekmo, moram povedati, da je bila športna sreča na naši strani. V 9. minuti drugega polčasa smo vodili s 66:55, toda v 18. minuti drugega polčasa so se domačini približali na vsega dve točki, 79:77. Ob košu Klavdija Starca in enem zadetem prostem metu Štefana Guliča smo potem z zadrževanjem žoge uspeli zmagati. Toda kaj lahko bi bilo drugače, saj so Boris Vitez od 26. minute, Marko Ban od 33. in Klavdij Starc od 38. igrali s štirimi osebnimi napakami. Zato pravim, da nas je spremljala športna sreča, saj bi se ob odhodu le enega od njih z igrišča lahko vse drugače končalo. Ekipa Abitare gradi svojo igro na dobrem realizatorju Turellu, ki praktično sam lahko odloči tekmo. Zelo dobro vodi igro branilec Romanin, ki je istočasno še kako nevaren za koš, krilna igralca Terzanti in Virili pa s hitrim prehajanjem v napad zaključujeta protinapade. Sploh so, z izjemo Turella, ki rahlo odstopa v kvaliteti, ostali precej izenačeni in so tudi Mobile in Zaggia ter Roma-nello stalno nevarni. V obrambi igrajo v coni 2-1, 2, in 2-3 poleg tega pa še obrambo mož moža. Naš napad je zdaj že toliko izpiljen, da pred conskimi in posamičnimi o-brambami ne bi smeji imeti težav, zato mislim, da bo o zmagi v soboto odločala obramba. Poleg tega pa moramo izkoristiti tudi njihovo slabo stran conske obrambe, saj je bilo na prvi tekmi v Vidmu odločilno prav to, da smo imeli soliden skok V napadu. Takrat je to priložnost izko; ristil Robert Daneu, proti Servolani pa je tudi Marko Ban dokazal, da je sposoben pridobiti nazaj marsikatero izgubljeno žogo. Tudi vračanju v obrambo bo treba posvetiti precej pozornosti, saj je prav protinapad e-na od odlik njihove igre. Tedenski ciklus bo pred tekmo z Abitare jem spremenjen v toliko, da bo minil brez trening tekme. Pred zahtevnimi tekmami, ki nas še čakajo, moramo namreč še izpiliti nekaj taktičnih variant, zato bomo ta teden o-bičajno trening tekmo spremenili v kolektivni trening s poudarkom na uigravanju peterk. Upamo tudi na pomoč občinstva, saj nam je prav na tekmi s Servolano izdatno pomagalo prebroditi psihični pritisk derbija. TAKO V VIDMU Abitare — Jadran 79:82 (43:49) ABITARE: Romanin 9 (3:4), Liva, Lodolo, Ture Ilo 24 (4:7), Nobile 1* (4:6), Zaggia 4, Rom anello 4, Donu-nutti, Berzanti 14 (2:2), Virili 12 (0:1); JADRAN: K. Starc 16 (4:7), Sosič 2 (0:2), Ban 16, Vitez 36 (8:9), RaU' ber 2 (2:2), Daneu 7 (3:4), Žerjal 2, Gulič 1 (1:2), Kojanec, Vremec. PROSTI METI: Abitare 13:20, Jadran 16:26; OSEBNE NAPAKE: Abitare 27, Jadran 20; PON; Nobile (33) in Turello (40); GLEDALCEV: 500. • NA MEDNARODNEM ATLETSKEM troboju, ki bo v soboto v Turinu, bodo nastopile moške in ženske vrste Italije, Jugoslavije in P°‘T ske. Največje presenečenje v Turinu Tudi v ostalih včerajšnjih tekmah italijanskega pokala ni manjkalo presenečenj. Še največje je pripravil Bari, ki je kar v Turinu odpravil Juventus. Očitno so Rossi in tovariši menili, da bodo odpravili le koristnejši trening in so nasprotnika podcenjevali. Edino tako si lahko razlagamo poraz, saj je nemogoče misliti, da bi bil Bari lahko enakovreden Trapa Moni jevemu moštvu. Tudi Torino se ni proslavil proti skromnemu drugoliga-škemu Vareseju, proti kateremu je ostal praznih rok. IZIDI : Avellino - Verona 1:0 (1:0); Cesena - Fiorentina 1:1 (1:1); Ju ventus - Bari 1:2 (0:1); Roma - Reggiana 2:0 (1:0); Sampdoria - Ascoli 1:0 (0:0); Varese - Torino 1:0 (0:0). V promocijskem prvenstvu Mladina gladka odpravila GMT Mladina — Grandi Motori 5:2 Košuta - Torbianelli 0:2; Tence -Milossa 2:1; Pahor - Calin 2:0; Košuta - Milossa 2:0; Pahor Torbianelli 0:2; Tence - Calin 2:0; Pahor -Milossa 2:0. V tretjem kolu promocijskega namiznoteniškega prvenstva je kriška Mladina zabeležila drugo prvenstveno zmago. Medtem ko so v prejšnjem kolu 'Križani igrali izredno slabo in izgubili s Chiadinom, ki je favorit za prestop v C ligo, so se tokrat izkazali in gladko premagali Grandi Motori. Spočetka ni kazalo, da bo zmaga tako lahka, saj je v prvi tekmi Košuta klonil proti solidnemu Torbia-nelliju in tudi Tence je le s težavo premagal Milosso. V nadaljevanju pa so bili Križani bistveno boljši, prišla pa je na dan tudi njihova večja izkušenost, le Torbianelli jim je nudil nekaj odpora in dosegel obe zmagi za Grandi Motori. V nedeljskem kolu so Križani pokazali viden napredek glede na prejšnji tekmi, kar daje dobro upati za nadaljnji potek prvenstva. (P.D.) V L ŽENSKI DIVIZIJI Pomembna zmaga Sovodenjk Sovodnje — Intrepida Mariano 3:1 (13:15, 15:13, 15:9, 15:6) SOVODNJE: Černič, Cotič, Cijan, Petejan, Peteani, Lovisutti, L. in M. Vižentin, Gabriella in Giuliana Copresti. V zadnjem srečanju prvega dela so igralke trenerja Rajka Petejana pripravile lepo presenečenje, saj so premagale neposrednega nasprotnika, ki doslej še ni doživel poraza. Slovenska dekleta so bila v prvem nizu zbegana, tako da jim je sodnik dosodil kar dve tehnični napaki Tudi v drugem setu so se naše bale, vendar so igrale bolj zbrano in igra je bila boljša. V poslednjih dveh setih pa je Intrepida popustila. ODBOJKA (mladinke) Sovodnje — Grado 3:1 Pisma uredništvu navijači, v glavnem vsi domačini j» navezani na društvo, ki deluje že let, so se zelo omikano in športno rsaša/i. k0. 3. Igralci in vodstvo Medeč so s , zi vso tekmo psovali in žalili Pr^. vsem domače igralce in domače bomike s protislovenskimi izrazi. 4. Zahvaljujoč se takojšnji interv® ciji domačih Odbornikov, se je ® . nik izognil hujšim posledicam, do terih bi prišlo s strani gostov. v 5. Sodnik ni bil kos tekmi 10 Prejeli smo s prošnjo za objavo Cenjeni nogometaši! V nedeljski številki Primorskega dnevnika v rubriki »Mnenje«, se je zdaj na Vas spravil nič manj kot sam predsednik Odbora za telesno kulturo pri SKGZ, ki si je v svojem sicer bliskovitem štiriurnem sprehodu po nogometnih pravokotnikih ogledal kar petero Vaših predstav in si o Vas, kakor zgleda, ustvaril hitro, jasno in povsem negativno sliko. Očita Vam, da ne poznate Brižinskih spomenikov, pa tudi sama boginja pomladi se nima kaj prida veseliti nad Vašim početjem. No, vem, da ste siti teh pridig in medtem ko drugi m sejah in posvetih obupujejo nad Vašo »vprašljivo vsebino«, se Vi še naprej, kljub strupenemu mrazu in ob drugih hujših nevšečnostih, trmasto podite za žogo. Da, s trmasto potrpežljivostjo vztrajate na Vaših položajih tudi takrat, ko Vas ožigosajo s »porchi šča-vi« ali pa Vas zaradi preglasnega šumenja pljunejo v obraz ali brcnejo v piščal. Popolnoma se strinjam z Vami, ko pravite, da nogomet ni planinstvo, kjer se spoprimeš le z materjo naravo, ki ti konec koncev, skoraj vedno prizanese in ti dopusti, da v miru uživaš njene prekrasne lepote. Prav zaradi te Vaše skromnosti, tr-pežnosti, potrpežljivosti, dragi Naši nogometaši, ste mi med vsemi športniki še najbolj pri srcu in imate tudi Vi pravico in nalogo, da ponesete in hkrati čuvate naše narodnostne vrednote tudi med najprivlačnejšo in najpopularnejšo izmed športnih panog, ki ima veike zasluge, da je v nekaj manj kot dveh desetletjih povsem preobrazila tukajšnji nogometni okvir pri spoznavanju in zbliževanju dveh različnih si kultur. S športnimi pozdravi Miran Žagar Prejeli smo s prošnjO za objavo ŠD Juventina - Štandrež V zvezi z nedeljsko tekmo v Štan-drežu med ekipama Ju ventine in Me-dee in pred včerajšnjim člankom v Primorskem dnevniku, podpredsednik Danilo Nanut Blažonov, ki je obenem odgovoren ra prvo ekipo, bi želel o-bjasniti sledeče: 1. Naše moštvo ni imelo nobenega razloga, da bi začelo s pretepi, saj je vodilo z 1:0. 2. Naše vodstvo in predvsem naši glavni krivec vsega. Iz teh razlogov vodstvo Ju ve (čeprav se nekateri naši igrale* tekmo niso lepo obnašali), ne gfr vzame odgovornosti za pretep «Vjjjo soja goste za vse, kar se je d-xgpOi na igrišču in je obenem PrePr‘ goda bo nogometna zveza pravično dila in ocenila dogodke. , ŠD Juventina - Podpredsednik Danilo Nanut Bla » * * „pi- V razlago zgornjega piscia y^pO mo, da je v zvezi z nedeljsko jp v 3. amaterski ligi med Ju ven ?a- Medeo, ki jo je sodnik predčas*^. ključil zaradi izgredov, g driska g. racija izdala sporočilo, v katere • t vi, da je zmago dosodila JuVC. , jje-rezultatom 2:0, ker so se ig*41 . pr? dee znašli samo v šestih, kar J® malo za normalen potek sreč". je Kot piše v sporočilu federa Q jo v 38. min. drugega polčasa I* ^cSsi' prerekanja med igralci, zar®~:v tfe' je sodnik izključil pet igraje® ^rn dee in tri igralce Juventine i tud* prekinil tekmo. Iz sporočila ■L.gSke-razvidno, da bodo igralci sta* ta jz-ga društva Trove, Šturm ® ^ 1A ključeni za dve tekmi, Cinge" Skromen rojstni dan Kaj pa je to? Rojstnih dnevov nismo v tej rubriki nikdar obravnavali, pa naj so bUi še tako znameniti. Da ne bo ob tej trditvi toliko skrivnosti, takoj dodamo, da je te dni planinska rubrika »Iz planinskega sveta« praznovala osem let in je torej nekje zrela za tretji razred o-srvovne šole. Glede na to pa, da izide vsak četrtek na športni strani, pomeni, da se je v Primorskem dnevniku pojavila približno 400-krat. Če pa še dodamo, da ima vsakič ta rubrika kakih pet ali šest novic oz. novičk vidimo, da smo tu objavili kakih 2 tisoč manjših člankov, to pa je že kar lepa številka. Stalni urednik je bil (in je še) Dušan Jelinčič, pri pisanju pa so mu s posameznimi prispevki pomagali nekateri drugi. Bližnje delovanje SPDT Slovenski klub prireja v torek, 14. t.m., v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta predavanje na temo planinske literature. Predavatelj bo znani slovenski književnik Matjaž Kmecl, ki je med drugim napisal odlično literarno pia ninsko knjigo »S prijatelji pod macesni«. Predavanje bo opremil z velikimi diapozitivi na planinsko temo. Pričetek ob 20. uri. SPDT prireja v*nedeljo, 12. t.m., zimski sprehod - izlet z osebnimi avtomobili v Čičarijo z vzponom na Žbevnico (1014 m). Zbirališče bo ob 9.15 v Bazovici pri spomeniku v vasi. Vse informacije pri odborniku dru štva Francu Armaniju (tel. 415318). Obvezna je zimska oprema. Rekordno plezanje v Ospu Osapska stena je že celo vrsto let prava telovadnica in kvalitetna praktična šola za slovenske, pa tudi splošno tržaške alpiniste. Ideja ni nova, znani so že marsikateri poskusi, uresničili pa so jo šele prav pred kratkim Janez Jeglič, Silvo Karo in pa vrhunski Franček Knez. Šest dni so s prekinitvami plezali po stropu jame v Osapski steni, pa so Pajkovo streho vendar ocenili le z A3 in A2 ter V, 36 ur in 120 metrov! Vendar pa so obenem prepričani, da je to najtežja tehnična smer pri nas, da jo bodo prav težko ponovili v enem dnevu, da je izstop kar 90.metrov odmaknjen od vstopa, stro- pa pa je za dva raztežaja (kakih 60 metrov). Mestoma so morali celo plezati navzdol! O podobnih smereh v literaturi menda ni podatkov, zato ni nemogoče, da je to največja doslej preplezana streha na svetu, primerna za Guinessovo knjigo rekordov. Messner »superstar« Znameniti alpinist Reinhold Messner je te dni predaval o svojih zadnjih alpinističnih podvigih. Predavanje je popestril z barvnimi diapozitivi. Naslov predavanja je bil »3x8000«, misleč na zadnje tri osvojene osem-tisočake. Do tu vse normalno, če pa pomislimo, da je bilo predavanje v milanski športni palači in da mu je sledilo kakih 15 tisoč oseb, v glavnem želo mladih, se lahko malo zamislimo. Pa ne samo to. Na koncu je občinstvo dobesedno »podivjalo«, tako da je morala poseči policija, ki je morala s silo ustaviti »lovce na podpise«, ki so že prebili varnostni kordon in »naskakovali« Messnerja. OBVESTILO BMSIli ŠD Kontovel 1984 sklicuje v sredo, 15. februar^ pii-s pričetkom ob 20.30, v prost»* flbčni tovelske dvorane, redni pre»' zbor s sledečim dnevnim re por**" sodniško poročilo, blagajni- počilo, poročilo košarkarske se^J poročilo odbojkarske sekcije, Ijeni! | Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza | •••• , jg Velik razmah in uveljavitev telesne kulture na Goriškem Telesna kultura, kot sicer ostale dejavnosti v našem prostoru, odigrava vedno večjo vlogo v narodnostnem življenju Slovencev v Italiji. Kako je s telesno kulturo na Goriškem? 0 tem smo se na okrogli mizi pogovarjali z ne katerimi športnimi delavci, voditelji in organizatorji, da bi z njihovo pomočjo dobili čim jasnejšo sliko o tem vprašanju in da bi tako, po drugi strani, zainteresirali čimvečje število ljudi okoli tega vprašanja. Okrogle mize so se udeležili: Aldo Rupel (predsednik Odbora za telesno kulturo pri SKGZ), Igor Komel (član TO ZSŠDI za Goriško), Benjamin Černič (SD Soča), dr. Jože Vrtovec (ŠZ Olympia), Ivan Plesničar (načelnik odboj karske komisije pri TO-ZSŠDI in predstavnik OK Val), Aleš Figelj (KšD Naš prapor), Vili Prinčič (ŠD Dom), Davorin Pelicon (ŠD Sovodnje) ter Bernard *oban (šD Jamlje). Telesna kultura se uveljavlja »Telesna kultura, tudi na Goriškem, e Vf‘dno bolj uveljavlja in zadobiva Pomembno vlogo v naši družbeni s Varn°sti. Kako ocenjujete ta pojav? Černič : »Gotovo je ta ugotovitev res-nična in to še po ■ sebno v zadnjih 20 I letih, ko smo opra-vili velik skok, ta ■ ko da je ni vasi, ki bi poleg kulturnega ne imela tudi šport-Tiega društva. To P°meni, da se mladina vključuje v n%° stvarnost.« •>nVrt,>Vec: »Govorim osebno, saj sem ’ Vep. kot 20 let angažiran na tem Poaročju in vidim, koliko smo napre-vali. Poleg tega, da smo dosegli ve-InH-Iinnož*čn°st, smo istočasno dosegli sm kakovost- Pri tem pa bi dodal, da 0 v tem času zanemarjali določene slim°^e' na primer atletiko. Mitom ’ h*3 e^en °d razlogov tudi v ohi’i 5a 80 nam doslej primanjkovali rai .d’.kjer bi lahko redno vadili in Posamezne panoge. Istočasno j,® tavljam, da je pri naših atletih j , r6anizatorjih včasih zavzetost ne-• ostna. Naši mladi namreč čakajo, vP i?1 vse servirano, nimajo pra-je ^ ttovomosti. Sicer je tudi res, da de p nas odgovornost, da naše mia li,f,t’rad'mo, ne samo športno, marveč Uai vzgojno.« dovnrMČar: *stanie jc brez dvoma za-kvar JlV°’ sa-i se s telesno kulturo u-Ija J8 velik del slovenske mladine. memK ° to dosegli, je v prvi vrsti po-niem a uSotovitev, da smo v zad-terim- - u Postali bogatejši z neka-dijo m s.f>ortritmi objekti, ki nam nuni! ®°*nost utrjevanja in ustvarjata novih ekip in društev.« ‘Zredn*e*: objekti so za Goriško lja d ? pomembni in to nam zagotav-čj0 kaltov‘n°t Porspcktivo in tudi ve- Figelj: »Jaz bi ob tem optimističnem ugotavljanju povedal, da, na žalost, na podeželju primanjkujejo odprti vadbeni prostori, ki bi nam bili v veliko oporo pri smotrnej-. šem delu. Sicer to, športu * V . o več mladih zateka k nà v. ’„Je jamstvo, da ne bodo zašli pr/an.P°ta.« kultura* j*^bsbm, da je prav telesna nostnp i‘Sta’ k* v okviru naše narodih ,npnosti združuje veliko ljudi kratnem3^* .mtadine, ki bi bila v o-sebj. v.,i Primeru prepuščena sama imeti vrv. bl mora'a tudi širša javnost Pojav P°sluha za ta pomemben razresti. pri drugim v okviru naše skupki t>e. una , ,mu ne smemo pozabiti na ^reditp,, , . je pomanjkanje večjih Ornivi .v’ ki smrt uk a«____________l: .. mejskem prostoru, z združenimi ekipami. Pri tem mislim, da smo doslej preveč pretiravali na sponsorizaciji.« Naj večje težave? »Tudi na tem področju stvari vedno ne gredo, kot bi bilo treba. Katere so, po vašem, največje težave, s katerimi se vsakodnevno srečujete?« Černič : »Kar se tiče težav na splošno ugotavljam, da je z odprtjem telovadnih prostorov na Goriškem precej upadel nogomet. Ob tem pa moramo ugotoviti, da je mladine vedno manj (vpis v šole!) in bomo zato morali nujno izbrati le nekatere panoge in te docela razviti. O tem bi morala posamezna društva že danes začeti razmišljati.« Plesničar: »Izboljšati bi se morali predvsem organizacijsko, nuditi mladim bolj strokovne treninge, ki bi se začeli že z otroško telovadbo, kateri bi morali posvetiti večjo pozornost, kot ji sicer, saj dobro vemo, da prezgodnja specializacija ni koristna za pravilno rast otroka. Kar se trenerskega kadra tiče, mislim, da peša v številu in v kakovosti. Vemo pa, da se je v zadnjih letih več mladih odločilo za študij na visoki šoli za telesno kulturo. Upajmo, da bodo te nove sile prispevale tam, kjer smo danes deficitarni. Nazadnje pa pride v poštev programirano delovanje v klubih, kar se trenutno še ne dogaja.« Komel : »Prepričan sem, da bomo z dosego določene kakovosti zainteresirali tudi večje število ljudi. Pri tem pa bi poudaril, da bo treba odslej večjo pozornost posvetiti tudi pravilni povezavi med športnimi in gospodarskimi dejavniki. Prvi koraki v tem smislu so že storjeni, treba jih bo le pospešiti in koordinirati.« Figelj : »Glede tega vprašanja, bi se rad omejil na naše društvo. Mi se danes srečujemo z vrsto težav in to predvsem finančnega značaja, saj vsako prvenstvo veliko stane, sredstev za delovanje pa je vedno premalo. Druga težava, ki jo občutimo, je pomanjkanje odprtega igrišča v vasi. S tem objektom bi prav gotovo obogatili našo odbojkarsko dejavnost in se razširili tudi na druge panoge. Kar zadeva kadrovanja, sem mnenja, da ne moremo mimo finančne plati, če želimo kvalitetne kadre.« Rupel: »Dejavnost pri športnih društvih marsikdaj smatram kot parkirni prostor za otroke in mladino. Srednje in starejše generacije ni zraven. Veliko krizo doživljamo na področju doraščajoče mladine, ker starši nočejo razumeti, da prezgodnja specializacija ni koristna- Še na eno hibo bi opozoril: področji Laškega in Brd sta še šibki točki v mozaiku naše dejavnosti.« Pelicon: »Ne razumem, zakaj nas športnike večkrat kritizirajo in to tudi kultu mo- prosvetni delavci. Čeprav živimo in delamo v eni in isti vasi, ne dobivamo skupnih interesnih točk, čeprav te obstajajo in so potrebne za skupni napredek. Misel, da šport in kultura ne gresta skupaj, je zgrešena in to še posebno pri nas v zamejstvu.« Soban: »Hibe so v glavnem zaradi pomanjkanja zadostnega števila oseb, ki bi pomagale pri razvoju društva. Kar zadeva naše društvo pa bi dodal, da nam manjka primeren objekt, ki bi zadoščal našim potrebam.« Brez kadrovanja je težko graditi Večkrat govorimo, da brez pravega kadrovanja je težko graditi. Mislimo pa, da prav vprašanje kadrovanja je pri društvih med najbolj perečimi. Je ta naša ugotovitev utemeljena?« Černič : »Kadrovanje je tako pomembno za obstoj in razvoj društva, da, če ne bomo v doglednem času rešili tega vprašanja, bo čez nekaj let marsikatero društvo primorano, da . preneha z dejavnostjo ali jo ohromi. Poleg tega velja povedati, da če društvo razpolaga z dobrimi kadri, ima uspeh tudi v vasi, kjer deluje. Drugače je prisotnost vaščanov vedno manjša in zanimanja za dejavnost sploh ni.« Vrtovec: »Možnosti za ustvarjanje vaditeljev in trenerjev so velike, le da jih mi, mogoče, zanemarjamo. Večinski narod večkrat organizira razne tečaje, ki jih naši mladi popolnoma zanemarjajo. Tudi na pomoč, ki nam jo nudi matična država, nismo preveč pozorni.« Komel: »V zvezi s tem vidim pomembno vlogo prav v Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki mora pravilno tolmačiti in stimulirati vsako novo pobudo in koordinirati delo celotne dejavnosti in to tudi s kadrovskega področja. ZSŠDI pa mora stati ob strani tudi tistim posameznikom, ki so pripravljeni nekaj storiti, nimajo pa za sabo organizacije, oziroma strukturo, na katero se lahko naslonijo.« Prinčič : »Eden od problemov, ki nastajajo pri kadrovanju, je tudi ta, ki je specifično goriški. Več let vzgajaš mladega človeka in ga usposabljaš za vodenje, potem pa se ti. zgodi, da ga nimaš za pet ali več let, ko odide v Trst na univerzo in se domov vrača le poredko. Zato smo primorani te ljudi nadomestiti s trenerji, ki prihajajo iz matične domovine, kar je v nasprotju s težnjo, da si sami ustvarimo trenerski kader.« Rupel : »V telesni kulturi, ne samo v naši narodnostni skupnosti, marveč v evropskih dimenzi-% 7/ / jah, obstajajo ved- X no trije problemi, - - ' zaradi katerih je bi- la zapreka. To so strukture, denarna sredstva in pa kadrovanje. Glede struktur je pošteno priznati, da so se stvari izboljšale. Glede finančnih sredstev vemo, da jih je vedno premalo. Če pa bi imeli dvakratna finančna sredstva, kot jih v resnici i-mamo, bi naše dejavnosti ne podvojili, marveč bi jo izboljšali najmanj trikratno. Kar zadeva kadrovsko vprašanje, je le to zelo krvavo, tako glede vaditeljev kot glede organizatorjev. No, in če govorimo o kadrih, marsikdaj je tu precej zmešnjave, kaj mo trenerski kade « Udeleženci okrogle mize o telesni kulturi na Goriškem pomeni amaterski, oziroma profesionalni kader. Vaditelj je lahko plačan, ali ne, a ravno tako profesionalno pri pravljen. Zato pravim, da kakorkoli boš nekoga plačal, njegovo znanje je tisto, njegova sposobnost organiziranja je tista in je tudi s honoriranjem ne boš spremenil. Vendar si ne smemo delati prevelikih utvar in iskati prelahek izgovor v tem, če bi bilo več denarja, bi bilo možno dosti več. Ne, ker enostavno kadra nimamo. Če mi preštejemo, koliko ljudi je končalo visoko šolo za telesno kulturo, bomo videli, da smo, kljub izboljšanju položaja, defidtami glede na druge dejavnosti, kot so gospodarstvo, literatura ali likovna umetnost. Druga pot (poleg gornje), po kateri lahko pridemo do kadrov, so tečaji, ki pa se jih fantje in dekleta neradi udeležujejo, ker malokdo vidi perspektivo afirmacije, da bo pač postal vaditelj. Še vedno razmišljamo a-matersko, še vedno razmišljamo o telesni kulturi, da je le vzporedna dejavnost, ki si jo mladina privošči. Glede kadrov moram reči, da smo mi izredno zahtevni, saj bi radi imeli visoko usposobljeni tehnični kader, ki je istočasno organizator in vzgojitelj. Mislim, da bo odslej treba ločevati in od tehničnega kadra zahtevati, da je samo to, ali še vzgojitelj zraven in ga razbremeniti organizacijskih problemov. Glede organizacijskega kadra imamo formulo, po kateri naj bi se gradil samo znotraj društva s tistim, kar pavšalno včasih označujemo kot manjšinska plošča, ki jo pri nekaterih zavrtimo pri 14. letu, in mu jo bomo morali zavrteti še pri 16., 18., 20. in če ni dovolj še pri 30.« Soban: »Pri naši mali organizaciji skušamo bodoče kadre ustvarjati v naši sredi, iz mlajših ljudi. Stvar teče na-jk'porno in težko, saj V je marsikdo prepri-M čan, da svoje priza- e ™ devanje v društvu koristi le drugim, da dela drugim uslugo. Sicer se tudi to polagoma rešuje in glede tega sem tudi optimist.« Meddruštveni odnosi »Meddruštveni odnosi so pomembna postavka v življenju vsake skupine. Kako je s tem vprašanjem in kako je s sodelovanjem z društvi v matični domovini, oziroma z društvi večinskega naroda?« Černič: »Mnenja sem, da prvenstveno moramo skrbeti, da gojimo in pospešujemo odnose z društvi v matični domovini. V tej logiki se obnaša tudi naše društvo, ki si prizadeva, da bi ustvarilo sodelovanje z društvi v škofjeloški občini, s katero je sovodenjska občina pobratena.« Vrtovec: »Rekel bi, da je naše društvo že od ustanovitve vključilo v svoj program sodelovanje z društvi belico * Ul? da da 86 uveljavlja- ^gatili tt„ 0 nase Panoge množično k0s' i ..?am pa> da bomo tudi vna-ba P® borrii, * množični dejavnosti in n>b, če hi pntnorani naše delo hro-, Soban- rCjSCf^a na^c zmožnosti.« oba vsekat dvajsetletno realnost je rrav sem m or .Pozitivno oceniti, če-S ;™Jai,da jo bila do pred PrLln zato m re-k amizirana kot ’ D edkc 0 U a?anj poznana. Naše -^“Pazujemo tudi v širšem r°9l° mizo vodil: Sodeiovai: RUDI pAVŠIČ Branko Lakovič Telovadnica Kulturnega doma je za goriško telesno kulturo velika pridobitev iz matične domovine. Ob tem pa bi dodal, da včasih se vidi nevarnost v prisotnosti elementov večinskega naroda v naših ekipah. Tu mislim predvsem na smučanje. Mnenju pa sem, da te nevarnosti ni in to posebno v individualnih športih. Obratno, to je način odprtosti naših skupin.« Plesničar: »Prepričan sem, da je meddruštveno sodelovanje izredno pomembno in to še posebno med društvi, ki gojijo isto panogo. To sodelovanje se je sicer že začelo, kar je tudi odpravilo negativen fenomen kampa ni lizma. Z matično domovino so stiki itak dobri, za boljše pa je odvisno predvsem od nas samih in od naše kakovosti.« «Komel : »Opazujem, da se v zadnjem obdobju utira nova pot, pot skupnega sodelovanja, kar daje misliti na uvodne korake o možnosti združevanja moči tudi na Goriškem. Kar zadeva stikov z organizacijami onstran meje, je to naloga tudi ZSŠDI, da stimulira in usmerja in to predvsem z društvi z obmejnega pasu, od Tol mina, N. Gorice, Idrije do Ajdovščine. Kar zadeva stike z večinskim narodom, pa smo precej deficitarni, čeprav bi bili ti stiki, prav spričo sedanjega političnega položaja, izredno do-broidošli in bi prispevali k boljšemu spoznavanju mise stvarnosti.« Figelj: »Opazujem, to iz svojega zornega kota seveda, da stiki med našimi društvi se ne razvijajo, kot si nadejamo. Treba bi bilo uresničiti to, o čemer večkrat govorimo, in sicer, da bi med društvi prià’o do večjega sodelovanja, tudi s tehnične in organizacijske plati.« Prinčič: «Če pravijo, da s pomočjo športa nas večinski narod bolje spozna, potem bi morali te stike naravnost o-krepiti. Ob tem, ko ugotavljam, da so stiki z matično domovino dobri, bi povedal, da stiki meddruštvenega značaja so na zadostni ravni. Prepričan pa sem, da niso še dosegli optimalne stopnje in to bi bilo treba čimprej uresničiti, kajti naš šport bo napredoval, le če ga bomo gradii s skupnimi močmi.« Rupel: »Na Goriškem se soočamo s specifiko, ki je na Tržaškem ni. Obstajajo namreč društva, ki niso včlanjena v Združenje. To ne pomeni, da znotraj članic teče vse v redu, vendar je pretakanje informacij, zaradi te specifike, zaustavljeno. Po mojem pa je v zadnjem letu prišlo do pozitivnih premikov tudi v tem smislu in to je treba še nadalje spodbujati in to tudi zaradi tega, da premaknemo manifesta livno dejavnost na osnovnih šolah. Z društvi v matični domovini so stiki dobri, čeprav je treba večkrat osveščati mladince, ki prihajajo iz domovine, da nas ne o-bravnavajo le kot folklorno zanimivost. Glede stikov z večinskim narodom pa bi povedal tole. Italijanska sredina, ki nam je bolj naklonjena, je na področju telesne kulture deficitarna.« Pelicon : »Glede tega vprašanja bi poudaril, da smo kljub vsemu preveč izolirani med nami. Ne vem, čemu je treba to pripisati. Prepričan sem, da moramo sodelovati, tudi če smo različnih političnih nazorov. Glede nogometa, kjer se najbolj spoznam, obstajajo precejšnje težave in ni nobenega sodelovanja. Če si želiš izposoditi igralca, ti kot prvo stvar takoj začnejo govoriti o milijonskih vsotah. Ne vem, če je tako prav. Drugo, kar sem ugotovil, je to, da manjka tudi pravo sodelovanje društev z Združenjem.« Soban : »Meddruštveni odnosi so vsekakor pomanjkljivi in to tudi zaradi dejstva, da v društvu ne dobiš dovo’j oseb, ki bi skrbele tudi za ta del dejavnosti, ki vsekakor terja čas ini usposobljeni kader.« NADALJEVANJE V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI Naročnina: Mesečno 10.000 lir - celoletna 120000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00. letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja L A ZTT [tifiti ^len ital,'en$ke m tiskaj ^ Trst INI ti ,veze I,,opilmh 1 1 NP* založnikov FIEG 9. februarja 1984 Veliko teroristov je še vedno na svobodi Terorizem v Italiji je še močen in državo spet lahko pahne v kaos MILAN — Med protiteroristično akcijo v Milanu so karabinjerji aretirali osem oseb. Na seznamu aretiranih ni Barbare Balzarani, ki je vpletena v pokol v Ul. Fani. Karabinjerji so zelo zapeti in so o poteku akcije povedali samo teh nekaj vesti. Prav tako niso navedli, če so odkrili skrivališča, orožje in strelivo. Ni izključeno, da bodo v kratkem znane še druge podrobnosti. Medtem se v sredstvih množičnega obveščanja vedno bolj pojavljajo ugibanja, ali ima terorizem po zadnjih udarcih še toliko moči, da nas bo znova pognal v »svin čena leta«, kot imenujejo razdobje oboroženega nasilja. Odkar je Roberto Sandalo omenil 16 v ilegali v Rimu živečih rdečih brigadistov, ki so pripravljeni začeti z akcijami, in odkar je poslanska zbornica sprejela določila o preventivnem zaporu in o začasni svobodi, je to vprašanje spet postalo aktualno. Po podatkih notranjega mi nistrstva predstavlja dejansko nevarnost 360 na svobodi živečih teroristov, proti katerim so izstavili zaporni nà log: 280 jih pripada skrajni levici, 80 pa skrajni desnici. Med temi, ki so na svobodi in ki se spet lahko »oglasijo«, je tudi kakšen pripadnik zgodovinske skupine rdečih brigad, kot denimo, Paolo Ceri ani Sebregondi, udeležen v pokolu v Patriei. Dalje Sergio Adamoli od RB, Antonio Damiani in drugi, ki pripadajo komunistični gverili, komunističnim borbenim enotam in proti katerim se bo 7. aprila pričela sodna razprava. Na svobodi so nadalje zgodovinski voditelji avtonomije, začenši s Tonijem Negri-jem, ki se je iz parlamenta zatekel v Francijo, kjer živita tudi Lanfranco Pace, Oreste Scalzone, in Franco Piperno, ki živi v Kanadi. Med Španijo in Južno Ameriko potujejo številni pripadniki skranje desnice, proti kateri so v teku sodne obravnave. Med temi je Stefano Delle Ghiaie, obtožen udeležbe v pokolu na Trgu Fontana. V to skupino sodijo tudi pripadniki NAR in razpuščenega novega reda. Možnost predčasne ukinitve v hudi stiski sprejetih zakonov, ki so zaščitili demokratični red, v rimskih sodnih krogih ocenjujejo z zaskrbljenostjo. Bojijo se namreč, da se bodo zgodovinski voditelji, ki še živijo na svobodi, in iz zaporov izpuščeni teroristi na podlagi ugodnosti zakonov znova združili v prevratniške skupine in spet pognali državo v razmere, kakršne smo že imeli Poginila bolna panda Panda Tian-tian, ki je bila nekaj let atrakcija berlinskega zoološkega vrta j6 prejšnji teden hudo zbolela in včeraj poginila. Slika kaže njenega tovariša Bao-baa, ki je sedaj ostal sam (Telefoto AP) Nesreča v romunskem industrijskem obratu Jedrske odpadke zahodnih držav bodo zakopali na Kitajskem BUKAREŠTA — Po neuradnih vesteh naj bi se med šestim in sedmim decembrom lani v kemijski tovarni v Teleajenu, kakih 50 km severno od Bukarešte pripetila huda nesreča, v kateri je baje umrlo nekaj sto delavcev, prav toliko pa jih je bilo tudi ranjenih. Da je do nesreče prišlo je gotovo, ugibanja veljajo samo za število žrtev. Zelo kratek komunike romunske partije ne govori o mrtvih ali o ranjenih, temveč sporoča, da so odstranili ministra za kemijsko industrijo Gheorgheja Caran-fila in njegovega namestnika Iona Bivol ara. Uradne graje je bil deležen tudi sekretar partije za področje Prahove Virgil Cazacu. Tudi vsi drugi odgovorni voditelji bodo kaznovani, pravi komunike romunske komunistične partije. Obnoviti dogodek je zelo težko, ker uradnih vesti ni, neuradne pa so zelo nejasne. Kaže, da se je nesreča pripetila ponoči. Tovarna proizvaja polietilen in polipropilen in je bila nekaj let ponos romunske kemijske industrije, saj je bila skoraj povsem avtomatizirana in so jo kupili od Francije pred dobrim letom. Cev, ki pelje lahko vnetljiv plin iz tovarne, kjer ga pridobivajo, do zbiralnikov, kjer ga skladiščijo, je najbrž puščala, tako da je plin prepojil večji zaprt prostor, pri čemer se je ustvarila eksplozivna mešanica. Ni jasno, kaj je povzročilo eksplozijo. Gotovo pa je, da je eksplozija pri- zadela skoraj vse delavce, ki so bili zaposleni v nočnem turnusu. Pravijo, da so bila trupla posejana tudi kilometer daleč od kraja nesreče. Edino vprašanje je vsekakor število smrtnih žrtev in ranjenih, saj je razsežnost nesreče prav gotovo ogromna, sicer bi romunske oblasti ne objavile svojega komunikeja. Očitno pa je, da je bilo treba pomiriti javnost ter kaznovati morebitne krivce. BONN — Če se bodo uspešno zaključila pogajanja med Zvezno republiko Nemčijo in Kitajsko, zahodnoevropski proizvajalci elektrike s pomočjo jedrske energije ne bodo imeli težav, kje zakopati ali kakorkoli uskladiščiti nevarne radioaktivne odpadke, ki nastajajo pri jedrskih reakcijah. Tako bodo tudi Švicarji rešili te dni aktualen in pereč problem, kam odlagati te nevarne odpadke, ki so jih prav v zadnjem času namenili zakopati v kantonu Ticino in so s tem razburili tamkaj živeče Italijane. Po dosedanjem poteku pogajanj je namreč Kitajska pripravljena sprejeti radioaktivne odpadke in jih za vedno zakopati v puščavo Gobi. Neko nemško podjetje za dobavo jedrskih naprav se pogovarja s kitajsko jedrsko družbo — tako piše zadnji Die Spie- Francoski kmetje se spet razburjajo Francoski kmetje se spet razburjajo zaradi uvoza kmetijskih pridelkov v Francijo. Tokrat so se spravili na meso in sicer tisto, ki ga uvažajo iz Irske, pred leti je bilo, kot se najbrž vsi dobro spominjamo, na vrsti italijansko vino, ki so ga dodajali francoskemu, da bi v njem dvignili stopnjo alkohola. No, v torek so francoski kmetje blokirali v pristanišču Le Havre štiri irske tovornjake, ki so bili natovorjeni z govejim mesom in jagnjetino. Ko pa se Francozi lotijo takih protestov se ti prav kmalu sprevržejo v hude nerede. Tako se je zgodilo tudi tokrat, saj so morali poseči policaji v polni »bojni« opremi, da so zagotovili varen prehod irskim tovornjakom. gel — da bi sprejela od zahodne Evrope 4.000 ton radioaktivnih ostankov po 1.500 dolarjev kilogram, cena, ki naj bi veljala do leta 199" in ki bi jo po tem letu občasno soglasno spreminjali. Glasnik družbe Nukem iz Hanaua je sporočil, da je kitajska jedrska družba že poslala uradno pismo s takšno ponudbo. To pismo je podpisala tudi družba Alfred Kcmpel lZ Duesseldorfa, ki je nekakšen konzorcij družbe Nukem in Transnukleaf. S tem pismom, ki ga mora podpisati bonska vlada, bi po zgoraj omenjen' ceni za kg odpadkov Peking Pr?Fj šest milijard dolarjev oz. deset tisoč milijard lir. . Pogajanja s Kitajsko vodi Alfr®? Hempel, lastnik podjetja, ki že v6** ko let uvaža surovine z Vzhoda. D® Spiegel piše, da je Švica zainieresif® na za takšno pogodbo in da bi tudi vse ostale zahodnoevropske 0 žave lahko pogajale s podjetje Hempel in Kitajci. . V nemških krogih sodijo, da bi goden kitajski odgovor (Kitajska J od oktobra 1983. leta članica medn.g rodnega atomskega organizma in Jg sprejela mednarodno nadzorstvo n svojim jedrskim delovanjem), . - nemški jedrski industriji nove nioz sti razvoja in bi tako premagan & spodarski zastoj v zadnjih letin- V Evropi je samo francoska to na v La Houge sposobna »ocis radioaktivne odpadke. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella as.) ZLATO! ALI QR.E ON OD TOD ALI PA0A2.II ______________________ SE 0E MURIETTA POSKUSIL PRIDRUŽITI NATO _ OSTALIM ZLATOKOPOM V MESTU FANTJE,Z. NAMI 3E ZDAJ TUDI-TALE MEHIKANEC! TO 3E SALA STOLETJA, HA- HA ! , MUR.IETTA JE ŽALOSTEN ZAPUSTIL KRČMO... RAHLO SE MU JE DOZDEVALO,DA 0F TO ZAČETEK NEKIH MRAČNIH KAD..»!! NAJ ME HUDIČ VZAME, 1 S TEM PRITEPENCEM KOPAL POOODKOV V BODOČNOSTI.. ODSLEJ BOM SAM ISKAL ZLATO... gjM' LJUDJE NOČEJO PO BARVANCEV, MEHIKANEC! NAJBOLJE RO,DA NAS TAKOJ ZAPUSTIŠ! Potem mu je bilo vendar dovolj SYDNEY — John Hoare Carden, 70 letni upokojenec iz Neutral je nekega dne večkrat opozoril svojo 69 letno ženo Patricio, naj mn -snje vendar mir in naj ga ne vznemirja s stalnimi kritikami. Ko njegove I’ ^lo niso zalegle, je vzel v roke telefon ter ženo s telefonsko žico krat zadavil, nakar jo je oblekel v njeno najlepšo obleko, jo položil na za posteljo in odšel na policijsko postajo. fl' Sodnikom je dejal, da se je odločil za ta skrajni korak, ker z v$e bilo mogoče utišati na drug način. »Patricia me je izzivala in za^ardet>-življenje, sedaj bo končno v miru ona, pa tudi jaz,« je dejal John Ko hoče biti prostitutka za botro GENOVA — S primerom prostitutke, ki bi hotela biti krstna ^jgi sinu svojih sosedov, se bo najbrž ukvarjala genovska kurija. Župni ^cSyii Risso, ki Antonio zelo dobro pozna, saj opravlja svojo obrt v njegovi -syl četrti že nekaj let, trdi, da mu kanonsko pravo prepoveduje, da 1 Ljjčan saj mora biti boter dober * na to, da bi za botro bila prostitutka, in živeti v skladu z verskimi načeli. avice. S svoje strani pa Antonia pravi, da nima cerkev nobene ^ t>rnnrilvljatl ji zavrača njeno željo, češ da v nobenem primeru ne bi mogla P -e drugega poklica. Kdo pa bi preživljal njeno hčer, ki ima tri gijid1' brezposelnega moža? Antonia grozi tudi, da se bo pritožila svojem katu, ki ima kot znano, svoj sedež v Pordenonu. □ RIM — Saudske oblasti bodo kaj kmalu vrnile potni list * p°lt tehniku Carlu Fidanzi, ki so ga doslej imele za talca, da bi pr* os(a[e d°K jet je, pri katerem je Italijan zaposlen, da jim plača nekatere za ^apria, .j gove. O vsej zadevi se je zanimal minister za zunanjo trgovino tiri1' je te dni obiskal Riad. Carlo Fidanza se bo v najkrajšem času v Italijo. nepo- □ SANTIAGO DEL CHILE - Gozdni požar, ki razsaja že nekaj dn*Vnajb^ sredni bližini mesta Valparaiso in turističnega centra Vina del 'na ’ ge jnor podtaknili, da bi sabotirali mednarodni popevkarski festival, ki ‘jn prc začeti včeraj. To je vsaj mnenje visokih policijskih funkcionarj stavnikov ustanove za varstvo gozdov.