Štev. 15. (Tek. račun s pošto. C. C. con Id Posta) V T*pstUj potok 6. spnls.i^28j^r^L6to VI« Dafics 6 tsr«ini. Loto VI — ■■■ —.................... , ... —----------------- — ^k'A /.a colo leto 10 L., pol leta fi L., fiotrt lota H L. - IZVEN .'TALIJE oelo leto 24 L/, pol leta 12 L., četrt leta & Ti. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. CENA OGLASOV IN OBJ/ V Za l em, viftlnc v 1 «t,trIp.-,» ! ' ? ’5.kr ni o’ .«• 20°/Opop' » _*t*u ■ v • ’. ' leta) .)f ' '**>) 60"/0 MALI OGLASI : HO stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI (',KKA>II 50 st. besoda. Pri stalnem •oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 6. aprila: veliki petek. — Sobota, 7.: velika sobota. — Ne deija, 8.: Vstajenje (Velikanoč). — Ponedeljek, 8.: velikonočni ponedeljek. — Torek, 10.: Ecehiel; Mehtilda. -- Sreda, 11.: Leon; Belina. — Četrtek, 12.: Julij; Angel. — Petek, 13.: Hermenegild; Ida. — Sobota, 14.; Justin; Valerijan. MALE NOVICE. Prestolonaslednik. časopisje ve, da se bo italijanski pre stolonaslednik Humbert kmalu poročil z belgijsko princezinjo Marijo Jose. Zdaj je Humbert na potovanju; pred kratkim je obiskal Palestino in Jeruzalem. Ko se vrne, pravijo da bo kmalu poroka. Zračna ladja nad Trstom. Kmalu po Veliki noči se bo zračna ladja «ltalia» dvignila na pohod proti severu. Šla bo čez Trst, Ljubljano, Dunaj, Poznanj proti Skandinaviji in dalje na sever. Tržačanom se torej obeta nemajhna zajemljivost. Veselje in žalost v številkah. Ko jenih je bilo v februarju 340 otrok v Trstu, 187 v ostali tržaški polkrajini, skupaj 527; v marcu 381 in 239, skupaj l>20, torej 93 več kakor v februarju. f mrlo je v februarja 323 ljudi v Trstu, 104 v ostali pokrajini, skupaj 427; v niureu 370 in 121, torej 04 več kakor v februarju, če odštejemo mrtve od rojenih Kako je kmet bankovce tiska!. Hotel se je dolgov rešiti pa je prišel v ječo. V l juh jonski okolici so prijeli in zaprli kmeta Janeza Selana iz Suhega dola, ker je razpečeval po raznih gostilnah iji trgovinah ponarejene 100 dinarske bankovce. Prijeti je skraja zvračal krivdo na nekega Hrvata, češ, da mn je oni dal te bankovce, naj jih spravi v promet. Preiskava na Selanovem domu je dognala, da je preprosti kmet s trirazredno Ijudskošolsko izobrazbo sam ponarejal bankovce. Pri hišni preiskavi so orožniki i našli razne izredn0 spretno izdelane risbe, načrte in slike, ki jih je napravit Selan sam. Selan je imel v svojem domačem kraju ie dalje časa sloves ne-prekosljivega risarja in slikarja. Dalje so dobili pri preiskavi veliko množino raznih barv, posebnovrstnega papirja in čopičev ter raznega slikarskega orodja, iz česar so sklepali, da je moral Selan bankovce sam ponarejati. Dne 22. I. m. je Me d Rumunljo in Grčijo. | V marcu je bila sklenjena diploma- j tična pogodba med Bumunijo in Grčijo, . , . ... ... i da »e bosta ena druge napadli. Ta obliu- bd Selan ponovno m temeljno zaslišan I, . . . ,. , . ... ... ; ba je poceni, ker bi se mogli le po inorju !>i‘cil preiskovalnim sothscem. Moz .te na1 n r 1 , , , . , i doseči; na suhem ie Bolgarija vmes. konen spozna!, da bo vsako iztegovanje ! resnice ie njemu v škodo ter je priznal, i V drugi polovici-maj a. dii je bankovce res ponarejal. Selan sam i Mussolini je povedal 28. marca v pravi, da. je izdelal okoli 80 stotakov,.od j 'ieji ministrov, da bo v drugi polovici katerih jih je pa mora! še nekaj zavreči j maja govoril v senatu obširno o zunanji radi neuspelega odtiska, dači m je ostale ; politiki. razpečal. V nedeljo, 18. marca jih je pr- j * . 1 . . i Ciderin - deseti let minister. iuč razpečaval v Kamniku, kjer mu je šel posel prav dobro. V torek, dne 20. ; Sovjetski zunanji mimister čičerin je marca, je nadaljeval razpečavanje v Mo- j l,ldznoval te dni desetletnico svojega sluh pri Ljubljani, nato pa v Spodnji j nlinistrovanja, 9. marca 1918. je po od-Mki in dalje po Celovški cesti proti j stoIJU Trockega prevzel ta resor in vodi Št. Vidu, kjer je nazadnje padel orožni- i ot* te8a <*ne nepietrgoma sovjetsko di-šlvu v roke. Ponarejevalec priznava, da! Plouiacijo. Clče, in iz ruskega i plemstva. Oče je bil diplomat; tudi či- se je lotil lega posla radi tega, ker je. bilo njegovo posestvo precej zadolženo in se je hotel s ponarejujem ie razdoliiti. Selana bo sodila porota. Rothermere. Lord Hithermere, lastnik bogatih časnikarskih podjetij v Londonu, je znan kot velik zagovornik Mažarov. Njegovo glavno glasilo je «Daily Mail» (dnevna pošta), ki je močno razširjen in vpliven list. Ker je Italija' v prijateljskih razmerah z Mažarijo, prišel je Rotherniere tudi v Him ter bil sprejet od Mussolinija. Objavil je tudi svoj razgovor z Musso-inijem o mažarskih zadevah. V krogih dobimo prirastek, ki znaša v februarju j Male antante so bile Mussolinijeve izjave za Trst 17 ljudi, za ostalo pokrajino 83, zelo neprijazno sprejete. Tudi francoski skupaj 100; v marcu 11 ljudi za Trst, 118 Hs-ti so pisali protivno. je SJ^rkrajin<>’ -SkUpa'i J2 poglavij. «Hožice» so delo, ki je stavo nad 600 let. Vsi jeziki Evrope imajo to delo v mnogih prevodih. Slovencem je celo delo prvi prestavil oče Stanislav Škrabec v nosečniku “Cvetje sv. Frančiška'). Dr. Lojze Bes je prav storil,, da knjigi ni dal nastova ((Cvetje«, ar/pak «.Božice», kar je vse boli priprosto, domače, mistično. Veseli smo, zelo veseli, da je pripravll to delo baš Dr. Lojze Bes, ki je sicer znan po svojem lepem slogu* a tu diha na vsaki strani točnost Breznikove slovnice. Le berite «uvod», ki smo ga priobčili v današnji številki. Berite to knjigo bogatini, berite jo ubožci, berite jo trgovci, kmetje, učitelji, duhovniki, dekle, gospodinje, delavci, vsi, vsi. Kdor jo bo bral, se bo čutil olajšanega, ta postane boljši človek. ‘MHK.iKiMuiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiCiiHiuiuininiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiviuiiuii Motiš se ako misliš da so Pekatete drage, ker je cena nekoliko višja — ne —. Ako vpoštevaš redil-nost Pelcatet in pa dejstvo, jih manj potrebuješ ker se zelo nakuhajo, moraš priti do zaključka, da so najceneje. Zanesljivo prave dobiš le v 1/2 kg. zavojih z napisom Pekatete. Znamenit papežev nagovor. Obsodba nacionalnega katoličanslva. Odkar je v Italiji prišel na vlado fašizem in so razne politične stranke prenehale delovati, združili so se nekateri odlični javni delavci katoliškega mišljenja v posebno zvežo z naslovom »(Katoliški nacionalni centrum«. Ta ((centrum » nima nič prida podobnosti z nemškim slavnim «Katoliškim centrom«. Rimski centrum si je nadel nalogo podpirati fašistovsko vlado in pridobivati ji naklonjenost cerkvenih krogov ter versko mislečih množic. Bazlog za to sodelovanje in podpiranje ter za to naklonjenost so videli v tem, da je fašizem vpeljal verski pouk v ljudskih šolah Italije ter italijanskim župnikom izboljšal mizerne plače. Ker razven fašistovske stranke nobena druga v Italiji ne sme delovati, se tudi ((cenitruin« ni mogel razviti v kako stranko. Pa se mu tudi ni zdelo potrebno, ker po njegovem umevanju fašizem popolnoma zadošča vsem potrebam italijanskega javnega življenja. Centrum je torej ostal le nekaka duševna struja v podporo fašizma. Gotovo so bolj krepki in živahni monarhisti v Franciji, ki so centnunu podobni po idejah. Kongres. V marcu so« se centrumaši zbrali v Bimu na Kapitolu k svojemu občnemu zborovanju aji kongresu. Na tem zboru so nastopali govorniki ter so bile sklenjene resolucije. Kongres je obsojal nemško gonjo za pravice tirolskih Nemcev, izrekel popolno soglasje s fašizmom in tudi razpravljal o spravi med papežem in državo v. rimskem vprašanju. Ideje centruma in tega zadnjega kongresa je sv. Oče obsodil v nedeljo 25. marca, ko je sprejel v avdijeneo rimski škofijski odbor «ICatoLiške akcije«. Ta papežev nagovor prinašamo v naslednjem v odlomkih, ki so pomenljivi. Papežev govor. a Vi se niste hoteli zbrati k prvemu dveletnemu, občnemu zboru rimskega škofijskega odbora -— zbrati- se torej kot katoličani — ne da bi čutili potrebo pomoliti na grobu prvega rimskega škofa, prvaka apostolov, ne da bi prišli obiskat njegovega nevrednega naslednika, skupnega očeta’ vseh otrok velike katoliške družine in posebno še — se lahko reče v nekem smislu — tistih,'ki bivajo in ki prihajajo v ta, kakor ga vi z uljudno pozornostjo zovete in ki je tudi vedno, naš Rim». »Glejte, malo dni^e od tega, zbrali so se in prišli od vseh krajev Italije v ta naš Birti drugi, ki se tudi imenujejo in hočejo biti katoliški ter to še posebno poudarjajo: pa ne pridejo v očetovo hišo v Vatikan, ampak se zbero na Kapitolu. To dejstvo je že samo na sebi značilno in pomenljivo ter .so ga tako umeli resnični in dobri katoličani, pa ne samo katoličani. Mogoče so prireditelji vsaj podzavestno sami čutili, da je ta prireditev po svojem notranjem značaju, po svojem izvoru ali pa po duhu, ki jo je vodil, v nasprotju s posetom v očetovi hiši... Toda ali ne bi bilo v tem slučaju izglodalo nekoliko bolj si novsko in katoliško, če bi se bili sestanku odpovedali ali pa ga Sklicali vsaj na drug kraj». Potem, ko je papež grajal način, kako so prireditelji in govorniki na Kapitolu obravnavali rimsko vprašanje, je nadaljeval glede .govorov na tem sestanku sledeče: '((Prizadevali so se in sc prizadevajo z vso vztrajnostjo, kako bi dokazali, da je katoličanstvo v Italiji sedaj stopilo naravnost v zlato dobo. Bavno mi nismo nikoli tajili, koliko dobrega se je storilo in' koliko slabega odpravilo z dobrodejnim učinkom tudi za katoliško vero, ki je tudi vera italijanskega naroda. Mi smo večkrat priznali to ali ono, in naše tozadevne besede so se večkrat navajale, ne da bi se pri tem pozabilo nekoliko predrugačiti njihov smisel s tem, da so se iztrgale iz svojega sobesedila. Toda mi, kakor tudi škofi, ki se od vseh strani k nam zatekajo, in oni, kateri, kakor vi, delajo skupaj z duhovniškim apostolatom, vedo, koliko obžalovanja vrednih stvari je še ostalo; in vemo tudi, da je veliko krščanskih staršev, ki, dobro zavedajoč se, kakšna je in mora biti krščanska vzgoja, glede katere ima samo Cerkev poslanstvo in potrebna sredstva, globoko obžalujejo in so v velikih skrbeh, ker na eni strani vidijo neprestane poizkuse, pravzaprav cel načrt, (la se mladinska vzgoja popolnoma monopolizira, ne samo v telesnem oziru, ampak'tudi v moralnem in duhovnem, — na drugi strani pa čutijo in izkušajo težave. šikahe, ovire'očitne ali skrivne grožnje in neprikrito sovraštvo, ki se v mnogih krajih (ne rečemo, da v vseh ali pa v večini) postavlja nasproti mirnemu razvoju katoliške akcije, našemu neposrednemu vodstvu, društvom, ki so v neposredni odvisnosti od škofov — zdaj s pomočjo odkritega nasilja, zdaj z različnimi pretvezami, ki (kakor smo že javno poudarjali) kažejo načelno na-sprotstvo ali pa popolno nepoznanje najbolj elementarnih in znanih vzgojnih principov. Toda na Kapitolu in tudi drugod so stvorili napačne zaključke iz našega molka, ker mogoče niso pomislili, da more in mora človek večkrat molčati, ne, ker ne bi imel ničesar reči, ampak zato, da ne poslabša itak slabega položaja, in ker ne izreči javne besede še ne pomeni enostavno molčati. Istotako potrjuje in dokazuje popolno pomanjkanje vsake kompetence (da ne rečemo kaj hujšega), ako je nek govornik na tem sestanku, ki je skušal opredeliti znani spor med Cerkvijo in državo, postavil v isto črto sveto stolico, ki ,je bila oropana, z državo, ki jo je oropala. Neprimerno bolj zmotno in nevarno pa je ločevanje, ki ga je napravil isti govornik med versko politiko in pa cerkveno politiko, posebno v taki deželi, kakor je Italija. To ločevanje med katoliško vero in katoliško cerkvijo je bogokletno in ■absurdno; in očitno je, da ne rečemo, evidentno, da se s tem odpira pot nazaj v starodavno in liberalno-framasonsko ločevanje med katolicizmom in klerikalizmom; ločevanje, ki je služilo za pretvezo tolikemu licemerstvu in tolikir« krivicam ter dejanskim preganjanjem, ki napolnjujejo še nedavno preteklost, o kateri upamo in prosimo Boga, da bi se nikoli več ne vrnila. žalostne so, preljubljeni sinovi, stvari, katere smo vam sporočili. Se bolj žalostno je, da so bile odobreno in aplav-(]irane od... katoličanov!« Odmevi na papežev govor. Z govorom, ki ga je imel papež prod rimskim škofijskim odborom, je bil pred vsem zadet v živo Centrum katoliških nacionalistov. Le-ti so hiteli zatrjevat papežu svojo popolno udanost, istočasno pa so zatrdili popolno udanost fašizmu. Mnogi so papežev govor umevali tudi tako, da je z njim papež izrekel nezadovoljnost s faši&tovskim vladanjem, iziroma z raznimi odredbami, ki so bile tekom let uveljavljene v okviru fašizma. Kaj de Mussolini. Mussolini je v seji ministrskega sveta, ki so je zbral 28. t. ni. v palači Viminale govoril med drugim tudi o mladini. Zdi se, kakor da je hotel načelnik vlade odgovoriti na papežev nedeljski govor: «Ni neumestno)), pravi Mussolini, «pojasniti notranji značaj fašističnega nabora in njegov globok pomen. Ne gre pri tem za goli obred, ampak gre za najvažnejši pomen v sestavu vzgoje in bistvenega izoblikovanja italijanskega človeka. Ta sistem smatra fašistovska revolucija za eno izmed temeljnih in izključnih nalog države. Ako držatfa tega vprašanja ne reši ali če sprejme katerekoli tozadevne razprave, se igra s svojim obstojem. Z ozirom na obsežnost delovanja Balille in avan-ganlistov ter z ozirom na njiju državni značaj, zgubljajo pravico do obstoja vse druge mladinske zveze ustanovljene iz izključno stranskih nagibov. Iz tega izvira potreba spremeniti tozadevni zakon po bistvenih, neklonljivih smernicah fašizma«. Ta Mussolinijev govor so nekateri razlagali tako, (la bodo razpuščena vsa katoliška društva po Italiji. Kasneje se je pojavila razlaga, ki meni, da bodo zaenkrat razpuščeni le katoliški «skavti» »Ali je bil pi*i krščanskem nauku?« vpraša oče po dolgem mučnem molku, ko sede že vsi okoli mize in se ne ganejo, kakor bi še nekoga čakali. «Bil je, dal« pove hitro Beza. «.!az sem ga videla; pri zadnjem oltarju je stal«. «Kar jejte, Saj ga ne bo!« opominja Korenka vidno nevoljna. “Saj bi bilo menda najbolje, da bi, ga praiv nič več ne bilo«, dostavi sin skoro vesel. «Jurij, kaj pa misliš?« začudi se velika dekla. «Kdo bo pa potem mlatil, kosil, sejal? Toliko dela, ljudi pa tako bore malo!« Micka sc nehote namuzne i adi Bezinc umetne zgovornosti, a precej ji zastane smeh, ko zagleda očetov obraz. Že itak nevoljnega spravilo deklino zesedi-čenje v hudo jezo. Srpo pogleda tje čez mizo in kakor pičen plane kvišku ter zakriči: «Ka,i jmi boš ti ukazovala, koliko nas mora biti! šment! Ako ti ni všeč, pa pojdi! Lenaril pa pri nas ne bo nobeden«. Beza osupne. Od Korena ne bi šla rada, zlasti sedaj ne. Molče vstane izza mize in stopi skozi vrata, a predno jih zatvori za seboj, glasno zaihti. t,r • • • \ • • v «*[0]*>E±E -►H<- I/ese/e praznike - blagoslov božji dušam, družinam, domovom - mir in radost velikonočno vsem vošči Uredništvo in uprava. Franjo Neubauer. Velikanoč. Noč kako si ti velika! Večje ni noči! Vstalega Odrešenika gledala si ti. • Tvoj večer je bil brez nade v žalost še zavit, a radosten zarje mlade tvoje bil je svit... Božjega Sinu-edinca skriva groba mrak, kot največjega zločinca straži ga vojak. Pa odprejo se nebesa, angel prileti in od blišča in potresa straža omedli... Pač sovragi obledijo na besede straž in denarja jim delijo : „ Govorite — laž !u Ali noč jim odgovarja: „Laž vam je zastonj! Ni učencev zrla zarja, niso prišli ponj! Slavno gledal je vstajenje jutra prvi svit, sam se dvignil je v življenje Jezus zmagovit“ ... Zopet srca je objela tvoja sladka moč, vsa te zemlja je vesela, ti največja noč! Kristus je vstal. Aleluja ! Vstajenje. Vsako pomlad so narava obuja k novemu cvetu, novemu veselju. Tudi človek se v vigredi pomlaja, vesel in čil v naravo pohiteva, se raduje svežega zelenja in toplega solnca. In kmetu, narave božje prvemu prijatelju, daje pomlad novih upov. Kakor prerojen pozablja težke zimske dni, odlaga bridke skrbi, z očetovsko ljubeznijo svojo zemljico orje in koplje, seme seje in sadi, njivo in travnik čuva in goji, blagoslova in sadu veselo upa. Lepa si pomlad zelena! Ko bi le vedno lepa ostala.... Kamor stopi Adamovih otrok noga, povsod gre po sledi smrt za njo. Pomlad ovene in poletja žar se v tožno jesen prelije. Mlado lice upade, čelo se naguba, mladostna radost in prešernost se umika pred neodoljivim sovražnikom. Ni junaka, da bi se s smrtjo poskusil. Pač, Eden je bil. Za vsega človeštva milijone je Kristus prevzel in dovršil boj s smrtjo. Strašen boj! Strašna smrt! Kristus je zmagal. Groza smrti, večne, nepopravljive, se je umaknila zmagoslavju Boga-človeka. To zmagoslavje oznanja velikonočna aleluja. To ni več le spev enoletne pomladi, trenotne radosti, zgolj zemeljskega veselja. Pomlad s solncem, cvetjem in ptičjim spevom stopa v ozadje pred veliko skrivnostjo Vstajenja. Tistega Vstajenja, ki je začetek večne pomladi. Pomladi, katere predokus je mirna vest, življenje po duhu, zavest božjega sinovstva. Preko tega predokusa meri naš korak v večno poletje gledanja božjega. S Kristusom bo treba zmagati grozo trpljenja in smrti. Za Kristusom bomo vstali tudi mi očiščeni, pomlajeni, poveličani. lo je misel naše krščanske velike noči. Iz te misli vre sveta radost, izražena v molitvah in spevih: Kristus je vstal. Aleluja! Ivan Pregelj : »»Bog; je umrl.“ (Dnevna balada.) če bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: «15og je umrl!)) Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more sobice sijati, kadar Bog v grobu spi. če bi mi jo vsaj deca obudili iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti, ki je v temnožoltih voščenkah, iz žalosti privezanih zvonov, iz žalosti pesmi, otroški duši temnih..... «Bog je umrl!» Saj sem hotel kakor lani imeti žalost in usmiljenje oči in src pred božjim grobom: «Bog je umrl!« ►►--M- J Pa so moji dijaki deca. In sto in pelinsedemdesetkrat so mi pisali v nalogi: «Pirulii, pomaranče, potica in gnjat.« In eden je pisal «gnad» in ne eden ni pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more solnce na nebu sijati, ko Bog v grobu spi... «Piruhi, pomaranče, potiea in gnjat!» Gabijo se mi piruhi, pomaranče, potica in gnjat L. Alojzij Res ASIŠKI UBOŽEC. (Predgovor k liožic Sedemsto let se je izteklo, odkar .je izzvenela na umirajočih ustnah svetega Frančiška solnčna pesem, odkar je v njegovih napol slepih očeh ugasnila zarja umbrijskega večera in je srce božjega glumača dogorelo od ljubezni, ves svet objemajoči. Naš čas se je v blaznem-pogonu za hip okrenil, za hip le, in ugledal daleč za seboj podobo moža, ki ga obseva nadčloveška jasnost, podobo moža, ki nam je danes več nego sladak spomin, vse več nego uteha: iz naše bridkosti je vzrastel v predstavnika naše duhovne osvoboditve. Sedem stoletij je kopalo prepad, med njim in nami, med njegovo in našo dobo, med njegovo in našo čuvstvenostjo in miselnostjo. Kdo je, ki bi ta prepad izmeril v vsej globini in širini? človeštvo je prehodilo neizmerno'pot: dogrizlo se je do zadnje tajne stvari, povzpelo se je do zadnje skrivnosti zvezd, nedosegljivi sen je pretvorilo v vsakdanjo resnico, ukrotilo je vse elemente, premagalo daljo in čas, prehitelo ptico v zraku in ribo v morju, še nikdar nikoli ni človek s takim upravičenim ponosom gledal na nakopičeno bogastvo svojega uma in svojih rok: kaj je še, kar moramo premagati? Kaj je še, česar nismo zmožni? Kaj .je še, kar nam ne služi? V blesteči luči zmage kraljuje Človek-duh nad svetom. A bohotno drevo spoznanja se je razcvetelo in dozorelo v strupen sad. Naše misli, ki jim ni več ovir, so se onemogle zgrudile pred zadnjo skrivnostjo, naše želje, ki jim ni več meja, so’ se neu-tešene zarile v hipne omame nečiste krvi, naš duh, ki prepreza svet, je strt in zrušen obstal pred najbližjo, najvišjo tajno človeške duše. Snov, ki jo je člo- am sv. Frančiška) vek usužnjil, je razpredla nevidne mreže in se strašno maščevala: uklenila je naše misli, pogreznila naše želje v mlako laži in brezupa, zrušila notranjo silo našega duha: svobodo. V smrtni senci hlapčuje Človek - stvar svetu. Ta naša bridkost, to naše suženjstvo, ki se skriva pod kraljevskim oblačilom, je zasulo prepad, kj nas loči časovno od svetega Frančiška, človeštvo si je nadelo nešteto krink od njegovih dni do danes. Ali ni notranji obraz ostal isti? Ali ni hrepenela in ne hrepeni naša duša vedno po sreči, danes, včeraj in jutri? Ali ni naš didi stremel vedno po istem: po zadnjem spoznanju? Ali ni naše srce z vsakim utripom klicalo vedno isto: kapljo radosti, kapljo ljubezni!? ★ Človek, Adam ti je ime, pa naj si' se stokrat v stoletjih navidez spremenil, stokrat v stoletjih prešernih Kar je večnositnega v tebi, je ostalo neizpre-menjeno, in le iz tega živiš in le iz tega ustvarjaš. Vse drugo je prah in pepel. Po usodepoinem padcu si postal suženj, o Adam, li, ki si bil ustvarjen po podobi božji, da gospodariš svetu brez trpljenja, brez smrti. V zločinskem napuhu si verjel laži in se obsodil v smrt: luč življenja ti je ugasnila v brikosii in sojznh. Tvoja revščina pa je vpila do neba in klicala po odrešenju. Dokler se te ni Oče usmilil in poslal Besedo, ki te je edina mogla zopet dvigniti k Bogu. In raz križ ti je rasvetila nova luč življenja, v Kristusu je tvoj duh objel resnico, v njegovem naročju se je utešilo tvoje srce, o človek. Kača pa ni mirovala. Tisoč let je minilo in še več, odkar se je žrtev na Geli družini se je skazila večerja, nikomur več ne tekne. Molk nastane. «Kaj bodemo pa jutri delali?» vpraša oče mirno, da se ni vedelo, ali velja vprašanje ženi ali sinu. Oba pa sta vedela, da hoče uvesti s tem zopet dobro voljo v družbo, ker takih vprašanj nista bila vajena slišati iz očetovih ust. Bil je namreč v gospodarstvu povsem neza-visen. “Za poljska dela ni; saj ,jc vse premočeno, |n §e ve(inio lije dež», odgovori žena dobrovoljno. «Tisto hosto bom speljal domov, ki že od zime gnije v gozdu. Jeseni bo zopet drugega dela čez glavo«, ponudi se sin. «li mi je že n,e bodeš vozil«, odgovori oče dobrohotno. «Kaj se vtikaš v taka dela, ki so pretežka zate! Z Andrejem vem, da ne bo nič. Pijan bo pn omastil doniov zjutraj pa, ko bo treba i i na delo bo dremal, kakor bi bil ubil. Ze vidim, da bodem moral sam na-preči in iti«. “Saj pravim, kar plačajte ga! On ni več za našo hišo«, ponavlja Jurij svoj svet. «Res bo treba drugega iskati«, meni mati. «Vedno je nerodnejši. No, toliko potrpimo ž njim, da podelamo glavno delo, potem naj pa le gre«. ((Najbolje bi bilo, da gre kar jutri«, sili zopet sin, vidno oveseljen zaradi materine izjave. “Bom že jiaz opravljal dela namestu njega«. «Kaj boš ti!« ugovarja oče, a vidi se mu, kako mu ugaja sinova postrež-ljivost in delavnost. «Po oni drobiž pojdem jaz, ti pa doma kravam mrve nnkosi, in Andrej, ako ga bodo noge nosile, izvozi naj gnoj iz hleva«. Oče je vstal izza mize. Obrnil sc je v steno, da je prikril notranjo radost radi sina, katera se mu je na obrazu smehljala. Mati pa vedoč, kaj premišljuje mož, dala si je nalašč opraviti z obleko poleg peči, in tudi nji je bilo sladko pri srcu. Srečen je bil tisti večer za očeta,, mater in za sina. Dočiin je Micka v kuhinji posodo pomivala in mislila o tem, kar je ravnokar videla in slišala, ihtela je bridko njena tovarišica u svoji stanici, a ne zaradi sebe, temveč zaradi Andreja. Silno jo je skrbelo, ker ga je Koren hotel že jutri pahnili skozi duri. Sklenila je, da pojde takoj za njim, naj gre, kamor hoče. Pri oknu je stala in poslušala, kdaj bi se začuln kaka hoja. A ni ga in ga le ni! Vse že spi po hiši, le Reza bedi. Na lihem se splazi iz hiše in gre Andreja iskat, da vsaj ne prilomasti domov in vse družine ne vznemiri. Doli na polju se srečata. “Andrej, kakšen pa sd?» pozdravi ga ljubeznivo. «Stvar, kdo pa si?« odzdravi ji oni trdo. «()vbe no,, zakaj te pa že popnejc ni bilo domov? Oče so bili strašno hudi; proč te mislijo dati«, svari ga dekla in ga prime, da ne bi omahnil v blato. Andrej so umiri spoznavši Rezo,. “Remu pa me hodiš iskat; saj znam sam pot do doma«, pravi ji prijazno. «Bala sem se zate«, odgovori mu. «Kaj bi bilo, ko bi sedaj pribrenčal domov in starega predramil! še jutri bi ti pokazal vrata. Jaz sem te branila, pa me je grozno oštet, še večerjala nisem — zaradi tebe«. «Zakaj pa nisi? Ali sem ti morda jaz branil?« posmehuje se ji. «0h, kakšen je klobuk!« vikne dekla, pobravši mu ga iz blata. »Nov je, pa tako nralo skrbiš zanj«. «Glej jo no, kako govori, kakor bi bila že moja babnica!« kara jo na pol resno, na pol v šali. «če še nisem, pa še bom«, pristavi hilro Reza silno sladko in mu potisne osnažen klobuk na glavo. «Ko bi te jaz hotel!« draži jo hlapec. «Pa so druge gorše nego si ti. Gostačeva je meni namenjena; vse tako govori«. «Oj, Andrej, Mano ima že drugi, za njo se le obriši«, pove mu dekla maščevalno. «Ona bo pri Korenu gospodinjila: vse tako govori; jaz pa bom pri tebi: vse tako kaže«. Beza se prisiljeno nasmehne. «No, ti boš pa pri meni!« potrdi ji hlapec. Prišla sta do domačega dvorišča. “Pazi, da koga ne prebudiš«, šepne mu Reza v uho.. «Lahko noč! Dobro se počij!« In rahlo po prstih stopaje sc bliža hiši. Andrej pa ropoče s svojimi težkimi škornji po stopnicah na svisli. Zarije se v slamo in zaspi, (Dalje.) Golgoti dopoln/ila. Milijoni in milijoni ljudi so slišali besedo bo/jo, jo sprejeli, jo živeli. A ne vsi, ne v vsem. Pod videzom krščanstva se je mnogokje razbohotilo suženjstvo greha. In satan je mamil in vabil: «I\ristov jarem ni sladak in njegovo breme ni lahkot Zakaj in čemu trpljenje? Živi in uživaj 1» In je zvabil in je zmamil, da se je zgodilo — takrat, kakor danes —, kar ,ie sveti Duh po preroku Izaiju povedal našim očetom, ko je dejal: «Pojdi k temu ljudstvu in reci: Z ušesi boste slišali, pa ne razumeli; z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si oči zatisnili: d* .ne bi morda z očmi videli in z ušesi slišali in s srcem umeli ter se spreobrnili in jih jaz ne bi ozdravil.« In Dog je poslal novega srednika. V Assisiju, novem Nazaretu, se je porodil človeštvu drugi Kristus, človek, umrjoč kot mi, trpeč kot mi: kri naše krvi, meso našega mesa. Ta naj posreduje sedaj med nami in Kristusom, kakor je Kristus posredoval med nami in Bogom. * / Po prvih zablodah, po prvih omamah je Frančišek šel, odprl Pismo in bral: uAlco hočeš popoln bili, pojdi, prodaj kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj/n Ni le bral besedi, ni se na njih le opajal: iz Duha je iimel, izvršil jih vse, dobesedno, do zadnje črke. In je začel rasti v otroka božjega: vrgel je raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pol. Vse, je razdal, da je dobil vse in šel je za Njim... Asiški ubožec je tedaj prost vsega posvetnega, svoboden vseh vezi, ki nas priklepajo k tlom, da ne vidimo več Boga, zazrl vso svojo ničevost, ves svoj gnus, «To imam od onih oči najvišjega Boga», je zvenelo v njegovem skrušenem srcu, «ki povsod opazujejo dobre in hudobne; zakaj te najsvetejše oči niso med vsemi grešniki videle strahopetnej-šega, ničvrednejšega ,in večjega grešnika od mene; da pa dopolni tisto čudovito delo, ki ga namerja dovršili, ni našel zaničljivejše stvari na zemlji: zato je izbral mene, da osramoti plemenitaštvo in ošabnost, moč in lepoto in učenost svetš; da se spozna, da vsa moč in vse dobro prihaja od njega, ne pa od stvari, in da se pred njegovim obličjem nihče ne bo mogel hvaliti«. V zaničevanju samega sebe je zdrobil svoj lastni jaz, svojo lastno osebnost, ki ji mi malikujemo. Odtrgal se je od vsega: od očeta, in od matere, od bratov in prijateljev, od bogastva in slave, od časti in razkošnega življenja. Gol in sam je stopil na cesto, da s svojo brezmejno ljubeznijo prekvasi otopelo dušo vseh ljudi: bogatih in ubogih, srečnih in trpečih, zdravih in obnemoglih. Gospod ga je poslal kakor jagnje med volkove. In njegovo notranje prerojenje mu je zorelo v nravno silo, postoterjeno od odpovedi in mrtvičenja, ki se ji nihče ni mogel upirati: z očmi, uprtimi v Boga, je šel ta veliki reformator krščanskega življenja skozi svet. In ni je bilo moči, ki bi se mu bila ustavila, ni je bilo sile, ki bi ga bila zadržala: zato, ker je bil svet, je smel in mogel preobraževati! Breko njegovega srca so se pretakali potoki božje ljubezni in v tej ljubezni je priklenil nase ne le človeka, marveč tudi prirodo samo: sprevod vseh stvari božjih, ki streme v odrešenje, je šel za njim... Ni učil iz knjige. Iz življenja svojega, iz del svojih je oznanjal božje kraljestvo, zato je zmagal. In z enim samim orožjem: ljubeznijo, ljubeznijo človeka, ki ne vidi več sebe, ki ne pozna več sebe, ki ne išče več sebe, marveč sočloveka in samo njega. Ali ni tudi Frančiška mamilo življenje? Ali ga ni klicalo z vso opojnostjo, mu obljubljalo časti in slave v viteštvu? Ali mu ni blodilo mlade krvi? Dokler ni bral v Pismu, da je življenje eno samo: v Kristu, da je opojnost ena. sama: v križu, da je vitez nad vitezi — vitez božji! V bridkosti srca in temi obupa, v bolestni osamelosti in grenkem odporu je vzel ta veliki Spokornik svoj križ na šibka ramena, vsak dan, vsako uro. Ko fe umrl sebi, je zaživel potisočerjeno življenje v Njem, ki je pot, resnica in življenje. In iz popolnega ponižanja se je povzpel v zarjo nadčloveške luči: na gori La Vernia, na sveti gori spremen,ien-ja, je ljubezen pribila njegovo telo na križ in mu vžgala v živo meso pečat najvišje skrivnosti. V bridki, nepopisni sladkosti te ljubezni je asiški ubožec goreče objel Boga in zazrl zadnjo skrivnost, doumel zadnje spoznanje: v eno samo luč se je zlilo življenje in smrt, telo in duša, ljudje in živali, studenci in gore, drevesa in bilke, roža in sad. Vesoljstvo je zapelo v njem naj višjo in najglobljo pesem zmagoslavja v občestvu Duha: «Hvaljen bodi, Gospod....« * Tako nam sije duhovni obraz Frančiškov iz «Božie». Kako so ga izpačili in potvorili moderni pismarji! Naslikali so nam polizanega, lepo počesanega svetničiča, ki se nam ljubko smehlja, se s ptički pomenkuje in volkovom roke podaja. Plamen- njegove ljubezni so premešali v vodeno osladnost, njegovo enovito vero v omledno čuvstvovanje, njegovo ponižnost, odpoved in mrtvičenje v okrasek sanjača. Niso videli in ne vidijo Borca v njem, ki je v silnem duhovnem prevratu preobrazil dušo krščanskega človeka:, niso videli in ne vidijo v njem trpečega Spokornika iz Poroijunkule in ne Zmagovalca z gore La Vernia. Zalo, ker niso videli in ne vidijo Kristusa v njem! Iz «teme» srednjega veka pa, iz borne frančiškanske celice so zacvetele te »Božiče«, povite z okorno roki) in otroškim srcem, ki ne pozna lepih, visokih in šarenih besed, ki bi prikrile in zavile resničnost svetnikove osebnosti . Le iz preprostih duš, ki so živele iz asiškega ubožca, so se mogle poroditi te rože in ovenčati Frančiškov obraz z najlepšim cvetjem pristne, večno mlade in večno lepe poezije. Kako se je začela božja pot v Ricmanjah. Iz drobne knjižice, ki jo je spisal pok. Matija Sila, posnamem podatke o zgodovini ricmanjske božje poti. Ricmanje so ob morskem zalivu, na vzhodni strani Trsta. Rodovitna dolina se imenuje «Breg»; njeni prebivalci, imenovani «Brežani», so bili nekdaj premožni, dokler je rodila žlahtna trta sladko vince. Vsaka vas v tej dolini ima tudi svojo cerkev. Ricmanjska cerkev je bila prvotno posvečena sv. Juriju. Ta cerkev je imela tudi oltar posvečen sv. Jožefu. Ko se je pred tem oltarjem leta 1749. svetilnica večkrat na čudežen, način sama užgala, zidati so začeli sedanjo cerkev, ki je precej velika. Neki župnik dolinski je ta čudež leta 1827. takole popisal: Lota 1749., še predno so čudež do-tičnim dušnim pastirjem naznanili, trdili so domačini, da so videli, kako se je luč v svetilnici pred oltarjem sv. Jožefa sama užgala, ko je bila poprej nalašč ugasnjena. Na dan pred praznikom sv. Jožefa 18. sušca 1749. naznanijo ta novi čudež g. kaplanu v Dolini Antonu Janezu Ifsiču. Takrat v Ricmanjih ni bila fara; dušni pastirji iz Doline so po «Bregu» duhovska opravila opravljali. Dušni pastir Ifsič je ravno imel večernice, ko pride ključar Miha Komar in pripoveduje, da je z lastnimi očmi videl gori opisani čudež. Gospod kaplan Ifsič naroči ključarju, naj s seboj vzame še dva moža za pričo, da je luč resnično ugašena; potem naj cerkev dobro zaklene, ključ domov vzame ter ga skrbno hrani, da gotovo nihče ne pride do ugašene svetilnice. Drugi dan 19. sušca pove g. Ifsič svojemu župniku v Dolini, Janezu Ernstu, baronu Ravnahu, kaj je prošnji dan slišal v Ricmanjih; pa župniku se vse to zdi neverjetno. Prvo nedeljo po prazniku sv. Jožefa 23. sušca 1749. gre ključar Mihael Komar v ricmanjsko cerkev ter vzame s seboj za pričo svojega tovariša ključarja, Janeza Kureta in še štiri druge može iz Ricmanj. Vpričo vseh teh mož upihne Miha Komar luč v svetilnici pred ol- tarjem sv. Jožefa, cerkev dobro zapre in zaklene ter izroči ključe ključarju Janezu Kuretu, da jih dobro shrani. Pa še tisti večer ob deveti uri gredo vsi ti možje k cerkvi ter pogledajo skozi okno pri cerkvenih vratih in silno se začudijo, ko zapazijo, da luč v .svetilnici sv. Jožefa svetlo gori. Prepričani so, da je človeška roka ni užgala, ker nemogoče je bilo, da bi kdo pri zaprtih vratih, ali skozi okno, z železnimi križi gosto prepreženo, prišel v cerkev, ter prižgal svetilnico osem sežnjev daleč od vrat. Tri dni pozneje 26. sušca, je bila naznanjena velikonočna spoved v Ricmanjih. Do tistega dne je gorela luč. Dekanu iz Doline, kaplanu Janezu Ifsiču, Jožefu Slosoviču in Janezu Pobaru, ki so takrat spovedovali v Ricmanjih, povedo ključarji, kaj se je zgodilo. G. dekan in župnik, ki je bil v tej zadevi neveren Tomaž, gre nazaj v cerkev ter vpričo imenovanih gospodov, vpričo Cerkvenika Kristjana Samca in veliko druzih mož, ukaže svojemu kaplanu, naj ugasne luč v svetilnici sv. Jožefa. Zdaj zapove trdno zapreti vsa okna, vse line in vrata dobro zakleniti, da bi nihče ne mogel v cerkev. Ključe cerkvene s seboj odnese; ključarjema pa naroči, ko bi kdo zapazil svetilnico zopet užgano, naj brez odloga prideta povedat. Naslednji dan 27. sušca so šli dušni pastirji v Zabrežec spovedovat za veliko noč. Pa že na poti so zvedeli, da se je luč zopet užgala. Ko odpravijo spoved, se proti poldnevu napotijo v Ricmanje. Gela truma ljudi hiti za njimi. Ko pridejo do cerkve pokleknejo ter s pobožno molitvijo in skesanim srcem prosijo velikega očaka sv. Jožefa za pomoč. Nalo dolinski župnik odklene cerkvena vrata s ključem, katerega je prejšnji dan s seboj vzel ter stopi v cerkev. Vsa množica sc vsuje za njim. Ne da se popisati veselje, ko vstopivši v cerkev zagledajo lučico pred oltarjem sv. Jožefa, svetlo in milo goreti. Marsikatero oko se je tedaj od presrčnega veselja solzilo. Vsi pobožno pokleknejo pred oltar ter iz srca hvalijo Boga, da je svojega rednika na zemlji s tem novim čudežem počastil ter si to svetišče za poseben kraj češčenja izbral. Župnik dolinski in njegov kaplan gresta 28. sušca sama v Trst k škofu ter mu vse natanjko razložita, kar sta videla v Ricmanjih. škof naroči, naj župnik vse natanko popiše in njemu pošlje. Dolinski župnik izroči zahtevani popis 1. malega travna 1749. ter obenem prosi škofa, da bi dovolil duhovnikom in ključarjem vse to s prisego potrditi. Dne 18. malega travna naroči škof, naj dolinski župnik vpričo mašnikov in druzih poštenih mož vso stvar še enkrat natanko preišče. G. župnik takoj drugi dan to stori po naročilu škofovem ter vpričo imenovanih mož ovije steklo, s katerim je bila svetilnica obdana, z dvema kosoma papirja, katera zapečati, da bi nihče po zvijači ne mogel prižgati svetilnice, razum ko bi zavitek pretrgal. 20 malega travna gre Gašpar Berton s svojo ženo in sinom v Ia>g k sv. maši, ki je bila tisti dan v cerkvi sv. Uršule. Nazaj grede vidi on in drugi možje, da je zopet gorela luč v svetilnici pred oltarjem sv. Jožefa v Ricmanjih. Drugi dan so šli večkrat gledat, pa luč ni gorela, 22. malega travna pa je luč zopet gorela. Sam župnik dolinski je ta dan mimo grede to videl, ker pa ni imel cerkvenih ključev s seboj, ni mogel v cerkev. Zvečer ob desetih pa mu pridejo povedat, da je luč ugasnila, še tisti večer gre župnik s svojim kaplanom v Ricmanje, odpre cerkev, odpečali svetilnico, in vidi, da luč res ne gori Nato popravi stenj, cerkev zaklene ter se vrne domu v Dolino. To se je potem še večkrat dogajalo, da se je luč v svetilnici pred oltarjem sv. Jožefa sama prižigala in zopet ugašala. Tedaj prosijo verniki škofa, da se cerkev kot božja pot odpre. Prošnji vernikov je škof takoj ugodil z ukazom, naj se natanko še enkrat vse preišče, ako ni morda kaka goljufija ali zvijača pri tem. In če se najde vse pošteno, naj se napravi slovesna procesija k sv. Jožeta v Ricmanje. Ko se je natanko vse_ pregledalo in našlo vse v redu, se je vršila slovesna procesija 5. velikega travna 1749. v ricmanjsko cerkev ob obilni udeležbi vernikov. Odslej je bila cerkev vsem vernikom odprta. Kmalu je daleč zaslovela kot imenitna božja pot k sv. Jožefu. Pri oltarju sv. Jožefa je bila uvedena bratovščina sv. Jožefa že 18. kiinovca 1693 s pismom papeža Inocencija XII.; čudna prigodba s svetilnico pred tem oltarjem je gotovo razširila to bratovščino. Ene bratovske knjige, v katere so ude zapisovali so se še ohranile. Prvi ud je z lastno roko zapisan leta 1750., Jožef, nadvojvoda Avstrijski, poznejši cesar; potem sledi več škofov in mašnikov ter vernikov iz bližnjih in daljnih krajev. Koncem sedemnajstega stoletja je bila ta bratovščina, kakor tudi druge po naših krajih zatrta; leta 1877. po jo je na- novo ustanovil kaplan Kuhn, ki je nabral veliko častilcev sv. Jožefa. Slika na oltarju sv. Jožefa predstavlja sv. družino na begu v Egipt. Oltar je izdlelan iz čistega kanarskega marmorja ter je umetniško delo. Mark Twaln: v Članek gospoda Bloka. Sinoči je stopil v sobo, v kateri pišem kot drugi urednik, naš cenjeni pisatelj, gospod John Viljem Bloke iz Virginije. Žalostnega in bolestnega, obraza je z globokim vzdihom spoštljivo položil tale članek na pisalnik in počasi odšel. Pri vratih je za hip obstal; videti mu je bilo, da bi se rad toliko obvladal, da bi mogel govoriti. Potem je nagnil glavo profit svojemu članku in zaječal s pojemajočim glasom: ((Prijatelj — od mene — ah, kako grozno!« — in sc je razjokal. Njegova žalost nas je tako presunila, da smo ga že boleli poklicati in ga potolažili — a je bil že odšel in je bilo prepozno. List je bil že v stroju, a ker smo vedeli, da je našemu prijatelju veliko do tega, da pride njegov članek še v lo številko, in ker smo tudi upali, da bo njegovemu srcu v tolažbo, če bo objavljen 'članek, smo prekinili tiskanje in vtaknili še la članek med druge: «Strašna nezgoda. — Ko je včeraj zvečer nekako ob šestih gospod Viljem-Schuyler, slar in spoštovan meščan, zapustil svoje stanovanjc, da bi šel dol v mesto, kakor je bila že nekaj let njegova navada — razen kratkega presledka v pomladi 1. 1850., ko je moral ležati radi neke rane, ki jo je bil steknil, ko je ho-tel zadržati nekega podivjanega konja in se mu je v zmedenosti prav nastavil, mahal z rokami in kričal, kar bi bilo, če bi se bilo zgodilo le za, trenutek poprej gotovo še bolj preplašilo žival, namesto ustavilo, čeprav je bilo zanj dovolj nevarno in še bolj žalostno in strašno radi tašče, ki je stala zraven in videla strahotni prizor, pa je' tudi skoraj brez dvoma, da ne rečemo gotovo, da se je začetkoma nesreče drugam ozirala, ker sicer ni bila živahna in na mestu, ampak prav obratno-, kakor se je baje izrazila njana mati, ki je ni več, temveč je polna upanja na veselo vstajenje umrla kol dobra kristjanka brez hinavstva in bogastva, ko ji je 1. 1849. uničil požar vse, kar je imela na svetu. A takšno je življenje. Bodi nam vsem ta resni dogodek v svarilo in potrudimo se, da bomo tako živeli, da bomo, ko bomo umirali, to storili. DeniTno si roko na srce In se slovesno in odkrito zaobljubimo, da sc bomo od te ure dalje izogibali omotične čaše. (Originalno sporočilo «Kaliforni-čana).» Glavni urednik je bil tu, je robantil in divjal, da nič takega, si lase ruval, pohištvo premetaval in me opsoval ko kakšno barabo. Če mi le za pol ure prepusti list, je dejal, pa me potegne prvi postopač ali prvi norec za nos. Ta strašni članek gospoda Bloka, je dejal, ni nič drugega ko sama bedasta čveka-rija, nima ne repa ne glave, nobene zveze in nič takega, dai bi bilo potrebno prekiniti tisk in spraviti članek vmes. — To ima človek od tega, če je dober! Če bi bil tako neuljuden in brezsrčen kot so neki ljudje, bi bil gospodu Bloku dejal, (la ne morem ob taki pozni uri sprejeti njegovega sporočila. Pa kako bi — njegovo bolestno ječanje me je v srce presunilo in brž sem zgrabil za priliko, da ga morem s čim potolažiti. Članka niti prebral nisem, da bi videl, če .kaj ni v redu, marveč sem brž nekaj vrstic pripisal za uvod in oddal članek v tisk. In kaj imam »daj od svoje dobrote? Samo kričanje in oštevanje in preklinjevanje. Zdaj bom pa sam prebral ta članek. Bom videl, če je res tak hrup in trušč na mestu. In če je — potem bom piscu že pokazal!! * + članek sem prebral in reči moram, da je nekoliko zamotan na prvi pogled. Pa ga bom še enkrat prebral. * Spot sem ga prebral in zdi se mi dosti bolj brez glavo ko prej. Zdaj sem ga petkrat prebral, pa naj bom ne vem kdo, če ga razumem. Analizirati se sploh ne da. So stvari v članku, ki jih sploh ne morem razumeti. Nič ne pove, kaj je bilo z onim Schuylerjem. Toliko pove o njem, da se začnemo zanimati zanj, potem ga pa pusti. Kdo je pravzaprav ta Schuyler in kje je stanoval? In če je odšel ob Šestih v mesto, ali je sploh prišel tja? In če je prišel, ali se mu je kaj zgodilo? Ali, je on tisti, ki se mu je pripetila «strašna nezgoda?« Z ozirom na skrbno opisane podrobnosti v članku bi morali kaj več zvedeti, se mi zdi. Pa je — vse temno — ne samo temno — povsem nerazumljiv je članek. Ali jc bilo to, da si je gosp. Schuyler pred petnajstimi leti nogo zlomil, ta «strašna nezgoda«, 'ki je gospoda Bloka tako neskončno užalostila in ga napo-tiJa, da je sredi noči prišel v uredništvo in prekinil tisk, da pouči ljudi o tej nezgodi? Ali pa je bila «strašna nezgoda') to, da je bilo uničeno vse imetje Schuyler,jeve tašče v starih časih? Ali pa to, da je ona pred tremi leti umrla? (Dasi ni videti, da bi bila radi kake nezgode umrla.) Z ono besedo, v čem tiči pravzaprav «strašna nezgoda?« Zakaj se .je pa tisti trapasti osel Schuyler nastavil * svojim kričanjem prav konju, če ga je Kaj nam z RICNIANJE. Pepo je' zadnjič obširno poročal o našem opasilu in naši vasi, pa še ni vsega povedal. , V petek 16. marca smo imeli velak pogreb Umrl je Peter Hrvatin, gostilničar v Logu, Donijo št. 33. Bil je skoro vedno srenjski odbornik, tudi večkrat vaški 'lipan ali podžupan, večkrat zastopnik Bicmanj v občinskem odboru v Dolini. Kil je v 73. letu starosti. Pogreb jc vodil g. dekan iz Doline. Krsto so nosili pokojnikovi ožji prijatelji; pred njo ,ie bilo 7 lepih vencev. 12 nosačev se je menjavalo v sprevodu, ker je do cerkve in pokopališča celo uro daljave. V sprevodu Je šlo mnogo ljudstva, ki je pokojniku izkazalo zadnjo, čast. Pevsko društvo »Slavec« mu je zapelo lepe žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. V sredo 21. marca se je opravila zanj sv. maša zadušnica. Naj mu sveti večna luč! TRNOVO-BISTRICA. Od 11. do 25. marca je bil tukaj velik 14 dneven misijon. Udeležba velika; spovedanih je bilo okroglo 4000 oseb; sv. obhajil okoli 8000. Prvi teden so bili govori za ženstvo, drugi teden za tnoški svet. Možje so pokazali, da imajo radi misijon zase. Zahvalo »izrekamo preč. g. misijonarjem z Mirna, ki so misijon vneto in ulodro vodili. VIPAVA. Nedavno se je zaključil trimesečni večerni kmetijski tečaj, katerega je vodil g. Fran Terčon. Vpisalo se jc skraja 20 učencev, a hodilo jih je le 12. Pri skušnji so pokazali, da so s preeečšno vnemo in uspehoin^sledili pouk. G. Terčonu smo hvaležni za njegov trud, enako g. Velijkonji in vsem prirediteljem tečaja. LOKEV pri Divači. Ker so nekateri očitali g. Jožefu čoku s št. 161., da je kriv dopisa, objavljenega v 11. štev. Mal. lista, izjavlja podpisano uredništvo, da g. Jožef Čok ni pisal omenjenega dopisa. Uredništvo M. lista. KREPLJE na Krasu« Med kmetij se čuje veliko tarnanja o siromaštvu in slabih časih. Z gospodarskega stališča bi morali gledata zdaj tembolj, da bi čistili in zboljšali svoje senožeti. in travnike, jih po možnosti gnojili in tako pomnožili pridelek krme. živinoreja je glavni vir dohodkov, zato jo do. 6 m više in se tudi jia spodnji strani veliko dreves uniči. Druga neprilika je, da zasebniki prevzemajo dobavo kamenja za cestna dela. hotel zadržati? In za vraga, kako ga je mogel konj podreti, če je že naprej zdivjal? In kaj nam bodi v svarilo? V kakšnem pomenu nam bodi to čudovito poglavje polno zagonetk za «nau!k»? Predvseip pa, kaj ima »omotična čaša« opraviti s tem? Nič ni povedano, da je Schuyler pil, ali da je njegova žena pila, ali da bi bila pila tašča, ali da bi pil — konj? Čemu torej te besede o »omotični čaši?« Skoraj bi rekel, da bi bilo, bolje, če bi gospod Blok rajši sam pustil »omotično čašo« v miru, potem gotovo ne bi delal toliko šundra s to svojo preteto nezgodo. — Spet in spet sem prebral ta trapasti članek v vsej njegovi sladki preprostosti, da se mi je kar v glavi vrtelo. Vendar —' nič nisem razumel. Zdi se pač, da se je pripetila nekakšna nezgoda, a kakšna je bila in komu se je kaj zgodilo, ni bilo mogoče dognati. Nerad, pa sem le primoran, moram prositi svojega prijatelja gospoda Bloika, da svojemu sporočilu odslej doda pojasnilo, če se bo še kdaj kaj pripetilo njegovemu prijatelju, da bom razumel nezgodo, in komu da se je kaj zgodilo. Bajši bi, da bi vsi njegovi prijatelji pomrli, kakor pa da bi še kdaj skoraj znorel, ko !>i moral razreševati pomen takih in enakih dopisov. dežele pišejo Kamenje pa gredo kopat, kjer jim jc bliže in priročnejc, ne da bi vprašali lastnika dotičnih tal. To menda ne bi smelo biti. Tiste, ki imajo pri stvari opraviti, prosimo, naj ne ozirajo na upravičene interese vaške zadruge in zasebnih po-setnikov, da bi se jim vsaj primerna odškodnina plačala, zlasti vkolikor so prizadeti zasebni lastniki zemljišč. DORNBERG. V nedeljo je pred cerkvijo razglasil občinski sluga, da sta občini Prvačina in Vogrsko priključeni Dornbergu. Po vasi se je o tem mnogo govorilo. Možakarji so dejali, da se mi nismo potegovali za združitev vseli treh občin, kakor mislijo naši- sosedje, temveč le za' to., da naša občina ohrani samostojnost. Če sta bili torej priključeni k nam prvaška in vogrska občina, ni to naše delo. Zato prosimo sosede, naj se ne hudujejo proti nam. PODBRDO. V Podbrdu so jeli delati hišo za orožnike. Zmerili so tudi cesto na Bačo, žal da bojo pri tem hudo zadeti Bačarji, ker je cesta umerjena preko najlepših zemljišč. V ti okolici sem opazil neko slabo navado, katera naj bi se popravila, če je kakšen pogreb, vidim, da moški gredo pokriti za krsto, govore, se šalijo in tobak pušijo. Že ta ali. oni tujec je to opazil in se mu je nekam čudno zdelo in malo primerno. Za pogreb je vsekakor na mestu le resnoba in zbranost. Pa brez zamere. HARIJE. Pri nas sta bila pred nedolgim »časom dva razuzdanca obsojena radi cestnega ropa. Zdaj je bil spet eden na vrsti, brat tistega, ki je bil na 4 leta obsojen. Ta zadnji je razbil sosedi šipe in kuhinjsko posodo ter napravil v celpti škode za 2000 lir. Obsojen je bil nžT 7 mesecev, malti njegova, (ki mu je potuho dajala, pa na 2 meseca. Starši, vzgajajte otroke v strahu božjem in v treznosti. TOPOLC pri Bistrici. V sredo 30. marca je nenadoma začelo goreti okoli 7. ure zvečer pri posestniku Mihaelu Skoku na št. 43. Ljudje so prestrašeni prihiteli na pomoč ter so reših živino in nekaj pohištva. Drugega ni bilo mogoče rešiti. Posrečilo se je vsaj omejiti požar, da se ni širil dalje, kar ,je bilo nevarno vsled precejšnega vetra. Slednjič je prihitela še požarna hramba iz Bistrice z brizgalno in je požar zatrla. Ogenj je vpepelil vse gospodarsko poslopje s hi.šo' vred, tako fta je gospodar siromak brez strehe. ka6i6e. ,r»di z našim jusom in zadrugo so Krizi. I rislo je od deželnega odbora, naj ,TSl. P°sestniki podpišejo za delitev občinskega zemljišča. Podpisalo se je -0 kačijanov in en Danec. Drugi pa se ne zmenijo in ugovarjajo, češ da lahko zahtevajo delitev tisti, ki imajo polovico občinskega dobrega sveta; davke pa morajo vsi enako plačevati, zato naj tudi vsi enako uživajo. — Občinski davek za I. 1925, smo vsi poravnali tedanjemu načelniku zadruge, zdaj se pa sliši, da je davek še treba plačati. Kako je to? Jusar. VOGRSKO. Te dni se pripravlja deputacija vaščanov k goriškemu prefektu s prošnjo, da bi se naša občina ne priključila k dornberški, ki je za nas preveč oddaljena in so tudi prometne zveze do Dornberga slabe. Nam bi bilo ljubše, da bi se naša vas združila s Prvačino, Dornberg pa naj bi ostal sam zase. ŠTANJEL Na veliki ponedeljek se bo vršila veselica. Začetek ob 3. uri. Vspored: 1. Ital. pesem. 2. Moja 'pomlad — pesem. 3. Zgubljeni in zopet najdeni mož — igra v 3 dejanjih. 4. Prvi meščan — burka v 1 dejanju. —- Vabila in plakati se ne bodo pošiljali. GROPADA. V nedeljo 25. t. m. smo pokopali komaj 24-letnega mladeniča Jožefa Križman-čiča, ki je podlegel pljučnici. PepT se je poslovil ed nas; v najlepši dobi, ko je njegova duša najbolj hrepenela po življenju. Tako lepega pogreba ne pomni naša vas. Slabo vreme ni zadrževalo ljudi, ki so prišli spremit blagega in skrbnega mladeniča na zadnjo pot. Težko je bilo slovo ob grobu. Končno smo se morali ločiti od dragega Pepeta v upanju, da se snidemo nad zdvezdami. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k tako lepemu pogrebu, sorodnikom, fantom in dekletom ter delavcem iz kamnoloma. Najlepše hvala č. g. župniku in šolskemu voditelju, pevskemu zboru iz Bazovice in godbi iz Trebč. Prizadeti družini izrekamo sočutje. Tebi, drag P epi pa naj bo lahka ljubljena domača zemlja. Vaščani. Tajništvo in naša pošta. F. /., Škofije. Bekurz smo vložili. Josip Zadnik, Velike Loče, Sporočiti nam morate še ime svojega očeta - in matere (njeno dekliško ime), ali sta živa. Helena Tomšič, Zagorje. Popisati nam morate svoje družinske razmere: koliko vas je v hiši in koliko ste stari, ime vašega očeta, njegovega očeta in matere (tudi dekliško ime). Anion Mihelčič, Mali otok. Nasveta vam ne moremo dati, ako ne poznamo asih družinskih in premoženjskih razmer m zakaj vam je bila prošnja zavrnjena. Sporočite nam vse to in povejte, koliko let ima oče in ali je sposoben za delo. 1. Saksida - Doribertj 3. 71II Sllllillll! Dott. Gius. Čemel specialist za bolezni v ušesih, nosu in griu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3-4 pop. V Gorici, Via Garibaldi 11 vP>'ej via Teatro.) II llllllllllli llllll M l i l l l i l l 1111 ] 111 lili lin Vsakdo ve da je dober plug pol truda manj in pol pridelka več. Zato zamčnjam vse pluge ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbera modernih plugov svetovnoznnne tovarne EBER-HARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge. Slamoreznice in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice. Malija Valenčič, Iiibnica j). St. Peter na Krasa. imimn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii BDcacDoaaioiooaaaocsag 0 Kje pa vi kupujete obutev? |J Najboljšo čevljaruico v Trstu ima Matija Pahor Trst — "Via Aroata 10 Trst Tipografi« Fratelii Mosettia — Tricste. Illll!llllllll!llllllll!!llll!!lllllll!llllllll!lllll!ll!ll!!lll!l!il!lllll!ll!lllllllll!lllll!ll!llll!!l!!llllltl!illlilll MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre6io. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via ligo Polonio 5> Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. IPrijazna postrežba — Zmerne cene. IO OOOOOOOOOBOBOO PLUGI slovite tovarne Eberhardt varstvena znamka mrjasec), posebni za naša tla, s plužuo, lemežem in ključem : 68 kg. cena L. 390.— 73 „ „ „ 455- 8G „ „ „ 475— 102 „ , „ 560- 164 „ „ „ 780.- „Bacchus“-plvižič na 1 kolo za vinograd „ 88^ „ „ „ 250 — PLUGI za hribovit svet, obratljivi, za globoko oranje, /-a obdelovanje Št. 6 teža mrtvice itd Št. ETERNIT Zaloga - TRST TKIKSTB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov ! ZDRAVNIK Dr. FRAN GRUDEN ordinira v TRSTU Via S. Lazzaro 23 El n. (zraven kavarne Roma) od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18.(na lastnem domu.) PLUGI čeSkega Izdelka: 5 teža, kg. 70 kg, cena................................L. 300.— i „ 7 „ „ 84 „ „ ....................................„ 330.- „ 8 „ „ M , „ 380.- ji 10 „ n -125 j, n ......................................„ 490.— KULTIVATORJI na kolca, s 7 jeklenimi i ti, teža 160 kg., cena 320. Stroji za osipanje krompirja in koruze. Brane lahke in težke, dvo-ali trotlelne, domačega in tujega izdelka, po najboljših pogojih. Seaalke za gnojnico iz litega železa, cev Mannesmann 83 mm, dolge 3 do 4 m. težke 66 kg., v vsakem oziru zajamčene 300-360 L. Dobavljajo se vseh vrst poljedelski stroji. Brezplačni proračuni Ing. Righi & M. Vidovich, Trieste (13) Piam Goldoni 10 Cevljarnica FORCESSIN Trst odlikovana v Parizu in_ Genovi 1924. i veliko premijo, diploma in zlato svetinjo - via Caprin 5 pri Sv. Jakobu - Trst Boli zvonček zimi odzvanja, vigredi lepi glavo priklanja.. V lepo naravo ven pohitimo, ob sončnih žarkih se poživimo. A izpod strehe bos mi ne hodi; pri Porcessinu čevlje dobodl.