Št. 88.
V Gorici, v soboto dne 4. novembra 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer ? sredo in soboto
ob 11. url predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KnJip&tom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici, na dom, po3iljana:
vse leto    .......13 K 20 h, ali gld. 6-CO
pol leta.....,.  .  ..6  » BO. »   »    »   3'30
četrt teta .......  3  » 40  »   »    »   1-70   .
Posamifin« številke stanejo 10* vin.              ' '
NaroSnino sprejema upravnifitvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. CabrSBek vsak dan od 8..ure. zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brei doposlane na roCnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se rafrinijo po petit-vistah to" risiario 1-krat 8 kr., 2-kiafc 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak> vrsto. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru
—  Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta
—  Za oblike in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« govornost.
>Vse za omiko, svobodo in napredek k   Dr. K Lavric.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici t I. nad tr.
Z'urednikom je mogo5e govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9, do 12. dopoludne. Upravništvo se
nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr, na levo v „ tiskarni.
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no
spadajo  v  delokrog  uredništva,   naj  se  pošiljajo   le
upravniHvu.                _____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »So5e«  vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
'»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jetlersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; -* v Trstu v tobakarni Lavrenčia na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič""vGorici,
— Tetofon i«. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Hotel „Union" — Hatel „Siidbahn".
V soboto dopoludne je bil v Ljubljani slovesno otvorjen nov velik hotel »Unica«. To je hotel, zasnovan obsežno ter se  more  primerjati  s prvimi, velikimi hoteli v velikih mestih. Popoludne je bil banket.   Pri  tem banketu je po-vdarjal   dr.    Gregorič,   predsednik konsoreija za zgradbo hotela, da je ta dan imeniten v razvoju slovenskega naroda.   Župan  Hribar  je  rekel med drugim t   »Posebno   smo  pogrešali   v Ljubljani dobrega   hotelstva.   Potoval sem veliko po svetu in videl, kako drugod   skfbe   za povz<*<go tujskega prometa, prepričani, da  tujski promet povzdiguje blaginjo dotičnega kraja, obrt in trgovino. Želel sem si od nekdaj kaj takega v Ljubljani. V lepo mesto se je razvila Ljubljana, a v hotelskih prilikah je zaostajala za drugimi mesti. Inicija-tivo sem že dajal za zboljšanje teh ne-prilik  kranjski   stavbiuski družbi, tuje elemente sem že vspodbujal, a v svojo sramoto moram priznati, da nisem pričakoval od Slovencev tolike podjetnosti, da bi   oživotvorili  tako lepo podjetje, kakoršno  danes   vidimo.   Našel se je med nami mož, ki je imel pogum pokazati, da moremo stvoriti tudi sami iz sebe to, kar  sem   želel jaz, za   kar sem vspodbujal že tuje moči. Dr. Gre-gorič je ta mož;   potoval je veliko po svetu, potoval z odprtimi očmi in videl, kako   blagostanje   je v deželah,   kjer imajo bogat tujski promet. Mož dejanja je prešel k dejanju. Ko se ni nihče nadejal, vzradoščena  je bila Ljubljana z vestjo, da se je sestavil konsorcij, ki si je  stavil   namen  zgraditi v Ljubljani hotel v   najmodernejšem slogu.   Takoj sem   videl, da  je   ideja zdrava, da je ta   ideja   velike   koristi mestu, deželi kranjski in  tudi  slovenskemu narodu, kajti če se eno  tako podjetje posreči, potem bo nastalo veselje za nova podjetja   po   lepi  naš domovini. Ogledali enio si hotel, videli smo, da je najmoder-
nejše urejen, da je hotel, kakoršnega ni več od Dunaja doli do globokega juga* čast vsem, ki sok temu priponi ogli, posebno g. dr. Vinku Gregoriču. Sedaj bo prva naša skrb, da se privabi kolikor mog če veliko tujcev. Oprta na ta hotel bo občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino. Že letos in potem vsako leto bom v proračunu mestne občine predlagal 4000 krem samo v reklamne namene. Podjetju želim najboljšega procvita. Kakor sta se našli danes tu dve slovenski stranki v slogi, tako naj bi iz današnjega primera nastala sčasoma tudi drugod sloga."
Ko se je dr. Vinko Gregorič zahvalil na napitnici, ter med drugim izjavil, da, naj se presoja delo, ne pa osebe, je dr. Ivan Šusteršič rekel med drugim: »Blage in resnične besede g. ljubljanskega župana so me napotile, da sem se tudi jaz oglasil k besedi. Politični nasprotniki smo, a politični nasprotniki sedimo pri mizi in vsi se veselimo svojega dela. Radujemo se izvršenega krasnega dejanja! In vprašam Vas: ali ne bi moglo biti vedno tako, da bi se vsakega dejanja veselili vsi, ki ljubimo domovino, ne vprašujoč, kdo je dojanje izvršil? Tu ne veljajo politična nasprotstva, vsi «e radujemo nad tem, kar je domovini v blagor in  napredek«. —
Inicijativa za ta novi, lepi hotel je izšla iz klerikalno stranke. To se mora priznati. Ves Č:t3 pa so priobče-vali tudi napredni listi notice, in sicer včasih precej obširne, v prilog nameravanega hotela ter so podpirali akcijo naprednjaki tudi drugače. Že s početka se je priznavalo pomen zgradbe, in danes se slavi hotel k o t velika pridobitev za Ljubljano.
Tako se obnašajo naprednjaki, kadar gre za priznano splošne koristi.
Sedaj pa poglejmo malo bližje.
Naglasa se bodočnost Gorice. Bodočnost pa ne plava po zraku, am-
pak treba jo je iskati v realnem delu, v pridobivanju tal, v napredovanju. Brigati se moramo tudi za posest, in sicer premičnin in nepremičnin, da prihaja v naše roke. Tu pridejo v pošte v tudi veliki objekti, velika podjetja, ki imajo že sama na sebi velik upliv na celo okolico, na razne sloje, dajejo zaslužka na vse strani, s kratka: vpliv je velik in v slučajih izrednega pomena. Eden največjih takih objektov je hotel »Siidbahn« y Gorici. Južna železnica ga je vzdrževala z velikimi troški, skrbela za reklamo, da je znan v visokih in najvišjih krogih po vsem svetu. Ko je železnica nameravala opustiti podjetje vsled nesposobnosti najemnikov, so prehvapili in prehiteli Slovenci čez noč druge ter kupili hotel. Kakor blisk z jasnega neba je učinkovala ta vest na naše narodne nasprotnike, ki so kar besneli po svojih listih ter telegra lično rotili raerodajne kroge, tudi barona Chlumeckega, ki je bival takrat Čez praznike v Malem Lošinju, naj bi se kupčija razdrla. Ker ni Šlo, so hoteli s preplačilom in obečanjem dobička spraviti ta objekt v svojo posest. Narodni naši nasprotniki so dobro Čutili važnost in jo. tudi javno pripoznavali. Možje, ki so kaj videli po svetu, pravijo, da ni v celi Avstriji 3 objektov takih, kakoršen je hotel »Sudbahn«. Ima domač park, mestni park je poleg, nikake šumne soseščine, iep trg pred poslopjen, ki je obsežno, lepo urejeno z vsemi potrebščinami, v središči mesta, vendar proč od mestnega prahu, krasna lega z vso udobnostjo. Kaj bi bila Gorica brez takega objekta ? Ako bi ga ne bilo, bi se morali najmerodajnejši krogi zediniti, da ga postavijo, tudi brez ozira na ren-tiranje. Hotel je v domačih rokah — in če bi se tu kaj žrtvovalo, bi žrtvovali zase, in take Žrtve bi nikogar pod božjim solncem ne bolele! Povdarja se bodočnost, naša bodočnost. Za to pa se mora delati in tudi kaj Žrtvovati, če treba. Brez dela in požrtvovanja ni naše bodočnosti!
In kaj se je zgodilo ? Dočim so Lahi besneli ter se tresli pred Slovenci, so stopili na dan naši klerikalci z vso peklensko zlobo. Ne zahtevamo od njih, da bi kaj hvalili, celo na njihovo podporo bi ne reflektovali, ali naj bi bili ostali vsaj pasivni, naj bi bili opustili tiskb satansko hudobijo, škodoželjnost, hujskanje, perfidno obrekovanje in smešen je. Imeli so kost, katero so glodali, in našli so tuintam brumne dušice, ki so jim v svoji omejenosti pritrjevale. To je bila ostudna gonja proti osebam, to je bilo natolcevanja in bojkotiranja, nizkotnega dela proti našemu napredku. Govorili so o klopotcih ter »ko?, maj čakali, da se izvrše njihovi nameni. Pod tujo streho so hodili in vabili druge tjo, in ta gonja je šla toliko proti velikemu hotelu kakor tudi proti meščanskemu, ki je prešel v slovenske roke. Dokler je bil tam Nemeo, so hodili notri in se niso nič brigali za slovenske krč* mar je, potem pa so znali kar nakrat razlagati, kako jim bo to škodovalo, Ako bi ne imeli takega zbirališča, smo izročeni na milost in nemilost drugim, mžnji pod tujim krovom, kar vpliva slabo ha vse strani. Saj smo to pač dosti bridko občutili poprej...
Naši klerikalci pa stojijo še vedno naintransigentnem stališču, da se morajo bojevati proti vsemu, kar ni prav popolnoma v njihovih rokah. Oni nič ne upoštevajo dela, marveč le udrihajo po o s e b ah ter Škodujejo,kjer morejo, našemu napredku. V Ljubljani sta se našli obe stranki v složnosti pri takem delu, goriške klerikalce pa hoče vrag obsesti, če napredni možje storijo kaj za slovensko ime v Gorici. Tu se vidi razliko med naprednim življem v Slovencih in med klerikalci; tu se pa tudi vidi, s kako ban do imamo opraviti na Goriškem.
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dnmas. (Dalje.)
„Ti si vredna hči Epira, Havdee, ljubka in poetična, in ^ se, da izhajaš od onega rodu boginj, katerih domovina je tv°j rojstni kraj. Bodi torej mirna, hčerka moja, skrbel bodem, "a te nihče ne ogoljufa za tvoje mladost, kajti če me ljubiš ti kot svojega očeta, te jaz ne ljubim manj kot svojo hčerko."
»MotiS se, gospod; tako kot ljubim tebe, svojega, očeta Msera ljubila, moja ljubezen do tebe je drugačna ljubezen. Moj ^e je umri, a jaz še živim, dočim bi gotovo več ne živela, če ai umrl U."          -
Grot poda deklici s smehljajem, polnim najglobokejše než-wsti, svojo roko, na katero pritisne ona kakor običajno svoje istnice.        ¦        .
ju grof, pripravljen, da obišče Morrela in njegovo rod-,luo> jo zapusti s sledečimi Pindarovimi verzi:
d Mladost je cvetlica, nje »sad je ljubezen; blažen je oni, :ii° »trga, kadar'jo vidi zoreti."
Voz je bft- pripravljen; grof stopi vanj, in konji oddirjajo
* %! kakor navadno.
XH. Pri Morrelovih.
V  nekaj minutah dospe grof v ulico Meslav, štev. 7.
k Hiša je bila bela, prijazna in obdana z dvoriščem, katero
*  Kosili dve majhni skupini čudovito lepih, cvetlic,
V  vratarju, ki prjde odpirat, spozna grof starega Koklesa. er Je imel pa ta, kakor se čitatejj pač še spominja, le jedno
oko in je to tekom devetih let zelo oslabelo, Kokles grofa ne spozna.
Voz je moral opisati polkrog, da je prišel pred uhod, kajti sredi dvorišča je vrvral iz basena, obloženega s školjkami, majhen curek vode, kras, ki je vzbujal v celem delu mesta zavist in je pridobil Morrclovi posesti naziv Mali Mersailles.
Nepotrebno je omenjati, da so v basenu mrgolele zlate in srebrne ribice.
Hiša, v katere podzemlju sta bili kuhinja in klet, je imela razun pritličja še dve celi nadstropji in še pod .streho več prostora, kjer je bilo lahko stanovati. Mlada človeka sta jo kupila z vsem, kar je spadalo zraven; to je bil velikansk atelier, dve vrtni hiši in vrt sam. Emanuel je spoznal na prvi pogled, da tu lahko izvrši majhno špekulacijo; celo hišo in polovico vrta je obdržal za se, a atelier z drugo polovico vrta in obema vrtnima hišama je dal v najem, in ta tlel svoje posesti je ločil z zidom od onega, katerega je rabil sam, tako da je stanoval precej poceni in prav tako sam za se kakor najbolj izbirčni lastnik hotela v predmestju Saint-Germain.
Obednica je bila obita s hrastovim lesom, salon z maha-gonOvino in modrim žametom, spalnica s cjtroninim lesom in damastom; razun tega je imel še Emanuel svojo delavnico, dasi ni delal, in Julija svoj glasbeni salon, dasi ni bila muzikalična.
Drugo nadstropje je bilo celo določeno za Maksimilijana. Opravljeno je bilo prav tako kakor stanovanje njegove sestro, jedino s tem razločkom, da je bila tukaj iz obednice napiav-Ijena biljardna soba, kamor je peljal navadno svoje prijatelje, če so ga prišli obiskat.
Ko je obstal pred vrati grofov voz, je nadzoroval Maksimilijan sneženje svojega konja in pušil smodko pri uhodu v vrt.
Kakor že rečeno, odpre Kokles vrata, in Baptistin skoči na tla ter vpraša, Če more govoriti, grof Monte-Cristo z gospodom in gospo Herbault in z gospodom Maksimilijanom Mor-relom.
„GrofMonto-Cristo!tt vsklikne Morrel, vrže svojo smodko proč in pohiti prihajajočemu naproti. „To bi pač menil, da smo za grofa Monte-Crista doma! O hvala, tisočkrat hvala, da niste pozabili svoje cbjjube, gospod grof."
In mladi častnik stisne grofovo roko tako prisrčno, da ta ne more gojiti nobenega dvoma o odkritosrčnosti teh besed in se prepriča, da so ga težko pričakovali in ga sprejemajo z veseljem.
„Pojdite, pojdite," pravi Maksimilijan, „jaz vas hočem peljati k svojcema. Možu, kakor ste vi, ni treba, da bi ga javil sluga; moja sestra je na vrtu in izrezuje ovenele rože; moj brat čita deset korakov od nje svoja časnika „la Presse" „les Debats", kajti kjer je gospa Herbault, je treba ] samo štiri metre okoli nje, da se najde gospoda Emanuela, in recipročno, kakor pravijo na politehnični šoli."
Pri šumu korakov dvigne svojo glavo mlada žena, broječa kakih petindvajset let, ki je imela na sebi svilnato jutranjo obleko in je izrezavala z veliko skrbnostjo krasno rožnato drevesce.
Ta žena je bila naša mala Julija, ki je postala, kakor ji je rekel pooblaščenec tvrdke Thomson in French, soproga Ema^ nuekt Herbaulta.
Ko zagleda tujca, vsklikne. Maksimilijan se zasmeje.      ;
„Ne razburjaj se, sestra,8 pravi, »gospod grofje v PaJ risu šele dva ali tri dni, a vendar ve, kaj je lastnica rent v Maraisu, in Če bi ne vedel, mu razložiš to ti."
„0 gospod," pravi. Julija, „pripeljat! vas, semkaj, to je bila od mojega brata izdaja... Penelon!... Penelon \d
DOPISI.
Iz SOfOdenJ. — Oni razgrajač in hujskač v »Gorici" ni vreden, da bi se močilo pero prav radi njega, kajti znan je predobro po vsej občini; kdaj ni še *n kritiziral v »Gorici" najboljše veselice po naši okolici, katerih prireditelji niso bili njegove razgrajške stranke; seveda se je to vedno godilo pod rubriko ali „8 Krasa" ali pa »iz Gorice" itd. Razume se, daje začel hujskali tudi proti društvu »Nada", katero ga noče vadi njegovih zdražbarskih nastopov sprejeti kot uda. Pač nič čudnega, saj ga pozna kot takega cela okolica, tudi je pri odborih ob prirejevanju veselic vedno debata, ali naj se temu sovodenjskemu razgrajaču po časopisih dovoli ustop ali ne.
Pa dovolj tega l — Vprašali bi gospoda in njegovega kompanjona, čemu sta toliko Časa odlašala s kritiko naše veselice ?! Pa saj jima damo sami na to odgovor. »Ker sta izgubila vse upanje, da bi bila sprejeta v naše društvo, potem, ko nista mogla po treh zborovanjih spraviti lastnega društva na svet. Društvo di-letantov je izgubilo vso vero in zaupanje, ko ne more doprinesti izkaza delitve veseličnega prebitka 600 kron »Šolskemu domu" in „vi-sokošolcem\ Cenjena »Soča" je že po tem povpraševala, pa je vse mutasto, gluho i s- s I ep o l Razdelili so krčmi, žepom** in zlati verižici pevovodjil Iu po tem izbornem izkaza se še oglašajo proti nekaterim osebam, kako bi gospodarili v našem društvu uzorno. Knjig, časopisov ne preveč, torej tema, katero najbolj gabijo! In to še preden so vpisani v društvo, pardon, oni hočejo imeti nov občni zbor, da pridejo v odbor. Pogrnjena miza jim diši in brez stroškov priti pod streho. Ne, neumni niso. Vsi se spejmejo razun dveh, to je bil naš sklep in ostane. Nočete, pustite 1! Ker se nočemo udati, od tod oni siloviti izbruh vulkana s smrdečo lavo in gnojnico, in to po 4 tednih šele i Ker se ne morejo utihota-piti v društvo tem potom, skušajo z obrekovanjem in blatenjem škodovati oziroma uničiti društvo. Ali ne pojde! Ta dokazuje tudi do-' pis v »Gorici", ki je prav po farizejsko zasukan in smrdi do neba. Gnojnica o surovosti, katere naj bi se bile pripetile, poliva prvi, drugi pa poje spet o čutu ostetike. Poslednji niti pojma nima več, kaj je dovoljeno in kaj ni, tako mu je zamorila strast vsak čut. »Paradna straža", katera se je že priredila v gledišču v Celovcu, je n e e s t e t i č. n a. Sodi naj to občinstvo. Za nas je dokaz, da je ugajala, ier se je morala radi tega aplavza ponavljati. Med občinstvom pa je bilo tudi več odličnih oseb, ki so se zelo laskavo izrazile o predstavi Kar se pa tiče petja, ne mogel bi niti gospod pevovodja diletantov v tako kratkem času z začetniki več doseči, dasi vendar se ponaša z zlato verižice.
Čudno nad vse pa je, da so medseboj pripoznali, da j e bilo imenitno, v javnosti nas pa blatijo. Le tako
V našem društvu je mnogo pristašev klerikalne zmerne stranke, katerim se sedaj od-
pirajo oči ter vidijo, kje je smrad in gnojnica.^Udrihajte kar inorete po niši veselici, ker je nam le v prid. Š tem pridobivamo le tla, ker zna ljudstvo razsoditi, vi Jih pa izgubljate ! Žalostno, da vam ni bilo Še mogoče spraviti društva na noge. Kaj vam pomagajo pravila? Celo vaši pristaši izgubljajo zaupanje do vas!
Preidemo k zadnji točki veselice, katero navaja gospod zaražbar, to je »Barufa". Pore* čajte vsaj resnico!! Laž nji v ec Vi grdil Do 11. ure je bilo vse mirno. Je-li tako?t Trije vaši »diletantje" in neki maloprid-nož so iskali že pri plesu zdražbo. To se jim ni posrečilo. Na to so se postavili pred nhod v dvorano ter tam izzivalno peli italijanske pesmi!! Nobeden se jih ni dotaknil. Odšli so ven, in tam s ceste je začelo frčati kamnje na veselični prostor in v provizorično gostilno. Ker že čvekate o omiki, katero treba učiti, je Ji ta ista omika, katero stojim ubili, to je svojim diletantom. To so torej omikane! kakor si jih predstavljate. Naši fantje so se isti večer uzorno vedli. Tiste bunke so pa vaši diletantje Še le v pondeljek za darilo dobili, ker so naše z lepimi priimki izzivali! Mi smo to precej obžalovali. Ali kri je bila pregorka. Da se naša veselica ne bode vršila mirno, to so že pred veselico obljubili. Da nam bodo nagajali, to je bilo pomenjeno, in sad tega je, da so bili nekateri radi pon-deljka kaznovani in pa malopridnež nasprotne stranke.
Torej, gospod Laž n j ivec, pišite resnico, in ne veselite se dneva pred zatonom solnca, ker bodite prepričani, da nedeljski dogodek spravi nekaj diletantov na še boljši ri-čet v »Špehkamro" v via pogana. Potem se tudi vi lahko veselite z našim predsednikom, kar sedaj samo njemu privoščite! Da, smo. se obrnili na denarne zavode in trgovce za milo-dare za »Miklavžev večer", to je res, i saj ste to pd „ Centralne posojilnice'' zvedeli. Ker smo pa namenjeni obdariti revne otroke brez razlike strank, zakaj bi se ne smeli obrniti tudi na klerikalne zavode. Vedeli smo že naprej, da bode naš trud zastonj. Klerikalec ima samo grablje, od sebe pa ne da nobene fige. Ako smo se obrnili s prošnjo na zavode in trgovce za milodare, ni to sebičen namen društva, kakor pri vas, ko ste z reklamo slepa-rili ljudstvo za »Šolski dom" in visokošolce, denar ste pa v žep spravili. Niti vinar nima priti društvu v hasek. Društvo ima s tem samo izdatke; a to je vse le v blag namen. Capito! — Da bode vam tudi »Miklavžev večer" v želodcu, to nam je bilo precej znano.
Privoščili ste si tudi našega predsednika. Bode malo pretrda kost. Ne bodete zamogli> jo prebaviti. Priročamo vam Janoš-ovo vodo, da vam ne ostane v želodcu. Tu imate, gospod Lažnjivec, odgovor, kojega ste si zaželeli. Bodite prepričani, da vam ne ostanemo dolžni odgovora. Imamo še nekaj zelo delikatnega, da spravimo v svet, da bode. ljudstvo videlo, s kakšnimi ljudmi imamo opraviti.
Odbor društva »Nada«.
I Utkl. — Poletna vročina, katera baje nezdravo vpliva posebno na nervozne ljudi, je že zdavno minila, a tudi zimski mraz nima pri našem nervoznem gospodu nuncu nobenega vp!iva. Tako slišimo neprenehoma v njegovih pridigah in drugod vse mogote, samo tega ne, čegar bi pričakovali, posebno od njega kot dohtarja sv. pisma, ki M moral slednje dobro umeti in razlagati ljudstvu vzvišene Kristusove nauke, Odgovarjati na posamezne njegove bedarije, ni vredno, ali ker hoče ljudstvo politično in drugače popolnoma po-neumniti ter se večkrat zaletava neopravičeno v neljube mu osebe, smo vendar, dasi neradi, prisiljeni vsaj nekaj napisati Svetovali bi mu najprej, da svojim ovčicam, katerim je pripovedoval o svojem potovanju po Kranjskem ter pri tem povzdigoval kranjske klerikalce v deveta nebesa, obrazloži, da je na Kranjskem posebno tam, kjer jeklerikalizem v najlepšem cvetju, ljudstvo najbolj zabito in izpri-deno. Sploh je obsodil ta »liberalni" duhovnik celo goriške klerikalne liste ter ogitiral posebno za kranjske. Presadil bi rad kranjske razmere k nam, a v ta namen mora občinar-jem odvzeti vsako samostojno mišljenje, v ta namen mora ljudi prepričati, daje nadnaravno bitje, radi česar vpletava posebno v pridige svojo osebnost, z eno besedo poneumniti mora ljudstvo popolnoma, ker je prepričanja, da le z versko fanatičnim, nerazsoduim in zabitim ljudstvom je mogoče vse nemogoče doseči. Ni se torej čuditi, da je ta za ljudsko poneumne-vanje tako uneti dr. Knavs toliko časa deloval proti nedolžnemu, nedolgo ustanovljenemu bralnemu društvu, dokler ni razpadlo, ni se torej čuditi, da je mladeničem namesto izobrazbe priporočal žganjepitje. Mnogokrat se očita duhovnikom, da imajo 2 i ur prostih na dan, a o našem gospodu nuncu se kaj takšnega ne da trditi, kajti tega mučijo vse mogoče skrbi za svoje ovčice. Za svojo nalogo si je stavil, da mora on vsak parček »spraviti skupaj".
Mi le svetujemo zakonaželjniui ..Nežam" od blizu in daleč, da se priporoče temu zakonskemu mešetarju, saj mešetari celo za mlečnozobe otroke ter mu je neljubo, Če se kdo upa brez njegovega sodelovanja zaljubiti v koga. Pa tudi sodnik hoče biti ter nagovarja Livčane, kateri se sploh primeroma malo pravdajo, da gredo k sodniji v farovž. Mi nimamo sicer ničesar proti temu špasu, ako bi uže vnaprej ne obljubaval, da vsakega »krivca" obsodi v denarno globo — za nikdar sitofar-ško bisago, ter radi okoluosti, da bi ravno on in njegova jezična in nadležna kuharica morala priti večkrat na zatožno klop. Omenjeno bodi končno še, da za tiste, škofove zavode, za katere je pričel agitirati, naj ne da nobeden razsodni Livčan niti vinarja; sšentvidsko poneumnevalnico, s to sramotilnico slovenskega naroda, naj pa le molči, kakor sploh o klerikalni vzgoji ter naj pusti vendar enkrat pri miru tudi Livška dekleta. Zdi se nam brez-patrebrio, svetovati temu gospodu nun<"u, da bi se vtikal nadalje v zadeve, katere ga ne brigajo ničesar ter1 da bi ne zlorabljal pridig
v svoje namene, ker ni v to poklican'4n ker1 menimo, da na ta način spoznajo tudi najbolj neumne ovčice, da božja beseda bi se morala vseeno drugače glasiti, kakor nunčeve bedarije. Sploh pa iz uže navedenega vzroka ne štejemo resnim g. dr; Knavsa, veseli nas le, da se celo ženske norčujejo iz njegovega govorjenja, pri razsodnih Livčanih pa m opravi mnogo, naj uporabna še bolj zvita sredstva v dosego svojega namena. Nasprotno še svetovati bi morda kazalo, da bi nadaljeval gospod na začrtani poti, ker učinek njegovega dejanja in nehanja je ravno nasproten. Koliko duš pa na ta način spravi v nebesa, je drugo vprašanje.
Iz PoJgon. — (Šeenkrat: Golo b.) Marsikaj se sliši zadnje dni o našem podgorskem »pionirju?. Govorilo se je o nekih Marijinih hčerah, ki žive pod pretektoratom pre-svitlega Goloba in katere so se baje peljale z brzovlakom v Rim, govorilo se je drugo n tretje, slednjič pa je nekaj tudi mene pri-isililo, da sem odprl usta...
Vprašam te, ljubi &tatelj, more K mladina pri svojem petem letu celo uro —¦ morda še več — klečati nepretrgoma na golih, trdih tleh ? More li to 'i Ali je nemogoče, da napade med mašo otroka slabost, ki utegne imeti pogubne posledice ali še morda izgubo življenja V Kar se ti zdi gotovo, prijazni čitatelj, nemogoče, to se godi pri nas v Golobovi Pod-gori. Kakor znano, bere mašo ob 9. uri neki kapucinec, Golob pa nadzoruje uboge otroke izza prve klopi. Kakor sem že omenil, se mora vedno trdo klečati, in klečati na kamenitih tleh, kjer se ni mogoče nikamor nasloniti. Bog varuj pa, da bi komu padlo v glavo, malo po-fa>.A na pete, takoj M bilo po njem! Toda čujte, kaj se je zgodilo preteklo nedeljo t Med klečečo nežno mladino so je nahajal tudi slaboten fantek; ker njegova, ne posebno trdna, j narava ni mogla prenašati več tistega krutega klečanja, se je ubogi otrok zgrudil nezavesten na tla. Povejte mi: More H razsoden, krščansko čuteči duhovnik tako ravnati z ubogo mladino 2 Nemogoče, treba je , pač biti Jože Golob! — Očividec.
SrahOKO, — Človek, kateri ima opravila v tukajšnih krajih pri zgradbi železnic, lahko opazi marsikaj, kar se mu vidi čudno. Tukaj se pripeti večkrat, da nastane ogenj — upe-peli bivališče tega aH onega, in če je slučajno zaverovan pri kaki zavarovalnici, je še dobro, ako ne, se apelira na dobrodelnost; ali drugače ne najdeš nikakc požarne brambe niti priprav, katere bi se mogle nabaviti za vsako vas, da se v slučaju kakega požara ima kaj v roke prijeti. Namesto zidati nove kapelice, bi bilo že bolj koristno dati denar za ustanovitev prostovoljne požarne brambe kakor pa za tak drag luksus, kakor je n. pr. kapelica v Hudijužni. Cerkva in kapelic nam pač ne manjka, požarne brambe, pa se ne najde kmalu po celi BaŠki dolini. Dalje se ob cesti, kateri vodi mimo Bukovega tunela, to je od vasi za Rakovcem naprej proti Hudijužni na najbolj nevarnih krajih, kjer so ob cesti vrato-(Dalje v prilogi.)
1
Starec, ki je obsekaval živo mejo iz bengalskih rož, odloži svojo sekiro ter pride bližje s svojo čepico v roki, prede-vaje v zadregi tobak, ki ga je žvečil, s svojim jezikom z jedne strani ust na drugo. Njegovi Se'polni lasje so že pričeli postajati sebrnobeli, dočim sta njegov bronasti obraz in njegovo drzno, živahno oko izdajala pomorščaka, ki ga je ožgalo ekva-torjevo solnce in so ga utrdile morske nevihte.
»Zdi se mi, da ste me klicali, gospica Julija," pravi »tukaj sem."
Penelon je pridržal navado, imenovati hčerko svojega patoma gospico Julijo, in se ni mogel navaditi, da bi jo imenovali gospo HerbauIL                                                                           j
„Penelon," pravi Julija, »povejte gospodu Emannelu, kako prijeten obisk imamo, in ta čas popelje Maksimilijan gospoda v salon."
Nato se obrne k Monte-Cristu in pravi:
»Saj mi pač dovolite, da vam za trenotek ubežim, ali ni res, gospod?"
In mesto da bi čakala odgovora, stopi za skupino dreves in odbeži po stranskem drevoredu proti hiši.
*0, moj ljubi gospod Morrel," pravi Monte-Cristo, »z žalostjo vidim, da sem provzroČil»v vaši rodbini precejšen nemir."                '                                  '    ''   ,'
»Glejte, glejte," pravi Maksimilijan smeje, »glejte, tam doH je mož, ki hiti, da zamenja jopič s suknjo. O, v ulici Meslav vas poznajo, bili ste javljeni, verjemite mi to.
»Zdi se mi, da imate srečno rodbino," pravi grof, pogo-varjaje se bolj s samim seboj.
„0 da, to vam jamčim, gospod grof. In zakaj bi ae bik srečna, ko jima k sreči ničesar ne manjka. Mlada sta in vesela in ljubita se, in ko imata petindvajset tisoč liber rent, menita, da imata RotscnUdove zaklade, dasi vidita okoli sebe toliko bogatstva,
»To je pa majo petindvajset, tisoč liber rent/ pravi Montte-Cristo s tako mehko nežnostjo, /da zadenejo te besede
Maksimilijanovo srce kakor glas ljubečega očeta; »toda mlada človeka ne ostaneta pri tem. — Vaš gospod vsak je advokat... ali zdravnik... ?"   .
»Trgovec je bil, gospod grof, in prevzel je hišo mojega ubogega očeta. Ko je gospod Morrel umrl, je zapustil petsto tisoč frankov, in od tega sva dobila moja sestra in jaz vsak polovico, kajti bila sva edina otroka. Njen mož, ki se je oženil z njo, ne da bi imel kaj drugega kakor svojo plemenito poštenost, svojo veliko inteligentnost in nemadeževano ime, je hotel imeti prav toliko kakor njegova soproga. Delal je toliko časa, da si je pridobil dvestoinpetdeset tisoč frankov; to se je zgodilo v šestih letih. Bilo je nekaj gantfivega, — to vam prisegam) gospod grof, —-gledati ta dva mlada, pridna človeka, tako je&ina, zmožnu; da dosežeta po .svojih lastnostih, največjo srečo, ki nista hotela izpremeniti v navadah očetove hiše ničesar in sta rabila vsled tega šest let, da sta dosegla to, kar bi dosegel kdo drug z novejšimi sredstvi v dveh letih. Tudi je v Marseilleu še vedno slfcati pohvalo, katere ni mogoče odreči tako junaški požrtvovalnosti. Končno je priM nekega dne Emanuel k svoji ženi, ko je ta'pravkar izplačala svoje ljudi ia zaključila svoje gospodinjske rakune,
„,Juh>/ je rekel, ,tu je zadnjih sto frankov; katere mi | je pravkar izročil Kokles in ki Še manjkajo do dvestoinpetdeset tisoč frankov, kater© sva določila za vsoto, ki naj konča najina prizadevanja, pomnožiti premoženje. Ali te zadovolji to malo, s čfarar se imava zadovoljiti v bodoče? Hiša ima na leto jeden milijon premeta in lahko napravi 'fltitid&M tisoč frankov čistega dobička. Ce hočeva, lahko prodava tekom jedne ure vse skupaj za tristo tisoč frankov, kajti gospod Delaunav nama jih ponuja v tem pismu pod pogojem, da pustiva naložen svoj kapital v njegovi trgovini. Povej, kaj misliš ti k temu?'
„,Prijatelj,' pravi moja sestra, ,Morrelovo hišo lahko vodi samo Morrel. Ali ni vredno tristo tisoč frankov, du zavarujeva ime svojega očeta pred vsemi možnimi neugodnimi slučaj! V'
„,To je tudi moje mnenje/pravi Emanuel, ,vendar hočftm vedeti tudi tvoje.'                                                                        ||
„,Torej. drogi, moje mnenje je to. Vse, kar sva imeli m zunaj, imava zdaj v rokah, vse, kar sva bila dolžna, je pla* j| čano. Pod svoj račun lahko napraviva črto in komtoarje za-preva. Potegniva trto in zapriva komtoarje l'* Rečeno, storjeno. Ura je bila tri. Četrt na štiri je prišel kl^jent, ki je hotel dati zavarovati dve Iadiji; obljubljal se je čisti dobiček, znašaj*' petnajst tisoč frankov.
„,Gospod,' mu pravi Emanuel, ,bvdite tako prijazni ta obrnite se glede zavarovanja n& gospoda Delaunav?.. Kar*? tiče aaju, sva postala zasebnika.7
„,In od kdaj?' vpraša osupli klijsnt.
»jlzza četrt ure.'
»in tako se je zgodilo, gospod grof," nadaljuje Maksimilijan smehljaje, »da imata moja sestra in njen mož samo petindvajset tisoč Hber rent."
Komaj konča Maksimilijan to povest, tekom katere se ji irofovo srce vedno boij širilo, ko pride Emanuel s klobukom ¦. roki in v fini suknji. Pozdravi kakor mož,'Iti zna ceniti vreti-nvft6 obiska, ter odpelje grofa mimo velike skupine rož pi* hiši. -
Salf-n je bil napojen z baizamskim vonjem cvetlic, ki *° imele komaj dova«; prostora v japonski vazi. Julijo, lepo obte-. cena in larasno fcšzirana, — ta junaški'čin je izvršila v <^ setih minutah, — je sprejela grofe pri vratih.
Iz bližnje kletke je bilo slišati petje ptičev. Ob modrfi| žametastih zavesah pri oknu so se igrale veje platan iri akao; Vse v tej ljubeznivi hiši, od petja ptičev pa do smehljaja I«*-nikov, vse je dihalo mir.
Tudi na grofa je izza njegovega prihoda v to hišo »J^j že vplivala r,reča njenih prebivalcev, kajti bi) je nom in sanj«' ,in čisto je pozabil, da ga gledajo ter pričakujejo iiadaU»e •»' bavo, ki ima slediti uvodnim poklonom. (Dalje pride.)
2
Priloga Jtoft" it. 88. i dne 4. novemlira 1905.
lomni propadi v Bačo, ne dobi nobene varst- I vene ograje. Iz javnovarstvenih ozirov bi Lilo to pač treba poskrbeti.
Kar se pa tiče bolniškega zavarovanja, pa se mora konstatirati, da je videti vsaj Tolminski okraj, kakor da ne bi spadal pod obli-gatni zakon bolniškega zavarovanja. Italijanski, črnogorski ali macedonski delavci, kateri so (bili) pri zgradbi nove železne črt% uo^tMoJ pač zavarovani za slučaj bolezniške od dne vstopa v službo; narobe avstrijski podaniki, domaČi uslužbenci pri privatnih podjetnikih izven gradbenega podjetništva, niso zavarovani — z čisto redkimi izjemami — nikjer, in,akoJkdo zboli, je delavec po navadi prepuščen svoji osodi. Če imaš kak prihranjen vinar, kupi si j sam zdravil, plačuj zdravnika ali pa pojdi v j bolnico — in kdo naj po navadi nosi stroške j za bblnilnico drugikot¦'občine. Ako bi se kdo upal trditi, da ni res, smo pripravljeni se po-služiti fakt. V resnici spadajo uslužbenci iz Tolminskega okraja, torej tudi Podbrdo, Huda-južna, Grahovo i. t. d. pod okrajno bolniško blagajno v Gorici, odkoder pa dobi delavec iz čisto slovenskega okraja na slovenski dopis in to še le na večkratno pisanje ~- laški odgovor. Toraj institucija, ki je ustvarjena iz humanitarnih socijalnopolitičnih ozirov (torej ne za kakorsibodi noeijonalne gonje) ne uraduje s svojim interesenti v tistem jeziku, kateri je tukaj deželni in zavarovancev v večini. Uprava bolniške blagajne v Gorici bi mogla torej govoriti z zavarovanci laške narodnosti laško in s slovenskimi slovenski. Radovedni smo, kako so določbe za izvolitev delegatov v okrajno* bOr--niško blagajno za vse interesente celega področja, in sicer gori od  Podbrda do  Gorice....
Zato pa bi bilo že vendar na času, da bi se za Tolminski okraj posebej ustvarila okr. bolniška blagajna, da se bolniško zavarovanje bolje vrši in v neki meri občine razbremeni in Gorico. Še več drugih reči pa do svidenja. -    Čitatelj.
Brezobrestna posojila.
Interpelacija
dež. poslanca  Alojzija Š t r e k e 1 j a in   tovarišev   na   N j.   E k s c e L   gospoda poljedelskega ministra.
Kouec leta 1902. je vložilo več posestnikov s Krasa in z Vipavskega prošnje, da bi se jim podelila brezobrestna posojila za obnovo vinogradov v smislu zakonov z dne 28/3/1802. št. 61. in 23/8/1895. št. 138 drž. zak., a do sedaj čakajo še zastonj zaprošeni nujno potrebne pomoči.
Z ozirom na jasno določilo § 8. ukaza c. kr. ministerstva za poljedelstvo z dne 29/3/1892. št. G2 drž. zak., po katerem se imajo vsa uradna na podelitev takih brezobrestnih posojil nanašajoča opravila kolikor mogoče naglo izvrševati, in uvažuje dejstvo, da so dotični prosilci, od kar so vložili prošnje, že zasadili svoje vinograde v zmislu zakonov in se v ta namen zadolžili in sploh zabredli v zadrege, da torej prav težko pričakujejo zaprošenih posojil — in uvažuje; sled-nič, da tiči že v duhu in nameri zgorej navedenih zakonov, da se z na g 1 o p o m o č j o reši naše vinogradarsko* posestvo pogube, štejejo si podpisani ¦/' dolžnost vprašati Njeg. Ekscelenco gospoda ministra za poljedelstvo:
1.  Ali je pričakovati, da se v najkrajši dobi rešijo prošnje posestnikov iz okuženih vinorodmb krajev na Goriškem za brezobrestna posojila?
2.  Ali je Vaša Prevzvišenost sploh voljna ukreniti enkrat za vselej cesar treba, da bodo pristojna oblastva v takih opravilih nemudoma izpolnovala določilo § 8. minister, ukaza z dne 29, marca 1892. št. 62. drž. zakona?
V Gorici, dne 30. oktobra 1905.
Domače in razne nouice.
Dostavek k poročilu o sečnem zboru »Pevskega
ta lU^?ue|| društva14 v Gorici dne 22. oktobra t 1. Otl verodostojne strani se nam poroča: O tem zborovanju je priobčila „Sočatt v številki z 28. okt. obširno poročilo, ki ima proti koncu o važni društveni stvari ne dovoli točen m resnici ne povsem odgovarjajoč odstavek. Rečeno je namreč: „Na oUnvra zboru se je tadi poudarjalo, da je društvo naraslo tako, in je pevcev in pevk na razpolago v Gorici toliko, da nikakor ni več treba strogega določila ˇ hišnem redu, da ne more noben izvršujoč Man nastopati drugod in pod drugim pevo-vodjem. Dejanski se to pravilo že ni vršilo zadnju leta in bodo  letos   glede na razmere
potreba to še izrecno poudarjati pri občnem I zboru ženskega in moškega zbora",
Najpfvo, kar je resnici na Ijnbo treba dostaviti temu poročilu, je to, da se je eden izmed navzočih zborovalcev oglasil takoj, ko je bilo izrečeno omenjeno »poudarjanje", in je opoza.ijal, da v Gorici nikakor še nismo v srečnem položaju, da bi se na polju petja in #a^4l^Ja^OJt4ane^doseči^|a^ niso vse potrebne moči: izvajajoče, duševne in gmotne združene na složno in vztrajno delo, sicer pa-tfemo nazaj v malovredno diletantstvo. Da bi" pa isti pevci in pevke istočasno redno vadili jvD in nastopali pod raznimi pevovodji, to je nemožho celo pri najboljši volji in požrtvovalnosti. DotiČna določba v hišnem redu pevskega zbora je brezpogojno potrebna, ker ima le namen, da se pevski zbor čvrst in zdrav J ohrani, in izvira le iz stremljenja po samo-ohrani.
Na tem mestu bodi pristavljeno, da nadaljnje debate o tej stvari ni bilo, in tudi ne. sklepanja, ker ta točka sploh ni bila na dnevnem redu občnega zbora.
Kdor izmed zborovalcev je čital omenjeno poročilo, tega je iznenadila tudi trditev, da se ono pravilo zadnja leta dejansko ni zvrSevalo. To se, če se hudo ne motimo, na občnem zboru namreč ni trdilo in se tudi ne ujema z resnico. Na čast pevskega zbora se mora temveč poudariti, da se je ono pravilo kršilo le dvakrat, ves čas odkar društvo deluje, a sta dotični osebi vsled tega dosledno nehali biti člana zbora. j           Monda ne bo napačno, ako javnost zve,
j kako se glasi ona točka hišnega reda, ki seje že toliko izrabljala za ruvanje zoper društyo, j dasi ne  more  biti nikomur na poti razun ti-! stemu, ki je  nasprotnik jedinemu in prvemu društvu v Gorici, ki sistematično goji slovansko petje in glasbo. Besedilo one točke je do-slovno: „Z  vstopom v  zbor se zaveže pevec in pevka, da ne  nastopi javno brez odboro-vega dovoljenja pri  nobenem drugem društvu — izogibom izkljnčenja". —•- Kdor pozna podrobno zgodovino našega P. in gl. društva, ve, da odboru doslej sploh ni  bila dana prilika, svoje dovoljenje za nastopanje pri drugih dru-I štvih   odkloniti, ker za nje   nikoli   niti na-prošen ni bil.   Ni   torej  možno trditi, da se omenjeno pravilo zadnja leta ni več zvrševaio, in da bo treba to letos še izrecno poudarjati. S tem bodi tudi ta  stavek poročila v „SoČi" I postavljen v pravo luč.
Učiteljska H6St. — Absolviraua kandida-tinja g.čna Slavka Š t u r m je imenovana za prov. učiteljico v Št. Ferjanu v Brdih.
I        Novi brzovlaki na Južni železnici.   —   Leta
1908. bo odprta prometu druga železniška zveza s Trstom preko Tur. To je napotilo južno železnico, ki se boji konkurence, da se izposluje med Dunajem in Trstom hitrejša zveza. Sklenilo se je uvesti dva nova brzovlaka, ki bosta prevozila to pot v 8 urah, torej 90 km na uro. Poizkusi so se dobro obnesli in stroji za taka brzovlaka so že naročeni.
I Nove alpske železnice oškodovane? — železniška direkcija v Budimpešti je sklenila izpo-slovati internacijonalno severnojužno črto od Berolina preko Dunaja, Budimpešte, Bukarešta na Konstanco in od tam po ladji čez Carigrad na Port Said. Vsa nemška pošta bi imela potem to pot in Trst bi bil tako popolnoma izločen.
Južna železnica in  druga železniška zveza s
TrstOBl. ......Dne 21. pr. m. se je pod predsedstvom voditelja ministerstva za železnice, tajnega svetovalca Wrbe, vršilo posvetovanje pristojnih zastopnikov te centralne oblnstnije z delegati južne železnice v stvari druge železniške zveze s Trstom, ki bo otvorjeua v kratkem. Ta konferenca se je imela baviti z novo razdelitvijo prometa, ki nastane vsled spreme-njenih^-azmer. Doseglo se je znatno zbližanje med obema strankama. Deloma znatne spremembe, ki nastanejo vsled druge železniške zveze v razvoju prometa, kažejo, da prizadeva nova ureditev teh razmer nemalih težav. Vendar se bodo ti novi dogovori uvajali le polagoma, po razmerju na novo otvorjenih delnih prog. Tako stopi prva Vrsta novega dogovora v krepost koncem prvega polletja 1906., ko bo odprU proga Celovec-Trst. Tudi podržav-ljenje privatnih železnic bo vplivalo na razdelitev prometa glede na dogovore, sklenjene/
I južno železnico, ker se vsled tega državna železniška mreža poveča.
Izgnali SO  IZ  Avstrija  19-lctnega  Laha iz
kraljestva Fior. Conti, ki je sedel v tukajšnjih
zaporih 6 tednov radi razžaljenja Voličanstva.
Radi beračenja so aretirali nekega 85-Ict-
I negfc Jos. Eilesa iz Ljutomera na Štajerskem.
VOZ j8 pograbil v Oglejski ulici na križpotu ! 16-letnega Jos. Marega iz Moše. Voznik je vozil hitro, deček se ni umaknil pravočasno, in tako je padel na tla ter  so  znatno poško- ' doval.
Slepega se je delal Daminijan Visnovec iz Tomaja ter beračil okoli po gostilnah. Policija pa je kmalu zasledila „slepca" ter ga obsodila na 4 dni v zapor.
Svojemu bratu je pretil s smrtjo neki Štefan Tomšič, ko sta so pričkala.  Baje je celo
: streljal z revolverjem nanj. Sedaj premišljuje o bratovski ljubezni v zaporu.
Obdolžena tatvine, — V Kanalu so zaprli dva Črnogorca M. Nikoliča in N. Krivokapica,
I ker sta obdolžena tatvine.
I           Izpred SOdnlje, — Na en mesec ječe s po-
;stom je bil obsojen 23-letniJBenjaminCizilin iz Medeje, ker je kalil javni mir ter se zo-perstavljal redarju pri aretiranju.
Težke telesne poškodbe je bil obtožen 26-letni Jos. Rutar iz Volč, prizadjane Andr. Munihu. Obsojen je bil na 3 mesece v ječo. Biljenskl kurat je bil naznanil ono nedeljo, da bo v ponedeljek črna peta maša po ranj-kem škofu, in sicer v Bukovici. Mežnar je vabil. Pevci so čakali. Vse je bilo pripravljeno. Ljudje so prihajali — ali njega ni bilo. Kurata ni bilo od nikoder. Kaj je zaspal ? Ali so ga občinske volitve, pri katerih so odpadli
| njegovi ljudje, tako motile, da je pozabil na mašo?   Ali pa se je   morda hotel   maš če-
s vati nad škofom, kajti Če se prav ne motimo, je bil biljenski kurat oni mož, katerega je bil pokojni nadškof še kot prost prav pošteno oštel radi divjaškega političnega nastopanja 1
Tatvina. — Iz Ozeljana: Izven vasi stanuje neka obitelj Murovec, rodom s Trnovega, katera je bila dlje Časa na sumu radi tatvine. Oče je bil modern berač, kateri ni sprejemal milodarov pod 10 vin. Sinovi so bili slabi delavci pa izvrstni tatje in prepirljivci. Še v nedeljo so pretili miroljubnemu vaščanu Blažu Špncapatiu, ker je karal njih zlobna dejanja. Ko so se s tem dobro sprli, so vlomili v hišo posestnika Pavla Štruklja ter mu odnesli 2 sodčka vina in .'1 kokoši. O tem je bilo orožništvo obveščeno; pri imenovanih se jo vršila preiskava, na kar so vso obitelj gnali v Gorico v zapore. Zanimivo je, da je ta dru-
[ žina kradla tudi po daljnih krajih; tako so n, pr. našli pri njih puško, katera je last g. Vodopivca iz Dornberga.
Železniški fflOSt pri Solkanu je sestavljen iz kamenja iz Nabrežine, iz gore sv. Valentina tik Soče ter izpod Sv. Gore. Obok je iz na-
I brežinskega kamenja, kolone nad obokom so iz kamenja iz gore sv. Valentina, druge stranske kolone, ki so bolj temne barve, so pa iz kamenja izpod Sv. Gore.
Veliki obok tehta 4 milijone kilogramov.
Po izpovedbi inženirjev ni potreba nika-kih posebnih preizkušenj glede na težo, kajti most ima že sam na sebi tako velik:.\sko težo, da teža vlaka ne pride v poštev.
Poročilo deželnemu ZOOril poknežene grofo-vine Goriško-Gradiščanske o poslovanju deželnega odbora leta 1904. smo dobili včeraj v roke. V kolikor smo mogli isto v naglici pregledati, je pisano letos v boljši slovenščini nego lani, ko je bila strašna. Kakšna napaka semtertje bi bila lahko še izostala. Tudi ni tuintam strešic na šumevcih. Ne piše se Stan-drež, ampak Štandrež. V poročilu je tudi popis bohinjske železnice od Podbrda do Gorice.
Razstava i Nabrežini. — Jutri ob n. uri
dop. bo v dvorani obrtne nadaljevalne šole v Nabrežini slovesna razdelitev diplomov iu premij za vajence, ki so se udeležili razstave, ter   pohvalnic  posameznim   njihovim  gospo-
I darjem.
0 učitelju Pircu, ki je moral zapustiti svojo službo na tukajšnji vadnici, pišejo sedaj po goriških listih. „Prim. list" je šel v svoji predrznosti in nesramnosti tako daleč, da ga imenuje — liberalca ter da je sad njegovega li-
I beralizma marsikedo izkusil. Tako pisanje je skrajna farška podlost. Mi niti ne vemo, če je imel ta človek, kije zašel na kriva pota. kakor čujemo ne le iz lastne krivde, sploh kako politiško prepričanje; toliko da smo vedeli, da je učiteljeval v Gorici neki P. Zaslovel je šele po znanih dejanjih. Sedaj, ko ga je treba obsojati, pa se zadirajo vanj ter ga proglašajo za liberalca. Tako delajo klerikalni izprijenci vedno, in včasih celo svoje najbolje pristaše, kadar zaidejo, proglašajo kar nakrat za liberalce. Mesto da ga peha„Priin. 1." med liberalce, bi bil storil lepše, bolj krščansko delo, ako je upiival svoj Čas, da bi bilo nehalo iz-
I koriščanje ljudij ter bi so bilo morda moža s>
I rešilo. „Prim. list" je vse vedel, zakaj ni tega storil ? Zakaj se pase sedaj nad njim, ko je za vselej nesrečen? Ali je to krščansko?Tisto pa, kar je delal P.? je bolj podobno klerikalcem nego liberalcem. Le tiho! ~- „L'Eeo" popolnoma opravičeno vprašuje, če je vedelo za vse P. reči ravnateljstvo. In zakaj ni preprečilo njegovega izkoriščanja? Mi odgovarjamo, na to, da ravnateljstvo je vse vedelo, pa ni nič
storilo v prilog opeharjenih starišev 1 Stranke so celo odhajale na pritožbe z dolgim nosom iz ravnateljeve pisarne. In to ravnateljstvo je katoliško! Namesto da se je smešilo z »zaplankanim rajem«, ko so se mu krave sme- -jale pa ploskale babnice v „CorrierOvem" uredništvu, naj bi bilo ukrenilo rajše glede P. kaj takega, kar bi bilo prav. Tako  pa
|to ravnateljstvo ne  zasluži dru-------
gega nego da se odslovi s P. vred. — P. je pač izkoriščal svoj položaj kot n e-politik, kakor ga nekateri izkoščajo kot politiki v strah in trepet starišev, ki imajo tam svoje otroke. — Če hočejo se kaj izvedeti, naj se le oglasijo!
Za Vrtnarico na otroškem vrtcu družbe sv. Cir. in Met. v Pevmije imenovana g.čna Roža Maraževa.
Častnim občanom županstva Grahovo - Podbrdo je bil izvoljen v starešinstveni seji dne 13. pr. m. inženir gospod Ernest Reif, češki rojak, in sicer na predlog občinskih zastopnikov iz Podbrda; izvolitev se je izvršila radi zaslug za občino povodom gradnje nove železnice.
Ljudska šola v Ajdovščini priredi dne 10. dec. t, 1. Miklavžev večer v prid ubogih otrok v Ajdovščini. Obrača se do cenj. rodoljubov za podporo. — Darove je pošiljati na naslov: Fr. Turk, učitelj  v Ajdovščini.
j Koncert ..Pevskega in glasbenega društva" se bo vršil dne 3. dec. t. 1. v »Trgov, domu.« Program se objavi v kratkem. — Moški in ženski zbor priredita v prostorih »Trgov, doma« običajni Silvestrov večer.
V farovžu nI usmiljenja. — Vovk Martin v
Oseku je velik revež. Vsa občina ga pozna za takega. Umrl mu je otrok, potem umrla žena in tašča. Radi revščine ni mogel plačati pogrebnih troškov. Vikar Franke pa ga je naganjal in končno dal revežu prodati po županstvu: 2 kotla, 2 škafa, 1 ponev. —
i »Bodite usmiljeni, in usmiljenje dosežetet«
I — Vikar Franke ga ne doseže. — Pogreb brez duhovnika ni tako drag! V Ricma-njih ne rubijo nobenega. Bog sodi človeka po življenju ne po tem, če ga pokoplje katoK <J duhovnik. Je vse eno prav! Počasi se i „ora začeti daniti tudi med našim ljudstvom, da uvidi, da pozna katoliška cerkev le denar in nič drugega.
Drzne tatvine i Bortcl. — v stanovanju nad Jonovo prodajalnico <menjainica, toba-karna in loterija) v Raštelu so se nastanili pred kratkim v mesečni sobi trije tujci, ki so govorili tržaški laški dialekt. V noči na petek so udrli skozi strop v prodajalno ter
j pokradli okoli 260 K in nekaj srečk. Pri blagajni niso mogli nič opraviti. Potem so jo popihali kdovekam. Inštrument, s katerim so vrtali blagajno, je ležal na tleh. — V noči na današnji dan so udrli neznani tatovi pri Venutiju v Raštelu. Bili so 4, pa niso nič opravili. Nočni čnvaj, ki zapira vrata, jih je videl, tiščal vrata ter klical na pomoč, ali vse zaman, ker so udrli ven ter še ustrelili za njim. Potem so jo popihali. 6. župan iz Št. Andreža se je oglasil v »Gorici,« Češ, da smo vrgli v koš njegov dopis, v katerem obljubuje 50 K »Šol. domu,« če se mu more očitano dokazati. Doslej še nismo imeli prostora za odgovor g. županu,
j tudi danes ga ni, izve pa prihodnjič, kar ima izvedeti. Povemo mu pa že naprej, da naj le pripravi kronice, ker jih bo moral šteti; mu dokažemo vse!
Priloga..—.' Za goriško okolico je pridjana • današnji številki priloga, s katero se naznanja, da nastavi tovarna v Podgori tovorne voznike na račun za vožnje raznega blaga. Po krčmah in bralnicah naj se blagovoli to prilogo razobesiti na kakem vidnem mestu.
Razbijal in razsajal je 26 letni Iv. Drašček
v gostilni M. Muniha v ulici proti pokopališču. Polomil je par stolic, in ko ga je gospodar opozoril, naj plača in gre, se je lotil njega. Poklicali so redarja, ki sta DraŠčeka aretirala.
Ponesrečil je pri   delu   v   Stračicah zidar
j Vincenc Vovk iz Vrtojbe. Pobil in polomil se je pri padcu tako, da so ga morali prenesli v
I bolnišnico k usmiljenim bratom.   .
I           Odprti lekarni.  — Jutri popolndne bosta
I odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner.
Ponočita služEra v lekarnah. -- v času od 5.
do 12. t. m.  bo ponočna  služba v lekarnah Pontoni-Kiirner.
RazftJed po soetu.
CarjdV manifest se glasi: „Mi, Nikolaj II. po božji milosti car in samodržec vse Rusije, car poljski, veliki knez Finsld itd. izjavljamo našim zvestim podanikom: Neredi in agitacije v naših prestolnicah in v mnogih drugih krajih našega carstva napolnjujejo naša srce z veliko britkostjo in žalostjo. Sreča vladarja Rusije je nerazrušljivo zvezana s srečo, naroda m kar boli narod boli tudi vladarja. Iz sedanjih agitacij zamore navstati velik nered med narodom in nevarnost za integriteto in jedin-stvo našega carstva. Velike dolžnosti, ki nam jih nalaga naša vladarska misija, nam zapovedujejo, da si z vso svojo močjo in vso svojo oblastjo prizadevamo, da pospešimo konec sedanjim neredom, tako škodljivim za državo. Potem, ko smo zaukazali tozadevnim oblast-nijam, naj odredijo potrebno, da se preprečijo direktne manifestacije za nerede, izgrede in nasilja in da ščitijo mirne državljane, ki žele reda, smo smatrali za neobhodno potrebno, da damo delovanju najviših oWastnij jednotno smer. Zato nalagamo vladi dolžnost, da izvrši našo nespremenljivo voljo:
1. Prebivalstvu je podeliti neomajno podlago državljanskih pravic, ki so utemeljene na faktični nedotakljivosti osebe, svobode vere in besede, svobode združevanja iu zborovanja. 2. Ne da bi se prekinile že odrejene volitve za državno dumo, je kolikor dopušča v to čas do sklicanja državne dume, pozvati na sodelovanje v dumi vse one ljudske sloje, ki so sedaj popolnoma izključeni od volilne pravice. Prepuščeno pa bo novi zakonodajni korpora-ciji, da uredi nadaljni razvoj principa splošne volilne pravice. — 3. Izreči se ima kakor neovržen princip, da ne more noben zakon dwbiti veljave, ne da bi v to privolila državna duma in da bo izvoljencem naroda dana možnost, da resnično nadzorujejo zakonitost dejanj oblastnij, ki smo jih mi postavili. — Obračamo se do vseh zvestih sinov Rusije, da se spominjajo svoje dolžnosti, ki jo imajo nasproti domovini in da pripomorejo, v to, da ponehajajo sedanji nezaslišani neredi in da z nami vred vpotrebijo vse sile, da se povrneta mh" in red.                                       Nikolaj.
Akad. društvo »Slovenija" na Dunaju priredi
danes v soboto, dne 4. listopada t. 1. ob yt8 zvečer v restavraciji KSchwarztt (I. Landes-gerichtsg 6) svoj II. redni občni zbor z običajnim vzporedom.
»Podporno društvo u slovenske ilsokošolce r
Pfajjl" razpošilja ravno svoje četrto letno sporočilo, z katerega posnemamo:
Društvo je imelo preteklega leta 1904/5 21 ustanovnikov, 33 rednih členov in jako lepo število dobrotnikov in podpornikov, od katerih je dobilo 2705 K dohodka.
Podpiranih dijakov je bilo 8 do 14, povprek 12 na mesec, ki so sprejeli podpore: v gotovini 1155*80 K in 1783 obedov, v denarni ceni 944'36 K, tako da pride povprek na vsakega podpiranega visokošolca na mesec 16-82 K,
Imetek društva obnaša na koncu leta 2266-16 K, za 471-23 K več kakor lanskega leta. —
Odbor si smatra za prijetno dolžnost vsem udom in dobrotnikom izreči za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvalo, ter jih prosi še nadalje podpore in naklonjenosti.
Med podporniki čitamo: Gorica: G. grof Cristalnigg Oskar, grajščak K 3, G. FerfUa Franjo K 10, G. dr. Eos Fran, c. kr. profesor K 10, SI. »Narodni sklad" K 300, G. Seidl Ferdinand, c. kr. profesor nabral K 49 ; to svoto so darovali: gg. dr. TreoDrag., odvetnik in dež. poslanec K 25, Seidl Ferd., realčni prof. K 10, Pečenko A., trgovec in posestnik K • 3, Kopač Andr., zasebnik K 1, Košnik I., c. kr. profesor K 2, dr. Zorn H., profesor K 2, dr. Puc D., adv. kandidat K 2, dr. Podgornik K., adv. koncipijent K 2, Gilč-vert L, odv. uradnik K 2, G. Šantel Anton, c. kr, profesor K 4, dr. Henrik Turna, odvetnik K 20, Žilih Josip, c. kr. profesor K 4. Med ustanovniki čitamo: Kenda Matija, nad-učitelj v Volčab, 50 K,  dr. Treo, 50 K.
Ha ustanovnem shodu »Kluba slovenskih tehniko« ? Pragi" so bili izvoljeni v odbor: predsednik strojnik Ciril Jekovec, podpredsednik stavbenik Ivan Rus, tajnik zemljedelski tehnik Srečko Celestina, blagajnik zemljedelski tehnik Ivan Bydlo, preglednika stavbnik France Senfiič, graditelj Ivan Prešel. I. red. obč. zbor je bil v soboto 21. t. m.
Po proglftSenJu konštltuclje v Rusiji. — Razun
brzojavk, ki poročajo o ugodnem utisn, ki ga je v pokrajinah napravil manifest, prihajajo tudi poročila o nemirih in spopadih s četami. Noč v Petrogradu 31. pr. m. je prešla mirno. V večernih urah so bile samo ulice Mizo preiskovalnega zapora napolnjene z velikimi masami ljudstva, ne da bi prišlo do nemirov. Po drugih ulicah je korakala množica s klici: »Živila svoboda!" Manifest je bil v Moskvi vsprejet z navdušenjem. Ljudje so si na ulicah čestitali in se objemali. Na ulicah je bilo prirejenih mnogo shodov. Tudi iz drugih mest prihajajo brzojavke, da je bil manifest vsprejet z navdušenjem. V Varšavi so se vršili veliki ljudski shodi, katere je policija razgnala. Množica se je obrnila na policijskega načelnika s prošnjo, naj izpusti vse one, ki so bili are-tovani radi političnih pregreškov. 400 oseb je bilo izpuščenih na svobodo. V Moskvi so na katerih govorniki kritikovali carjev manifest ter izjavili, da ne daje dovolj garancije. Nemiri v Odesi so trajali do pozne večerne ure. 41 oseb je bilo ubitih, 92 pa težko ranjenih. Železnic srski štrajk ponehava. Razglasi se amnestija. Proglašena je svoboda tiska. Roj proti zidom se nadaljuje.
Ljudske knjižnice na Danskem. -- Organizacija ljudskih knjižnic na Danskem je jako lepo razvila. V uopenhagnu je knjižnica s sedmimi filijalkami; zvezkov ima 45000. Kopenhagen pa ima vrhu tega še delavsko knjižnico. V vseh pokrajinskih mestih in tudi po vaseh so knjižnice. Država gre takim knjižnicam na roko  ter jih podpira.
Proti Židom. — Iz Kijeva, Novgoroda, Kostova in od dnigodi se čuje, da se dviga rusko ljudstvo proti zidom. Baje je ubitih več Židov, ker se jih smatra za provzročitelje revolucije. Iz Odese poročajo, da je boj proti zidom strasten. Židje steljajo iz oken na delavce. Več Židov je ubitih. Poroča se ponovno o velikih nemirih in o ropanju v Kijevu in Kazanu.     ,
Za splošno in Jeunako volilno pravico. — z Dunaja se poroča, da nameravajo socijalni dc-mokratje takoj v prvi seji državnega zbora pričeti z veliko akcijo za splošno in jednako volilno pravico.
Dne 1. t. m. je bila v Pragi velika demonstracija za splošno volilno pravico. Demonstriralo se je zlasti proti onim nemškim poslancem, ki so glasovali v drž. zboru proti splošni volilni pravici.
Shoda za splošno volilno pravico na Dunaju 2. t. m. se je udeležilo 1500 oseb. Šli so pred parlament, nastopili so razni govorniki. Množica je hotela v cesarski dvorec, pa je bila razgnana. Med demonstranti in policijo je prišlo do bojev. Mnogo oseb ranjenih.
OruŠtVO »Vesna" na Dunaju priredi svoj prvi občni zbor VI. tečaja v soboto 4. t. m. v Richterjevi pivnici ob 8. uri zvečer.
Ljubljanski škof in vlada
proti dobremu duhovniku in priti ljudstvu.
V Sori pri Medvodah je bil pred časom kanonično inštaliran župnik Berce, ki živi s svojimi farani v najlepši slogi in v najlepšem miru. Farani so prepričani, da ne dobe boljšega pastirja od svojega sedanjega; zato si ga skušajo čimdalje ohraniti. Vse to je vedel in ve Škof Jeglič. On, ki naj bi kot vrhovni pastir skrbel, da se ljubezen v njegovi škofiji goji in spoštovanje do pravih duhovnikov neguje, pa sovraži župnika Berceta vsled tega njegovega postopanja. Da se župnik Berce ne vmešava v nobene politične zadeve, da ne nosi težkega davka za njegove zavode in druge klerikalne namene, to pa je njegovo sovraštvo do župnika le še povečalo, zato ga je skušal odstraniti iz Sore in od njegovih faronov. Že lani je hotel izvršiti ta svoj sklep s tem, da mu je protipostavno odvzel sorsko faro. Škof je župnika Berceta sam popolnoma zakonito inštaliral na sorsko faro. Lani pa je iztaknil, da se sme sorska fara podeliti samo župniku, ki je rojen v Ljubljani ali pa v Kranju. Ber-cetoy prednik v Sori, župnik Hiersche, je rodom Čeh, a živa duša se ni zmenila za to, da ni rodom ne iz Ljubljane ne iz Kranja. Škof je čisto gotovo vedel, kaj določa ustanovno pismo. Inštaliral je pa vendar Berceta z za-vratnim namenom, da bi ga imel popolnoma v rokah. Ko je lani hotel župnika Berceta odstraniti, ni našel podpore pri baronu Heinu. Pri politični upravi na Kranjskem so se zgodile zadnji čas važne spremembe. Škof je prve trenotke, kar se mudi deželni predsednik Schwarz v Ljubljani, porabil, da ga pridobi za svoje namene. G. Schwarz je prišel kot kon-
cesija klerikalcem na Kranjsko. Kakor kaže dogodek v Sori, je prezident Schwarz postal orodje ljubljanskega škofa ! V nedeljo popoldne se je po litanijah obrnil kaplan Brajc, stoječ pred altarjem, nazaj in rekel: V naši župniji nastanejo v dušnem pastirstvu velike spremembe, a ne dajte se od nikogar zapeljati! Ker ljudje uiso razumeli teh besedi, šla sta po litanijah dva moža vprašat Brajca, kaj je mislil z dotičnimi besedami; on jima pa ni hotel ničesar povedati, ampak je dejal, da kar ravna, ravna samo po škofovih navodilih. Ker se iz kaplana ni dalo več spraviti, šla sta moža k župniku, ki jima je pojasnil, da je dobil popoldne pismo od knezoškofijskega ordi-narijata, ki ga obvešča, da je premeščen v Boštanj, kjer ga čaka izpraznjena fara; drugi dan t. j. v ponedeljek pa pride v Soro kanonik Sušnik, in bo njemu odvzel faro in jo izroči kaplanu v Sori, Brajcu. Ta novica je šla bliskor ^ po fari in je obudila največjo razburjenost med vsemi farani, ki čutijo gorko ljubezen in vdanost do svojega dobrega dušnega pastirja. 30. pr. m. zjutraj okoli pol osme ure je bilo pred sorskim žiipniščem vso polno ljudstva. Bili so možje in Žene, fantje iu dekleta, vsi iskreni ljubitelji svojega pastirja župnika Berceta. Bilo je kakih 400 do 500 ljudi. Ob pol 8. uri je prišel kaplan Brajc. Ko so ljudje zagledali Brajca, je nastal vrišč in začeli so vpiti: „Proč z Brajcem, mi ga ne maramo, proč s špijonom!'' Ker se Brajc ni takoj umaknil, začeli so ga ljudje kepatiin le treznosti nekaterih mož se je zahvaliti, da ženske niso Brajca razpraskale. Brajc je zbežal po cesti, odkoder je prišel. Ko so ga pozneje v vasi zagledali ljudje, so ma šli nekoliko nasproti in zadoneli so burni klici: „ProL z Brajcem proč s škofom, proč s hinavci, abcug Sch\varz 1" Malo pozneje se je nekdo pripeljal z vozom in naznanil, da se bliža okrajni glavar Cron s 13 žandarji. Ljudstvo se je zdaj zgrnilo pred šolo, kjer začasno prebiva župnik Berce, ker se župnišče popravlja. Nastala je tihota, nihče se ni ganil. Ali vsem se je čital na obrazu odločni sklep, da ne puste svojemu župniku ničesar storiti. 55 Žandarji je prišel tudi kanonik Sušnik iz Ljubljane. Ljudje so bili šolska vrata zaprli in zaklenili ter spravili ključ, češ, da ne puste nikogar noter. Žan-darmerija je zahtevala, naj se vrata odpro. A ljudje so odgovarjali: Župnišče je naše, mi ljubimo našega vrlega župnika, hinavski Brajc naj gre, župnik naj pa ostane! Ker je žan-darmerija vedno znova zahtevala, naj se odpro vrata, vprašali so ljudje, zakaj se jim vsiljuje hinavski Brajc, priljubljenega župnika se jim pa hoče s silo odgnati. Okrajni glavar je odvrnil, da je dobil od škofijstva in od vlade naroČilo, naj to izvede. Okrajni glavar Cron je potem žandarjem naročil, naj ljudstvo s silo razženo. Orožniki so začeli pehati in suvati ljudi s kopiti svojih pušk in posrečilo se jim je, razgnati nekaj ljudi, a do vrat vendar niso prišli. Vrata so zastavile ženske in mladi fantje. Žandarji so pehaje in suvaje razgnali tudi te ter prišli do vrat, ki so bila zaklenjena. Sedaj so poslali v papirnico Levkam po ključarja in ravnatelj jim ga je tudi takoj dal na razpolaganje. Ko so ljudje zagledali ključavničarja in njega spremljajočega slaboglas-nega župana Smovca, ponovili so se zopet burni klici, psovke so letele na Smovca in vse ljudstvo je šel proti šolskim vratom. Zdaj so znovie stopili orožniki v akcijo. Žandarji so z bajoneti razgnali ljudi iu pri vratih sta obstala samo neka ženska in posestnik Janez Lustrek, po domače Starman. Ta dva sta držala kljuko in je nista hotela izpustiti. Šele po dolgem prizadevanju se je orožnikom posrečilo Starmana odtrgati od vrat. Štirje  žandarji so planili na
Starmana, dasi se jim ni čisto nič več ustavljal in ni rekel nobene besede; ti štirje žandarji so Starmana s silo vrgli ob tla in straž-mešter Mrak iz Medvod je na popolnoma mirnega Starmana  planil kakor tiger in je na tleh ležečega moža zabodel z bajonetom.  Potegnil je bajonet iz zabodenca in še drugič z vso silo zagnal nanj   in  mu prebodel stegno skozinskoz. Iz Starmana se je s curkom vlila kri in nastalo je strašno kričanje. Orožniki so planili na dvakrat zabodenega Starmana iu ga uklenili tako, da se ni mogel ganiti.  Dvignil, so Starmana in ga vlekli na eni noge bosega1 v hišo, ki je oddaljena kake 4 minute.  Cron, Sušnik in Brajc so vse to   smehljale   gledali. Ko so žandarji prignali Starmana v omenjeno   .• hišo, se je ta čvrsti, izredno močni mož onesvestil. Ko so orožniki  privlekli  Starmana v rečeno hišo, ga niso djali na  posteljo, ampak ga vrgli sredi sobe na tla in  um  potegnili   ;' hlače do peta. Na pol  nag in hudo  uklenjen je ležal Starman v  krvi, ki mu je curljala iz / ran. Zraven Starmana je stal drug zabodenec ' Ivan  Bukovec,   po   domače  Koštov   h Sore. / Tudi  ta je bil tako silno  z verigami zvezan, / da mu ni  bilo  moč prestajati.   Ranjenca   so y pripeljali torej v Loko in  od tam ga je sod-nija poslala v Ljubljano v bolnico. Iz Loke se je smel Starman odpeljati na svoje stroške v ljubljansko bolnico, dočim   so   ranjenega   Bukovca obdržali v zaporu.
Med tem je ključavničar odprl šolska vrata in v šolo so Šli Cron, Sušnik, ki se jo obnašal kakor kak srednjeveški inkvizitor. Sušnik se je zadri na župnika Berceta, češ, »včeraj ste dobili dekret, danes boste vse izročili". Župnik Berce je mirno oddal župnijo in Sušnik jo je izročil kaplanu Brajcu v upravo. Pred hišo zbrano ljudstvo je jokalo in preklinjalo. Na škofa, na katoliško cerkev, na pre-zidenta Schwarza, na kaplana Brajca so letele besede in psovke, ki jih ne moremo zapisati. Ko so Cron, Sušnik in Brajc prišli iz šolo, je nastal nov vrišč. Ves srd se je obrnil proti Brajcu. Zopet so letele psovke, in usule so se tudi vnovič na Škofa Jegliča. Brajc jo je z Župniškimi knjigami pod pazduho odkuril v kapktiijo. Ljudstvo je žvižgalo tako, da je šlo skozi ušesa. Ves čas so ljudje klicali: »Pojdimo v Ricmnnje, pojdimo k drugi veri!"
v
Zenitna ponudba.
Udovec, 44 let star, z dvema otrokoma, bivajoč v tržaški okolici v dobrem položaju in »pravico do penzijo, želi poročiti pošteno in pridno gospico kake dobre hiše iz dežele, ki bi imela nekaj dote in bi ne bila čez 30 let stara.
___   Ponudbe   do   15.   novembra Lpod
N. N., Trst, Sv. Ivan, štev. 1Č57~'
Kdorljubika**oin čokolado, teffiu bodi pi-iporofet
ivona Jioffa
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšče v tebi, je torej najlaže pre-
baren, ne provaroč* nikoli zaprtosti in jo ob najbou-
iem okusu izredno poceni.
Pristen samo s imenom
Ivan Hoff
i in a lavjo varstveno anamko. /
J ZavojipoVikgOOvinarJ^vv
>      . V« » 50      »
Dobiva se povaod.
Zahvala.
Za mnogo dokaze  sočutja,   ki so nam došli   ob  smrti   naše proijubljone, nepozabne soproge, svakinje in tašče gospe
Katerine Munih,
od naših sorodnikov,  prijateljev in znancev,  izrekamo tim  potom najtoplejšo zahvalo.
Bog povrni vsem stotero.
PO.DBBDO, dne 31. oktobra 1905.
Žalujoči ostali.
Ker bo -zali valj na nedelja v Kobaridu dne 19. novembra, držal se bode navadni trg dne 20. novembra t \. v Kobaridu/
Župansko Kobarid.
Namizna orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrujene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, m> inlzni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele,  restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorni založniki
Christofle & C.ie    Dunaj
I. Opernring 5 (Heinrichshof).
—  Ilustrovan cenik na zahtevanje.  —
V vseh mestih zastopano po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši Izdelki gornjo tovarni&ko znamko in ime Christofle
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesjje od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila
električne luči tt fe fe JI M in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ekert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračajo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A.
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči.
V eartci, za vtjaisies itev. 13.
Božjasf®
Kdor trpi na boijasti. krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko  v  pri?,   Schwannen • Apoteke,
Frankfhrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
5 kron in še več zaslužka na dan
Dražba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne [gleda na oddaljenost in delo pmdajamo^i. Družba za domača dela in sfToJeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7.1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434.
Lekarnarja A. THIERHT-jev
DftLCAH varstveno znamko zelena nuna.
Najstareje ljudsko sredstvo proti prenim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, Želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, infiuenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-satih steklenic S K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 13 K.
PS Centifolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavientrol.)
KajmoCneJše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane $ sprem-tiico in poštnino vred: 2 lončka K 3*60. Pri tno jedino iz lekarne pri angclju varuha A. THISRRY-ja v Pregradi pri Rogatctt-Slatiai kamor naj so naslavljajo naročila. Pa ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna pričajo broSurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali so isto dopošljo pooebej na zahtevo.
Gorica  -*e-   Gorica
Klimatično zdravišče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. •— Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveSava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. —- Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Odlikovana pekarija in sladčičarna.
HaPol ftraščilf,
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birnianee, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
+
Priporoča vsakovrstne priprare za bolnike kakor: ovitke Prcsnitz, torbe za led, priprave za ogrevanje trebuha, elastično nogovice, ortopediCne aparate, gobe in cevi iz gumija, sterilizirano rato drja Brans, klisopompa, mlečne pumpe, cizke, umivalnike za želodec, umivalnike „Udys Friend", zračne blazine za bolnike iti
KerM i Ul
—        v Gorici __:__z
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamtranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica  konec ' #
Raštelja št. 4 sprejema vsako jL^j
popravo šivalnih strojev, dvd-:-A
koles, pušk in samokresov.  V *
Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let.
Pozor!
Kdor hode dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na naSo
najstarejšo firmo
Zwilchenbart, Basel (Švica) Gentraibahnplatz 9.
Za dobro in hitro eksp edicij o se garantira.
Najcenejša in najhitrejša vožnja ? Ameriko je s parniki ..Severonemškega Llojda".
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.", „KR0NPR!NZ WILHELM" in „KAiSER WILHELM der GROSSE". Prek o morska vožnja traja samo 5 — 6 dni.      _.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori »avedenoga __ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnio dobite *~ v I^jubljanl edino le pri                                             t-«4
1351
nasproti občeznani gostilni „pri Starem fišlerja«. I Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se m tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna, g
I Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado,  Mexiko, Californijo,  ,„_ Arizona,  Utah,  Wioming,   Nevada,   Oregon  in  Washington  nudi  naše društvo posebno   ugodno   in   izredno   c6no   erez   Galveston.   Odhod   *ia   tej. progi
iz Bremna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi liatki preko Bal ti mor a in r.a vse ostale dele sveta, kakor:
Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
Sd

Pozor! t
Ogrska                 .   |
| cvetlična paprika tSSI
¦     ¦                  priznano izvrstne
I vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Hadaljne posebnosti: slanina* Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje-
j          Haupt A. Rudoll
i Budimpešta (Ogrsko) VII. O vodama s ae 22
1        V GORICI
j f ckališf« Uos. ^e*di it. 4§.
[   M. GAL
I   CENTRALA:'v Trstu Corso 4.
POTNIKI V AMERIKO
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Naftolstvo in nadzorstvo je sklenilo v Bkupni seji dne 28. nov. 1002 tako *
'Hranilno vlog« se obrestujejo po 47*%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje »odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davok plačuje pos. sama. Posojilo t na  vknjižbe  po 5l/*%, »a varSCino  ali  zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%.
Slanlo 31 deč 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113 382. ~ Hranilne vloge 1,554.98913.-Posojila 1,5708103? — V r e dno s t hi 8 110.675- (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.101-01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
i
Lekarna Cristofoletti v Bomi na travniku.
Trskino (Stokfrževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja neravno-mene barve po K 140, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave, ozdravijo   v  kratkem času z  gotovostjo  | lualotrvnost itd. itd.
I
Trskino jstrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem se
1                                    vso kostno bolezni,  žlezni otoki, golše,
—_^.-       - t Cona ene steklenice ]e.l krono 40 vinarjev. ^-      ~ I Opomba. Olje, katerega naročam direktna iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem 1                                     glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
*Lt  Cristofolettijeva pijača iz kine in železa   H*
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trskinim 0^'eai. ------Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.                    7= j
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz Ilirske Bistrice vdobe" v vseh boljših prodajal-nicah jestvin po mesti?- in po deželi.
Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu - gorica.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice
sv. Marka se uporabljajo za notranje
in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol.  Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih bolezolh,  ublažujejo -*  katar, urejujejo fzmaček. odpravijo naduho, bolečine in krče,  pospešujujejo in zboljSujejo W prebavo, čistijo kri in čreva. Prežen6 velike in male gliste ter vse -od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti  hrlpaVOSti in prehlajenjU.  Lečijo vse bolezni na Jetrih in Slezeil ter i koliko in ščipanje v želodcu.   Odpravijo vsako DirzliCO in vse iz nje izhajajoče bolezni. , Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele  raditega  manjkati v nobeni  meščanski  in kmečki  hiši.   Dobiva  se  samo: .  Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
J\    ITlesfna lekarna, Zagreb, Hlarkou trg $1. 5 poleg cerkue su. Marka.
Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica" se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12stekl.)4 K, 2 duc. (24 stekl.) 8 K, 3 duc. (36 stekl.) 11 K,4 duc. (48stekl.) 1460 K, 5 duc.(60 stekl.) 17K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepun lloičič, župnik; (^ Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.                                    •?•,
•   "Ustanovljena leta 1360.     HTIeStlia tekamo, ZdQTCb,    Ustanovljena leta 1360.     flp J?                           Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.                           \J
«
Pfaff-ovi šivalni stroji
(JsF"~ so najboljl.   ^jj
To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku iu od vsakega agenta, k navadno nili ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve Liko se uuelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po na ji več kot 20-leltii poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali da so res Pfatfovi šivaini stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim
Ifattovi šivalni stroji ffl°«SS.po 10"lfitni doW 3e vedn<: ffaffovi šivalni stroji SrSffSSn? za ,ionm*° rab0 in
JfaffflVi Šivalni StrOH ?0P08?,,no.W«n>»umelaove*enje riailUII  Oliailll *I|U|    (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
f faflovi šivalni stroji KLt zTiŠIT1 vsak0 lovarn0.
Nikar naj se no zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje.
Zaloga FfaiTovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via MuniGipio štev 1
SAUNIG & DEKLEVA.
ropravljuluioa Šivalnih strojer, drokoles Nunska alica 14
..Goriška Tiskarna"
priporoča
vizitke
** Mizarska zadruga ¦¦¦¦»
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useli slogou
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.:
Podružnica v Trstu Via dl Plana veselila 1. Podružnica v Spljafa. Zastopstvo v Orljantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
—¦¦¦aasssssssssssssi             a mamka „jelen". -*ma
i
Varstvena znamka.
Oaa> ¦par* zajamčeno čisto *Wi le ara« vsaka kiadljlva priaiaal. Para I*vratno. Kdor hoco dobili žara* Jaaicaao pristno, parila aaikadljlva ailla aa| dobro pasi da bo Eaiol vaak komad Ima „SCHIGHT" la varatvano saaMka,„ JELEN«.
a-n MtaM tam. .. «. _ ¦.„,.,„ ,.„.„.„ «,.,... ..,.,.,.„„ „„„.,         ^^^ se pousod!
=== Zastopnik: Umberto Bpzzinl - Gorica, Maglstratna ulica. ==--------------,--------"
»•••aaaaaaaaaiaaaaataiaaaaataaaaa«