Geografski vestnik 78-2, 2006, 53-64
Razprave
RAZPRAVE
SPORO^ILNOST ZEMLJEVIDOV V LU^I PRVEGA SVETOVNEGA ATLASA V SLOVENSKEM JEZIKU
AVTORICI
mag. Jerneja Fridl
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija
jerneja@zrc-sazu.si
mag. Mimi Urbanc
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija mimi@zrc-sazu.si
UDK: 528.94(084.42)=163.6 COBISS: 1.02
IZVLE^EK
Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku
Zemljevidi so u~inkovita grafi~na sredstva, saj jih odlikuje velika sporo~ilna vrednost, pomagajo oblikovati odnos do sveta in obenem predstavljajo na{ pogled na svet. Zato je razvoj zemljevidov skozi zgodovino nelo~-ljivo in neposredno povezan z dru`benim, kulturnim, gospodarskim, politi~nim in ideolo{kim dogajanjem v dru`bi. S tega zornega kota je predstavljen tudi Atlant, prvi svetovni atlas v slovenskem jeziku. Poleg tehnolo{kega vidika Atlanta je obravnavana tudi njegova kognitivna raven: kaj prikazuje in kako prikazuje. Iz njegovih zemljevidov lahko razberemo stopnjo tehnolo{kega razvoja, gospodarsko in politi~no realnost druge polovice 19. stoletja ter razmere znotraj slovenske dru`be in njen odnos do zunanjega sveta.
KLJU^NE BESEDE
Slovenija, Atlant, zemljevid, branje zemljevida, sporo~ilnost zemljevida, mo~ kartografije
ABSTRACT
The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language
Maps are an effective graphical means since they have a high communicative value and help us shape a relationship to the world around us as well as present our view to the world. For this reason the development of maps throughout all historical periods has been inseparably connected with social, cultural, economic, political and ideological developments in society. It is in this light that Atlant, the first atlas of the world in the Slovene language, is presented. In addition to the technical side of Atlant we also examine its cognitive level: what is shown and how it is shown. From its maps we can gain an understanding of the level of technological development and of the economic, political and social reality of the second half of the 19th century as well as of the attitude of Slovene society towards itself and towards the external world.
KEY WORDS
Slovenia, Atlant, map, reading of maps, communicative value of map, power of cartography
Uredni{tvo je prispevek prejelo 11. junija 2006.
53
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
1  Uvod
V ~lanku `elimo predstaviti vlogo zemljevidov prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku, ki je pod okriljem Matice slovenske v {estih snopi~ih s po tremi listi izhajal med letoma 1869 in 1877. Atlant, kot se zbirka zemljevidov imenuje, prikazujemo kot vir za analiziranje prostora, kulture in ~asa, v katerem je nastajal. Pri tem smo se osredoto~ili ne le na tehni~ne vidike Atlanta, ampak tudi na njegovo sporo~ilno vrednost: zavedanje slovenske dru`be kot naroda, vlogo jezika pri njegovem oblikovanju, kulturni vidik tega procesa in odnos Slovencev do drugih narodov v Avstro-Ogrski monarhiji. Raziskava poleg klasi~ne obravnave zemljevidov zajema predvsem vsebinski vidik, pri ~emer se osredoto~a na vsebino zemljevidov in na~in njenega prikaza. V tej lu~i je Atlant predstavljen kot pomemben dokument gospodarske, politi~ne in dru`bene realnosti.
Pri~ujo~o raziskavo gradimo na metafori »zemljevid je besedilo«, ki ga je napisala (oblikovala) dru`ba (Pickles 1992; Harley 1992). Ideja o »besedilnosti zemljevida« temelji na podmeni, da avtor v vsebino zemljevida vtisne lastno mi{ljenje in vrednote ter vrednote in mi{ljenje dru`bene skupine, ki ji pripada, prav tako kot pisatelj zlije svoja ~ustva na papir. Posledi~no je torej zemljevid mogo~e brati podobno kot knjigo. Bistvo dojemanja zemljevida kot besedila je, da je zemljevid vse manj konkreten in viden ter ~edalje bolj subjektiven. V ospredju niso ve~ fizi~ne prvine zemljevida, pa~ pa njegove simbolne vrednote. V tej lu~i je zemljevid ogledalo zunanjega sveta in odsev ~lovekovih izku{enj. Zemljevid ni samo tisto, kar vidimo; je tudi konstrukt dolo~enega okolja in ~asa. Zato je zemljevid dru`beni in kulturni proizvod ter na~in videnja, projiciranega na svet. Njegovo sporo~ilo se prena{a prek dveh simbolnih skupin: grafi~ne in jezikovne.
Posebna pozornost je namenjena razmi{ljanju, kako interpretiramo in do`ivljamo zemljevide Atlanta, da si z njihovo pomo~jo ustvarimo predstave o ~asu in stanju duha dru`be, v kateri so nastajali. Na~in branja zemljevidov je namre~ odvisen od uporabnika oziroma bralca, torej od njegovega znanja, izku{enj, osebnega pogleda in kulturnega okolja, iz katerega izhaja.
2  Zemljevidi kot odsev dru`benega, kulturnega in politi~nega razvoja
Zemljevidi so `e dolgo povezani z geografskim delom, vendar so zlasti orodje za prikazovanje najrazli~nej{ih dognanj (Perko 2004). Od tod izhaja tradicionalni pogled nanje kot na abstrakcijo realnosti, saj naj bi prikazovali objektivno informacijo o okolju, ki nas obdaja (Soini 2001). Kartografska definicija, da so zemljevidi odsev prostora v dolo~enem ~asu, velja `e dalj ~asa za pomanjkljivo ali celo neustrezno, saj zajema le tehni~ne postopke in kartografska znanja, ki rezultirajo »… v vse bolj izpopolnjeni upodobitvi realnosti…« (Pickles 1992). Poglobljena postmoderna in humanisti~na analiza zemljevide prikazuje v novi lu~i. Ne moremo jih ve~ obravnavati le kot sredstvo za orientacijo, dolo~anje polo`aja posameznih krajev in ugotavljanje dogajanj v dolo~enem ~asovnem obdobju, ampak imajo mnogo {ir{o sporo~ilno vrednost. Z vidika teorije medbesedilnosti so zemljevidi »grafi~na besedila«, ki so, podobno kot pokrajine, kompozicije skladb ali arhitekturne zgradbe, uvr{~eni med neknji`na besedila. Metafori zemljevida kot jezika nekateri kartografi nasprotujejo, saj z literarnega vidika grafi~na besedila ne temeljijo na slovnici in ~asovnem sosledju stavkov (Harley 1992). Vendar za samo besedilo v {ir{em pomenu besede niso konstitutivni lingvisti~ni elementi, temve~ dejanje struk-turiranja. Znano je namre~, da so se kartografski simboli kot kodi za sporazumevanje razvili celo pred ~rkovnimi kodi.
^e sledimo dopolnjeni definiciji zemljevidov in jih razumemo kot besedilo oziroma kot dru`beno proizvedeno obliko védenja, jih dojemamo kot rezultat stopnje dru`benega in kulturnega razvoja nekega naroda in odsev avtorjevega oziroma izdeloval~evega pogleda na svet (McKenzie 1986; Dorling, Fairbairn 1997; Cosgrove 1999). Zato Poli~ tudi kartografske zemljevide (zemljevide v klasi~nem pomenu besede) uvr{~a med spoznavne ali miselne zemljevide, saj so prav tako subjektivno dolo~eni: »…So
54
Geografski vestnik 78-2, 2006
Razprave
Slika 1: Moderna upodobitev mitolo{kega junaka Atlanta, ki nosi Zemljo. Njegova telesna mo~ je postala simbol dejanske in moralne mo~i. Po njem so atlasi dobili ime.
vsaj evrocentri~ni ali severocentri~ni, izkrivljeni in polni ~udnih prvin…« (Poli~ s sodelavci 2002). Starej{i zemljevidi imajo kot zgodovinski dokumenti, ki razkrivajo politi~no in kulturno podobo obdobij, v katerih so nastali, stopnjo tehnolo{kega razvoja ter avtorjevo znanje in predstave, dodatno sporo~ilno vrednost.
Kot vsako delo je zemljevid rezultat dveh skupin dejavnikov: izdelave šmap-making’ in uporabe šmap-using’. Izdelava obsega idejnega vodjo oziroma naro~nika in izdelovalca ter odseva njune namere v kontekstu kulturnih, dru`benih in politi~nih razmer. Uporaba zemljevidov se nana{a na njihove bralce oziroma uporabnike ter njihova kulturna, dru`bena in politi~na pri~akovanja (Craig 2000). Lil-ley (2000) trdi, da je izdelava zemljevida ustvarjalen proces, ki se lahko primerja s pisanjem besedila, le da se v tovrstnem besedilu zrcalijo prostorske predstave ljudi. Zato je kartografija tudi na~in preu~evanja, kaj je »zunaj« in kaj »znotraj«. V tej lu~i je kartografija veda, ki postavlja meje in jih obenem pomaga ru{iti oziroma zaobiti, saj prena{a intelektualni in svetovnonazorski pogled naro~nika ter izdelovalca zemljevida v kontekst {ir{e skupnosti. Pomembna je torej ideja, ki vodi naro~nika, saj izdelovalec obi~ajno le realizira njegove `elje in zahteve. Ravno zaradi te ideje imajo zemljevidi veliko sporo~ilno vrednost. »… There is no such thing as empty space on a map…« torej šna zemljevidu ni praznin’ je trditev, na kateri svoje dojemanje zemljevidov gradi Harley (Harley 2001). Njegovo delo temelji na prepri~anju, da lahko natan~no preu~evanje kartografske podzavesti in njenih dru`benih temeljev razkrije skrite namene zemljevidov. Ravno tisto, kar je na prvi pogled nevidno, daje zemljevidom mo~, tako politi~no kot kulturno. Harley je torej zemljevide dojemal kot predmet mo~i in védenja, zato je njihovo ustvarjanje pojmoval kot odsev politi~nega sistema.
Harleyjev pogled na ideolo{ko mo~ zemljevidov zajema ve~ vidikov. Najprej je treba razumeti zemljevid kot vrsto sporo~ila, ki je »napisano« za dolo~eno javnost. Drug vidik je ikonografija, ki razkriva globok simbolni, pa tudi nadnaraven, literarni pomen. Nenazadnje razumemo kartografijo kot obliko znanja. Harley je svoje razumevanje zemljevidov nadgradil {e s trditvijo, da izdelovalec oziroma naro~nik z izdelkom vselej manipulirata z njegovimi uporabniki. Po njegovem zemljevidi prikazujejo politi~ne in kulturne te`nje avtorja oziroma naro~nika (Harley 2001).
55
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
Slika 2: Praznina na zemljevidu Arabskega polotoka sporo~a, da so bila v drugi polovici 19. stoletja {e vedno nekatera obmo~ja neraziskana in nezanimiva za evropski prostor (Atlant 2005).
3 Zemljevidi kot odraz politi~ne mo~i in prila{~anja prostora
V primeru majhnih narodov znotraj ve~nacionalnih dr`av, kakr{na je bila na primer Habsbur{ka (pozneje Avstro-Ogrska) monarhija, prila{~anje prostora pojmujemo na mentalni ravni, saj gre za prisvojitev lastnega prostora in njegovega preoblikovanja v nacionalni prostor. Anderson ta proces imenuje oblikovanje zami{ljene skupnosti, kot njegov temeljni mejnik pa izpostavlja tisk. Tako si je na primer v koloniziranih de`elah srednje Evrope doma~a inteligenca zamislila lastne narodne skupnosti takrat, ko so ljudje lahko za~eli prebirati ~asopisje v lastnem jeziku (Anderson 1998). Ve~ina definicij nacionalizma poudarja politi~ni vidik (Anderson 1998), vendar je bil ta proces oblikovanja druga~en pri tistih narodnih skupnostih, ki niso imele lastnega vladajo~ega razreda, niso nikoli `ivele v neodvisni dr`avni tvorbi, ki bi se ujemala z njihovim naselitvenim prostorom in niso poznale nepretrgane tradicije intelektualnega ustvarjanja v narodnem jeziku, ali pa je bil ta izkoreninjen oziroma mo~no degeneriran (Hroch 1985). V vseh mo`nih primerih gre za »o`ivitev« zatiranega majhnega naroda s pomo~jo kulturnega ustvarjanja, kot na primer pri Slovencih, pri ~emer majhnost ni mi{ljena v {tevil~nem smislu. Pri prikazovanju slovenske realnosti, ki se zrcali v Atlantu, lahko uporabimo Hrochove ideje (Hroch 1985) in jih nadgradimo: res je, da je bilo v prvem obdobju narodno prebujenje predvsem kulturno, vendar so ga spodbudili dolo~eni politi~ni vzgibi. Politi~en zna~aj je imelo `e samo po sebi, ker ga je omogo~ila {ele dolo~ena politi~na situacija. V primeru Slovencev namre~ velja, da je bilo mogo~e prepoznati politi~ne zahteve v podtonih (Granda 1998).
Eden od podtonov je tudi uporaba slovenskih zemljepisnih imen na zemljevidih. Zemljepisna imena so v splo{nem priljubljena tema histori~ne geografije, saj so tako stvarna kot metafori~na, tako dejanska kot simbolna, predvsem pa odpirajo vselej aktualno vpra{anje mo~i, kulture, lokacije in identitete (Nash 1999; Urbanc, Gabrovec 2005). Prek toponimov se pogosto izvaja psiholo{ki boj za prila{~anje prostora (Cohen, Kliot 1992; Myers 1996; Harley2001; Baskar 2004) bodisi za kolonialno, fizi~no pri-lastitev bodisi za duhovno.
Tuja zemljepisna imena v sloven{~ini so se v manj{em obsegu pojavila v u~benikih {ele v prvi polovici 19. stoletja. Prvi jih je sistemati~no predstavil Janez Jesenko v u~beniku Zemljepisna za~etnica za gimnazije in realke iz leta 1865. Zaradi pomanjkanja zgledov v takrat {e redki in nedodelani strokovni literaturi je Matej Cigale, ki mu je Matica slovenska zaupala slovenjenje zemljepisnih imen Atlanta, opravil pionirsko delo. Med 28.075 zapisi imen in nekaterih ob~ih pojmov je na osemnajstih zemljevidih podoma~enih 5907 ali 21 % imen (Kladnik 2005). Dele` podoma~enih imen je celo precej ve~ji
56
Geografski vestnik 78-2, 2006
Razprave
Slika 3: Avtor zgornje karikature pripisuje slovenskim ~asopisom izjemen pomen za oblikovanje slovenske zavesti in jih zato imenuje Atlanti (Juri s pu{o 1869).
kot v sodobnih svetovnih atlasih, ker je bilo slovenjenje povezano z `eljo po uveljavitvi lastnega kulturnega in jezikovnega razvoja.
Pri slovenjenju imen je Cigale sledil takrat mo~no `ivemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so bila v rabi tudi slovanska imena, ta v Atlantu tudi zapisana. Tako najdemo na primer na ozemlju zdaj{nje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Ora{tje (Orastie). Morda {e bolj{i primeri so na ozemlju zdaj{nje Nem~ije. Tam, kjer so bila raz{irjena lu`i{kosrbska imena, so ta tudi zapisana. Tako so na primer na Mecklenbur{kem in Brandenbur{kem zapisana imena naselij Roztoki (Rostock), Ribnica (Ribnitz-Damgarten), Plava (Plau), Branibor (Brandenburg) in Devin (Magdeburg). Podo-ma~ena je tudi glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi {tevilna imena na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Kladenj (Kladanj), ^a~ek (^a~ak), Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd) (Kladnik 2005). Cigaleta lahko upravi~eno razglasimo za utemeljitelja {tevilnih podoma~e-nih zemljepisnih imen, saj je bilo njegovo delo rezultat resnega intelektualnega ustvarjanja in ne nekriti~nega povzemanja iz sorodnih publikacij.
Politi~na mo~ posameznih dr`av je na zemljevidih neposredno ponazorjena z razmejitvenimi ~rtami. Z jasno za~rtanimi politi~nimi in administrativnimi mejami je Atlant pomemben zgodovinski dokument, ki ka`e na prevlado nekaterih narodov. Na listu Afrike je nazorno prikazano, kako obse`-na ozemlja so si do druge polovice 19. stoletja prisvojile Velika Britanija, Nizozemska, Francija, [panija in Portugalska. Med velikimi kolonialnimi imperiji, manj{imi neodvisnimi dr`avami in {tevilnimi kolonijami slovenskega ozemlja teritorialno takrat {e ni bilo mogo~e zaznati.
57
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
Slika 4: Izhodi{~ni poldnevnik Ferro na zemljevidu Afrike iz leta 1772 kartografa Tobiasa Conrada Lotterja (1717-1777).
S politi~no prevlado je mogo~e posredno vplivati tudi na druge prvine zemljevidov. To med drugim dokazujejo prizadevanja razli~nih vladarjev, da so kot izhodi{~ni poldnevnik ali meridian uporabljali tistega, ki je potekal ~ez ozemlje njihove dr`ave. Leta 1634 je francoski kralj Ludvik XIII. dolo~il, da se za za~etni poldnevnik uporablja Ferro, zdaj{nji Hierro, najzahodnej{i izmed Kanarskih otokov. Enako izhodi{~e je pozneje prevzela Habsbur{ka monarhija. Vpra{anje neenotnega za~etnega poldnevnika se je {e posebej zaostrilo na za~etku 19. stoletja, ko so kartografske velesile za izhodi{~ne poldnevnike izbirale tiste, ki so potekali prek njihovih glavnih mest. Tako so Francozi kot lego za~etnega poldnevnika izbrali Pariz, Rusi Pulkov blizu Sankt Peterburga, Italijani Monte Mario v bli`ini Rima in Angle`i zvezdarno v Greenwich blizu Londona (Slukan Alti} 2003). Leta 1884 so s konvencijo na mednarodnem geodetskem kongresu v Washingtonu kot za~etni poldnevnik dolo~ili Greenwich, kar ka`e na politi~no in gospodarsko prevlado tedanjega Britanskega imperija.
Nesoglasja glede izhodi{~ stopinjske mre`e so na zemljevidih Atlanta jasno opazna. Na vseh je izhodi{~-ni vzporednik ekvator ali ravnik, kot ga poimenuje Cigale. Za izhodi{~ni poldnevnik pa je najpogosteje izbran kanarski otok Hierro, tedanji Ferro, manjkrat Pariz, v~asih pa tudi kombinacija obeh. V tem primeru sta na isti stopinjski mre`i navedeni obe razli~ici, saj je razlika v zemljepisni dol`ini med Hierrom in Parizom natan~no 20°. Zato je bilo mogo~e iste poldnevnike ozna~iti z enim izhodi{~em na vrhu zemljevida in z drugim spodaj (Fridl 2005).
4 Zemljevidi kot propagandno sredstvo
Zemljevidi so zaradi svoje vizualne mo~i na splo{no zelo uporaben medij za prena{anje informacij. Skozi razli~na obdobja zgodovine so se u~inkovito uporabljali v propagandne namene, kar so velesile s pridom izrabljale in izrabljajo {e danes. Njihov propagandni vidik je {e posebej pri{el do izraza v ~asu kolonialnih osvajanj. Angle`i so na primer v prvi polovici 19. stoletja vneto risali nove zemljevide Irske,
58
Geografski vestnik 78-2, 2006
Razprave
pri ~emer so vsa uveljavljena doma~a imena dosledno zamenjali z angle{kimi toponimi. S tem so samo dokon~ali proces, ki so ga s prvimi kolonialnimi zemljevidi Irske za~rtali `e dve stoletji prej (Baskar 2004). To je bil le eden od na~inov, s katerim so Irce »prepri~evali«, da je njihova de`ela skupaj z Zdru`enim kraljestvom kulturno in jezikovno homogena enota.
O mejah propagandnosti Pickles (1992) razmi{lja skozi retori~ni vpra{anji: »… Ali so vsi zemljevidi propagandni zemljevidi?…« in »… Ali so propagandni samo tisti zemljevidi, ki uporabljajo dolo~ene grafi~ne tehnike, da ustvarijo izkrivljeno sliko?…«. ^e se vrnemo k ugotovitvi, da so vsi zemljevidi ustvarjene podobe, potem se odgovor ponuja kar sam od sebe. Vsak zemljevid je tako interpretacija realnosti kot tudi izkrivljena podoba le-te. Subjektivno kartografsko sporo~ilo je mogo~e dose~i na razne na~ine, denimo s poudarjanjem dolo~enih potez, s potla~enjem protislovnih informacij in/ali z izbiro provo-kativnih kartografskih znakov. Pristranska kartografska predstavitev se najve~krat nana{a na teritorialne zahteve, nacionalnost, meje, strate{ke polo`aje, zavojevana ozemlja, prodore vojske, obrambne polo`aje, interesne sfere in regionalne razlike (Monmonier 1996).
Dober primer propagandne vloge zemljevida je Kozlerjev Zemljovid Slovenske de`ele in pokrajin, ki je s tem, ko je za~rtal slovensko etni~no ozemlje in govoril o de`eli, ki administrativno ni obstajala, jasno propagiral idejo Zedinjene Slovenije. Zaradi svoje izrazite propagandne sporo~ilnosti je bil zemljevid `e ob izidu zaplenjen. Atlant zaradi druga~ne narave zemljevidov te ideje tako glasno in neposredno sicer ne izra`a, a je bila vodilo njegovega nastanka. Propagira namre~ slovenski jezik in ima, tako kot vse publikacije Matice slovenske, vsenarodni zna~aj, saj te`i k preseganju regionalnih meja in zadovoljevanju potreb vseh ljudi, ne glede na to, odkod prihajajo. Z Atlantom je Matica slovenska jasno pokazala, da znotraj velike Monarhije obstaja skupnost, ki se je za~ela oblikovati v narod, tedaj {e brez ambicij po samostojnosti. Svojo domovino je Cigale imenoval Avstrija, ~eprav se je takrat `e dve leti imenovala Avstro-Ogrska. Po vsej verjetnosti gre za politi~no te`njo ([umrada 2005) oblikovati »idealno« dr`avno skupnost v prihodnosti.
Kot je bilo `e omenjeno, je mo~no sredstvo kartografske propagande tudi imenoslovje. Imena krajev ali toponimi ne le spreminjajo neznane lokacije v zna~ilne prvine kulturne pokrajine, temve~ posredno nakazujejo regionalne zna~ilnosti in eti~no pripadnost dolo~enega ozemlja. Imenoslovje Atlanta je bilo glavno propagandno orodje naro~nika. Do tihega »jezikovnega« boja med nem{kim in slovenskim jezikom je pri{lo `e pri izbiri tiskarne. Slovenska matica je kot naro~nik `elela imeti na zemljevidih ~imve~ slovenskih in poslovenjenih imen, nem{ka zalo`ba pa je bila pripravljena na nem{ke zemljevide doti-skati le manj{e {tevilo slovenskih toponimov (Oro`en Adami~, Urbanc 2005). Zaradi zmanj{anja stro{kov so razmi{ljali celo o skupnem slovensko-hrva{kem atlasu, vendar so idejo kmalu opustili, saj niso hoteli zlitja obeh jezikov ali celo podreditve sloven{~ine hrva{~ini.
5 Zemljevidi kot podoba predstav o sebi in svetu
Od trenutka, ko je gr{ki filozof Aristotel opozoril na dejstvo, da je senca na Luni odsev Zemlje in je v ~asu med {~ipom in mlajem polkro`na, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla, se je po~asi za~ela oblikovati realnej{a podoba sveta. Vendar je bila ta podoba vse do ve~jih odkritij in izpopolnjenega tehnolo{kega razvoja v bli`nji preteklosti nepopolna in pristranska. Najstarej{e slike naselij ali manj{ih obmo~ij s sodobnega zornega kota te`ko poimenujemo zemljevide, saj so bile kartografsko in teritorialno omejene. Tak{na sta na primer kamenodobna zemljevida, najdena v zdaj{njih Ukrajini in Tur~iji (Perko 2001; Perko 2005). Vsi zemljevidi, od najstarej{ih do sodobnih, pa so si enotni v postavljanju lastnih ozemelj in ideolo{-kih te`enj v sredi{~e.
Zaradi neraziskanih obmo~ij se nepopolne predstave sveta na zemljevidih odra`ajo ve~ tiso~letij; zemljevidi sveta, celin in de`el so namre~ za~eli dobivati sodobnej{o podobo {ele v 16. stoletju. K izbolj{ani podobi so najve~ pripomogli te`nje evropskih vladarjev po odkrivanju in osvajanju novih de`el ter prena{anje znanj z Daljnega vzhoda v Evropo, {e posebej s Kitajske. Vse to je omogo~ilo, da so na
59
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
zemljevidih sveta postopno za~ele izginjati bele lise, ki so jih od 14. do za~etka 19. stoletja prekrivali s podobami miti~nih likov, na primer s fantazijskimi liki ljudi in `ivali ter z eksoti~nimi rastlinami. To~-neje izra~unane zemljepisne dol`ine in {irine posameznih krajev na Zemlji so omogo~ile posodabljanje Ptolemajevih kartografskih projekcij, ki so bile s ponatisi njegovih del v veljavi vse do prve polovice 16. stoletja. Vendar je moralo prete~i {e kar nekaj ~asa, preden je s pomo~jo natan~nej{ih topografskih kart posameznih de`el tudi prvi splo{ni zemljevid Evrope dobil sodobne poteze. To se je zgodilo na za~etku 19. stoletja (Fridl 1999), v obdobju, ko so se pojavile tudi prve te`nje po umestitvi slovenskega naroda na politi~ni zemljevid Evrope.
Atlant je nastal v ~asu, ko je bila Habsbur{ka monarhija v prime`u zunanjih in notranjih politi~nih kriz, zaradi katerih je morala prekiniti tradicijo dotedanjega absolutisti~nega re`ima in za~eti uveljavljati ustavno ter dr`avnozborsko in de`elnozborsko politi~no `ivljenje, ki pa {e dolgo ni bilo demokrati~no. Ne le za Slovence, tudi za ostale majhne narode se je za~elo novo obdobje, ki jim je omogo~ilo pribli`evanje k uveljavitvi narodne celote. Oporne to~ke tega mejnika so bila domoznanstvena in literarna dela; zlasti prva so {irila obzorja o drugih narodih in obmo~jih ter poglabljala védenje o sebi. Pri tem je imela prvenstveno vlogo kartografija, {e zlasti `e omenjeni Kozlerjev Zemljovid Slovenske de`ele in pokrajin, ki je gradil odnos Slovencev do sebe.
Knjige, ki so sledile Zemljovidu, so odra`ale podobne ideje: predstaviti tiste de`ele znotraj Habsbur{ke monarhije, v katerih strnjeno `ivijo Slovenci, pokazati, da te de`ele pripadajo Slovencem in jih kot samostojno politi~no enoto nazorno umestiti znotraj Monarhije (Granda 2001; Vodopivec 1998). Atlant je jasno pokazal, da tudi slovenski jezik omogo~a znanstveno in intelektualno ustvarjanje, s ~imer je spodkopal argumente tedanjih vladnih predstavnikov o pomanjkanju ustreznih izrazov in neizoblikovanosti slovenskega jezika. S podoma~evanjem zemljepisnih imen je Cigale tako Slovencem kot drugim dokazal, da je sloven{~ina `iv jezik, ki se ga da razvijati. Opozoril je, da so Slovenci narodna skupnost, ki je odlo~no stopila na pot oblikovanja lastne identitete. Dela Matice slovenske so pokazala, da Slovenci svoje narodne emancipacije ne nameravajo izsiliti s politi~nim bojem, pa~ pa spontano, prek krepitve kulturne in jezikovne zavesti.
Atlant je na{emu ~loveku pribli`al svet in obenem svetu pribli`al Slovence. S svojo intelektualno dr`o je brisal meje med »mi« in »oni« in Slovence ena~il - vsaj na kulturnem podro~ju - z razvitimi evropskimi narodi. Svet je predstavil z evropskega zornega kota, zlasti z nem{ko-avstrijskega gledi{~a. Med drugimi celinami je bila le Amerika prikazana na dveh listih, Evropa in njeni posamezni deli (skupaj z Rusijo in Tur~ijo) pa na kar dvanajstih, ki se praviloma pona{ajo tudi z najve~jim {tevilom imen. Podobno kot pri sodobnih atlasih je dele` podoma~enih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dr`av. Zaznaven je razkorak v raz-delanosti imenoslovja med takrat `e dobro znanimi de`elami in tistimi, ki so jih evropski raziskovalci {ele za~eli »odkrivati«. Tako so na primer v osr~ju Afrike obse`ne bele lise, na njihovem obrobju pa lahko najdemo nekatera »eksoti~na« imena, o katerih danes ni ve~ sledu. Podobno je tudi ponekod v Oceaniji (Kladnik 2005). Slovensko imenoslovje ne pomeni le lo~evanja od germanskega prostora, pa~ pa tudi iskanje lastnega mesta znotraj slovanske realnosti. Res je tudi, da so bili mnogi v tistem ~asu zelo naklonjeni ideji panslavizma in se je konstrukt ju`nih Slovanov vse mo~neje in jasneje izra`al. A prav z Atlantom in nekaterimi drugimi publikacijami se je jasno izrazila edinstvenost in posebnost slovenskega jezika.
6 Zemljevidi kot tehnolo{ki dose`ek
V obdobju od kartografskih dose`kov starih Grkov do izida Atlanta je tehnolo{ki razvoj v kartografiji do`ivljal manj{e ali ve~je vzpone. Znanstvena dognanja starogr{kih filozofov, astronomov in matematikov, kakor tudi njihova raziskovanja neznanih de`el, so pripomogla k vzpostavitvi nekaterih bistvenih kartografskih na~el in merskih metod. V srednjem veku je kartografska znanost podlegla vplivu kr{~anskih predstav o na{em planetu in Oson~ju, temelje~ih predvsem na Bibliji. Kartografski razvoj se je zato resneje nadaljeval {ele v poznem srednjem veku, ko so s ponatisi Ptolemajevih del obudili
60
Geografski vestnik 78-2, 2006
Razprave
`e pozabljena kartografska znanja, kot so pojmovanje Zemlje kot krogle, kartografske projekcije ter uporaba zemljepisne {irine in zemljepisne dol`ine. V 16. stoletju so celine za~ele dobivati pravilnej{e obrise, saj so sodobnej{i pripomo~ki za navigacijo, na primer kompasi in izpopolnjeni zemljemerski in{trumenti, kot so z diopterji opremljene merilne mize, polimetri in teodoliti, omogo~ili natan~nej{e izmere obalnih ~rt in dr`avnih ozemelj.
Zemljevidi 19. stoletja se od predhodnih kartografskih prikazov niso razlikovali le po izpopolnjenih vsebinah in dose`eni natan~nosti, ampak je na njihov spremenjen videz v precej{nji meri vplival razvoj litografije ali kamnotiska, tiskarske tehnike, ki je zaznamovala tudi barvne zemljevide Cigale-tovega Atlanta. Dokaz, da so bili zemljevidi tiskani prav v tej tehniki, je zapis na njihovem spodnjem desnem robu: »… Vrezal na kamen in tiskal F. Köke na Dunaji…« (Fridl, Kladnik, Oro`en Adami~, Per-ko, Urbanc 2005). Takrat je bilo tiskarstvo v Evropi razvito {ele dobrih {tiristo let. Litografija je za ve~barvni tisk pomenila pravo revolucijo, saj je ob~utno pospe{ila in s tem pocenila tiskarske postopke. Leta 1795 jo je izumil Alois Senefelder (1771-1834), ko je posku{al razmno`iti svoja dramatur{ka dela. Apnen~eve plo{~e je poslikal s tu{em in oljno kredo, jih nato obdelal s kisom in raztopino gumija, na koncu pa premazal {e s tiskarskim ~rnilom. Pri tem so se obarvale le porisane povr{ine (Veliki splo{ni leksikon 1998). Uporaba kamnitih tiskarskih plo{~ se je v kartografiji ohranila vse do prve polovice 20. stoletja (Fridl 2005). To pomeni, da je bil Atlant Matice Slovenske v ~asu nastanka natisnjen v najsodobnej{i tiskarski tehniki. Kljub izpopolnjenemu tisku je bila priprava tiskarskih plo{~ za tisk zemljepisnih imen zelo zahtevna naloga. Nabor ~rkovnih znakov je poleg vseh velikih in majhnih ~rk slovenske abecede vseboval {e {tevilne ~rke z lo~evalnimi znamenji: à, á, â, ä, ã, å, a, Â, Ä, Å, ç, }, è, é, ê, ë, e¸, É, Ê, ì, í, î, ï, Î, / l, ñ, ò, ó, ô, õ, ö, o´´, Ó, Ö, s, ù, ú, û, ü, u, Ü in z´ (Kladnik 2005).
Slovenci kartografa ali kartografske hi{e, ki bi bila sposobna natisniti tako zahtevno delo, kot je bil Atlant, v tem obdobju `al nismo imeli. Zato se je Matica slovenska pri iskanju ustrezne kartografske predloge oziroma ustanove, ki bi prevzela izvedbo te naloge, najprej obrnila na dve nem{ki zalo`bi in eno ~e{ko. Ta odlo~itev odslikava polo`aj Slovencev pri iskanju lastnega prostora znotraj ve~nacionalne monarhije ter odnos med Slovenci in drugimi narodi monarhije. Izbor nem{kih zalo`b ka`e, da so le dobro leto po razpadu Nem{ke zveze in izlo~itvi Avstrije iz nje, kar so Slovenci sprejeli z velikim veseljem, vodilni pri Matici slovenski presegli avstrijsko-nem{ka nasprotja (Melik 1993). Zaradi neusklajenih interesov in nezainteresiranosti glede tiska Atlanta s strani zapro{enih zalo`b, je njegova izvedba nazadnje potekala na Dunaju, v prestolnici, kjer je, tako kot mnogi slovenski izobra`enci, deloval Cigale (Urbanc 2005). Tako je Atlant plod avstrijske tehnologije in kartografskega znanja ter slovenske jezikovne nadgradnje, saj je vlogo prevajalca, redaktorja in urednika prevzel Slovenec.
7 Sklep
Atlant je kot literarno in znanstveno delo ter zgodovinski dokument odsev ~asa in prostora, v katerem je nastajal. Z vidika teorije medbesedilnosti lahko zemljevide Atlanta obravnavamo kot besedilo, ki z nizom kartografskih kod, to je uveljavljenih kartografskih simbolov, ne deluje le na primarno-spo-ro~ilni, to je kartografsko-znakovni ravni, temve~ ga je mogo~e razumeti tudi metafori~no. To pomeni, da je mogo~e prepoznati njegovo sekundarno-sporo~ilno vrednost, ki jo je pogojeval zgodovinski in dru`beni polo`aj evropskih narodov v drugi polovici 19. stoletja. Da so zemljevidi zadostili tej drugotni vlogi, se je od kartografa zahtevala velika odgovornost pri izbiri kartografskih znakov in zemljepisnih imen, hkrati pa mu je bila omogo~ena dejavnej{a vloga v procesu nastajanja zemljevidov. Pri tem se je moral kartograf zavedati svoje vloge, zavestno zamejiti lastni jaz, dolo~iti meje subjektivnosti, ki jo je {e lahko projiciral v svoje kartografsko delo, in zadostiti `eljam naro~nika.
Atlant potrjuje dejstvo, da se je politi~na emancipacija Slovencev za~ela s kulturno emancipacijo. Z njim smo presegli nekatere ovire, ki so zavirale kulturni preporod. Notranje ovire so izhajale iz naroda samega. Najpomembnej{a je bila nepopolna dru`bena struktura, saj ni bilo doma~ega vladajo~ega razreda
61
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
oziroma je bil ta slabo zastopan, pa tudi drugi razredi in dru`bene skupine so bile atipi~no zastopane (Hroch 1985). Zunanje ovire so izhajale iz dr`ave, znotraj katere smo Slovenci `iveli, v na{em primeru Habsbur{ke (Avstro-Ogrske) monarhije. Atlant je tudi odsev kolektivnih predstav, ki so vzpostavljale zavest o narodni skupnosti in s tem naredile korak dlje k utrjevanju narodne identitete. ^e upo{tevamo humanisti~no dimenzijo identitete, potem gre za dialekti~ni sistem, ki zdru`uje dva vidika, in sicer »mi« in »oni«. Ta dihotomija ne zajema samo dvojnosti na horizontalni ravni, ampak tudi na vertikalni, kjer gre za razmerje med konceptoma »od spodaj« in »od zgoraj« (Paasi 1991; Paasi 2003). Pri tem je pomembno, da gre vbistvu za razmerje mo~i oziroma za mentalne meje. Kartografija in narodna zavest se torej pri postavljanju dejanskih in mentalnih meja tesno prepletata. Tiskanje zemljevidov s slovenskimi imeni je bilo namenjeno zlasti odpravljanju razlik med »mi« in »oni«, saj je slovensko narodno skupnost soo~ilo s kulturnim, narodnim in politi~nim razvojem drugih narodov, obenem pa jasno poudarilo predstavo o »mi« in jo obvarovalo pred zlitjem z ve~jimi, zgodovinsko bolj uveljavljenimi narodnimi skupnostmi.
Z vidika tehni~nih postopkov izvedbe zemljevidov, kakor tudi njihove medbesedilne vloge, so zemljevidi Atlanta primerljivi s svetovnimi atlasi jezikovno bolj uveljavljenih narodov 19. stoletja. Atlant omogo~a dober vpogled v realnost ~asa, v katerem je nastajal. Z njegovo pomo~jo lahko ob uporabi drugih dokumentov raziskujemo jezikovne spremembe, ki so se dogajale v zgodovini slovenskega jezika. Po analogiji, na primer s spremljanjem sprememb v poimenovanju dolo~enega mesta ali de`ele, lahko odkrijemo pomembno jezikovno zakonitost, ki lahko pripomore tudi k razre{evanju jezikovnih problemov in sprememb v drugih besedah in besedilih. Zemljevidi so tudi neprecenljivi dokumenti za preu~evanje zgodovine slovenskega naroda. Ne samo, da pomagajo razre{iti marsikatero nejasnost, na katero naletimo v starej{ih dokumentih, z izbranimi kartografskimi znaki pri~ajo o stopnji kulturne razvitosti slovenskega naroda v drugi polovici 19. stoletja. S ponatisom Atlanta je bilo znova izpostavljeno njegovo temeljno poslanstvo, da se poleg matemati~ne natan~nosti podajanja realnosti tedanjega prostora zagotavlja tudi sekundarno-sporo~ilnost zemljevidov, s ~imer se trajno ohranja njihova uporabnost za prihodnje rodove.
8 Viri in literatura
Anderson, B. 1998: Zami{ljene skupnosti: o izvoru in {irjenju Nacionalizma. Ljubljana.
Baskar, B. 2004: Krajevna imena med kolonializmom in etni~nim nacionalizmom. Gledali{ki list SNG Drama 84. Ljubljana.
Cohen, S.B., Kliot, N 1992: Place-names, in Israel's Ideological Struggle over the Administered Territories. Annals of the Association of American Geographers 82. Washington.
Cosgrove, D. 1999: Introduction: Mapping Meaning. Mappings. London.
Craig, R. B. 2000: Cartography and Power in the Conquest and Creation of New Spain. Latin American Research Review 35. Austin.
Dorling, D., Fairbairn, D. 1997: Mapping: Ways of Representing the World. Harlow, London.
Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Geografija Slovenije 2. Ljubljana.
Fridl, J. 2005: Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja: vrezal na kamen in tiskal. Atlant. Ljubljana.
Fridl, J., Kladnik, D., Oro`en Adami~, M., Perko, D., Urbanc, M., 2005: Atlant. Ljubljana
Granda, S., [atej, B. 1998: Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana.
Granda, S. 2001: Iz kulturnega v politi~ni narod. Od sanj do resni~nosti: razvoj slovenske dr`avnosti. Ljubljana.
Harley, J. B. 1992: Deconstructing the Map. Writing Worlds: Discourse, Text and Metaphor in the Representation of Landscape. London, New York.
Harley, J. 2001: The New Nature of Maps: Essay in the History of Cartography. Baltimore.
Hroch, M. 1985: Social Preconditions of National Revival in Europe: a Comparative Analysis of the Social Composition of Patriotic Groups among smaller European Nations. Cambridge.
62
Geografski vestnik 78-2, 2006
Razprave
Juri s pu{o: dolgo~asen list - za lahone, nem{kutarje i druge nerodne ljudi: strela udri iz vi{ine - izdajalca domovine!, 1869, 4, str. 1.
Kladnik D. 2005: Zemljepisna imena v Atlantu in njihov pomen za sodobno imenoslovje: Gora Balkan se imenuje bolgarski Stara planina. Atlant. Ljubljana.
Lilley, K. D. 2000: Landscape Mapping and Symbolic Form. Drawing as a Creative Medium in Cultural Geography. Cultural Turns, Geographical Turns: Perspectives on Cultural Geography. Englewood Cliffs.
McKenzie, D. F. 1986: Bibliography and the Sociology of Texts. London
Melik, V. 1993: Nem{ko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije 7. Ljubljana.
Monmonier, M. 1996: How to Lie with Maps. Chicago, London.
Myers, G. A. 1996: Naming and placing the other: power and the urban landscape in Zanzibar. Tijdsc-hrift voor Economische en Sociale Geografie 87. Amsterdam.
Nash, C. 1999: Irish placenames: Post Colonial Locations. Transactions of the Institute of the British Geographers 24. Oxford.
Oro`en Adami~, M., Urbanc, M. 2005: Okoli{~ine nastanka Atlanta: od zamisli zanesenjakov do knji`nih polic narodno zavednih Slovencev. Atlant. Ljubljana.
Paasi, A. 1991: Deconstructing Regions: Notes on the Scales of Human Life, Environment and Planning A 23. London.
Paasi, A. 2003: Region and Place: Regional Identity in Question, Progress in Human geography 27, 4. London.
Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana.
Perko, D. 2004: Vrednotenje zemljevidov. Za odprto znanost. Ljubljana.
Perko, D. 2005: Zemljevid in atlas, kartografija in geografija: od okostja do vezja. Atlant. Ljubljana.
Pickles, J. 1992: Text, hermeneutic and propaganda maps. Writing worlds. London, New York.
Poli~, M. s sodelavci 2002: Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana.
Slukan Alti} M. 2003: Povijesna kartografija: Kartografski izvori u povijesnim znanostima. Samobor.
Soini, K. 2001: Exploring Human Dimensions of Multifunctional Landscapes through Mapping and Map-making. Landscape and Urban Planning 57. Amsterdam, Oxford, New York, Tokyo.
[umrada, J. 2005: Politi~na in dru`bena podoba druge polovice 19. stoletja: dom in svet Cigaletovega Atlanta. Atlant. Ljubljana.
Urbanc, M. 2005: Matej Cigale (1819-1889): Petri~ev dohtar. Atlant. Ljubljana.
Urbanc, M., Gabrovec, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje mo~i in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77-2. Ljubljana.
Vodopivec, P. 1998: Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev. Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana.
Veliki splo{ni leksikon. Ljubljana 1998.
9 Summary: The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language
(translated by Jean McCollister)
The traditional definition of maps as abstractions of realities, or reflections of objective information about the world around us, has been considered inadequate and even inappropriate for some time now. A deeper analysis of maps using postmodern and humanistic approaches shows them in a new light. From the standpoint of the theory of intertextuality, maps are »graphic texts« and, similar to landscapes, musical compositions, or architectural buildings, categorized as non-literary texts. They are also socially produced forms of knowing, to be understood as the result of a nation's level of social and cultural development, and as a reflection of the world-view of those who commissioned them and/or produced them.
63
Jerneja Fridl, Mimi Urbanc                     Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa…
In this article we wish to look at the special role of maps in the first atlas of the world in Slovene language, which was published in a series of sheets under the auspices of the Slovene scientific and cultural society Matica Slovenska (now known as Slovenska Matica) from 1869 to 1877. Atlant, as the map sheet collection was titled, is presented here as a source for the analysis of the space, culture, and time in which it arose. We focus not only on the technical aspects of Atlant, but also on its communicative value, examining four main aspects:
•  Maps as a reflection of political power and appropriation of space. In the case of small nations existing within multinational states, the appropriation of space is conceptualized at the mental level, since it involves the claiming of one's own space and its reshaping into a national space. Among Slovenes, national awakening during the early period was predominantly cultural in nature, but it was stimulated by certain political impulses. These were reflected in the use of Slovene geographical place-names and other cartographic features, such as political and administrative boundaries, the choice of prime meridian, and similar.
•  Maps as a means of propaganda. Although Atlant, due to its nature, did not explicitly articulate the idea of a unified Slovenia, it did serve as a guide for its eventual emergence. It promoted the use of the Slovene language and it had a unifying nationalist appeal that transcended regional borders. The Matica Slovenska showed clearly that within the vast Austro-Hungarian Monarchy there was a community which was beginning to take shape as a nation, though at the time still without ambitions of independence. The toponymy of Atlant was a major means of propaganda for the organization. Even in the choice of printing house there was a quiet »linguistic« battle between Slovene and German. Later on the idea of a joint Slovene-Croatian atlas was resolutely rejected, since they did not want a merging of the two languages or worse, the subordination of Slovene to Croatian.
•  Maps as an image of representations of oneself and the world. Atlant came about during a period when absolutism was forced to start retreating from constitutional and parliamentary political life at the national and regional levels. A new era was beginning for all small nations, one which made possible the affirmation of a national unity. A supporting pillar of this process was provided by literary works and books about various aspects of the Slovene homeland, with the latter especially important in expanding the horizons of other nations and deepening knowledge about one's own nation. Atlant clearly demonstrated that scientific and intellectual endeavor could be undertaken in the Slovene language, thereby proving wrong the rulers of the time, who claimed that the Slovene language was deficient and underdeveloped. Atlant brought the world closer to people and Slovenes closer to the world. Its intellectual stance erased the boundary between »us« and »them« and placed Slovenes in a position of equality - at least in the cultural sphere - with developed European nations.
•  Maps as a technological achievement. The maps of Atlant were printed using what was then state of the art printing technology - lithography. This caused a virtual revolution in reproduction, since it made the printing process substantially cheaper and faster. However, despite the improved printing process, the preparation of the printing plates for Atlant was a very challenging task. Slovenes during this period did not have printing houses capable of printing such demanding cartographic work. For this reason the Matica Slovenska initially looked to two German publishing houses and one Czech one in its search for a suitable cartographic printer. The choice of German publishing houses shows that just one year after the collapse of the German Confederation and Austria's exclusion from it, the leading figures in the Matica organization overcame Austrian-German conflicts. However, due to divergent interests and lack of interest on the part of the publishing houses initially approached, in the end the atlas was published in Vienna. Thus Atlant was the result of the achievements of Austrian technology and cartographic proficiency combined with Slovene language expertise, as Slovene intellectual Matej Cigale took on the role of translator and editor.
Special attention is thus devoted to the interpretation of Atlant's maps so that with their help we are able to create a representation of the time and the spirit of the society in which they arose. How maps were read was dependent on the user or reader, hence on his personal point of view, knowledge, experience and the culture from which he came.
64