Letnik 25, številka 1, 30. januar 2019. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Andrej Vidmar, Mojca Šilc, Angelca Petric. Lektoriranje: Ema Sevšek (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Luart, d. o. o. Tisk: Luart, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. ISSN 1408-5852 ISSN 2536-4022 Fotografija na naslovnici: Boštjan Podlogar Stran urednika 3 TROBLA 1/2019 NOVOLETNE OBLJUBE Dobrodošli v novem letu. Malo za zanimivost sem po spletu našel, kaj se je zgodilo pred 100 leti. Leta 1919 so bile ustanovljene tovarna Unior, Citroen, Columbia Pictures, Bentley. Izvedel sem, da je Ivan Tavcar napisal Visoško kroniko, da je bila v Versajski palaci v Parizu podpisana mirovna pogodba s 14 tockami. Ena izmed teh je bila tudi pravica do samoodlocbe, ki so jo med prvimi izkoristili Prekmurci, ki so se po 900 letih madžarske prevlade odlocili, da bodo postali del slovenskega ozemlja (takrat SHS). Kaj pa letos? Se bo kripto denar dvignil, bodo krediti postali cenejši, bodo begunci ponovno zavzeli Evropo, se bo odstotek zaposlenih v Sloveniji še dvigoval, bomo imeli kakega prvaka v športu, bo politika našla skupno pot, bomo gradili drugi tir? Koliko skrbi za našo malo Slovenijo. Bomo zmogli prenesti toliko informacij ali sprejeti vsa nova dejstva? Mene pa kot malega cloveka zanimajo bolj želje, ideje ali razmišljanja, ki jih lahko opravim jaz. Katere cilje sem si zadal sam, ali so uresnicljivi, jih bom izpeljal? Pravijo, da je prav in odgovorno, da si naredimo seznam želja in prilagodimo naša vedenja, da bomo cilj lažje dosegli. To je tako, kot mora direktor voditi podjetje, župan obcino ali predsednik državo. Cilji naj bodo realni; ce so vezani na daljše obdobje, si jih razdelimo na vec delov, predvsem pa se jih držimo. Disciplina in vztrajnost sledenju svojim obljubam sta naš najvecji izziv. Zelo zagrizeni smo ob zacetku leta, ko smo si zadali novoletne obljube. Toda realnost nam pokaže, da nam volja zelo hitro poide in kar naenkrat najdemo kup izgovorov, da se svojim ciljem lažje izognemo. Zato jih je dobro napisati, da jih vidijo tudi drugi družinski clani. Tako nas napisi opominjajo, družinski clani pa nas opozarjajo in opogumljajo. Sam sodim, na kar nisem nic ponosen, v to drugo skupino. Ko se moja dekleta odlocijo, da bodo imela sadni, zelenjavni dan ali dan brez sladkorja, se jaz spomnim, da bom ob ogledu nogometne evropske tekme pojedel celo škatlico sladoleda. Bravo, jaz! Leto je torej novo, letnica je nova. Cestitam vsem tistim, ki se že dolgo držite discipline, se izobražujete, ste aktivni osebno in družbeno. Kako torej naprej? Saj vem, da bo leto kot vsako. Prišla bo zima (s tem mislim, da bo, upam, zapadel sneg; ko to pišem, je okolica še vsa zelena), za njo pomlad, poletje, prišel bo zakljucek letošnjega šolskega leta, pocitnice … To vsi vemo, toda kaj bo za nas osebno novo? Kaj si želimo, cesa bi se radi naucili, kako lahko poskrbimo za dodatno veselje? Bo to povecana športna aktivnost, skrb za zdravje, okolje, bomo v službi naredili korak naprej, bomo prosili, ali lahko odidemo na izobraževanje, našli izziv v menjavi službe? Spremembe morajo biti! Pokojni novinar Jože Hudecek je dejal, da je sreca srecati cloveka, da je sreca, da je sam po vsakem srecanju s clovekom nekaj novega prejel in postal drugacen. Res je lepo, ko se zavemo, da imamo neverjetno sreco, da smo ta trenutek v tem prostoru tu in da živimo skupaj v sožitju. Da pa se istocasno zavemo sveta okoli sebe in da vendarle ne pocnemo, kar se nam zahoce. Zgolj pasivno gledanje na okolico nas bo velikokrat naredilo nekomunikativne, nesocialne. Zakaj bi zapravljali svoje tako kratko življenje, ko pa je clovek bazen, v katerega gre nešteto litrov znanja, veselja ali iskric duha za drugega? Izkoristimo ga, da nam bo lepo, da se bomo veselili že vsakega jutra, ko se zbudimo. Nasmejmo se in živimo. V tej Trobli boste prebrali tudi razpis za novega urednika. Mojega dvoletnega obdobja je konec in moram si priznati, da sem v tem casu osebno zelo napredoval in da se je moja odgovornost do družbe še povecala. Upam, da ste zaznali – kar sem slišal tudi od vas –, da so vam bile v vecini spremembe všec. Da je bila moja usmeritev, da bi vas navdušil za življenje, v katerem moramo komunicirati, se spoštovati, si pomagati, odpušcati, pravilna. Da sem vodil uredniško politiko, v kateri sem vas nagovarjal, da so clanki usmerjeni v sodelovanje, v pohvale, da nas zbližujejo, in spodbujal k objavi dobrih del in dejanj, ki dvigujejo kakovost življenja v naši obcini. Vem, da bi kdo rad prebral tudi kako bridko ali kriticno vest. Se strinjam, da vse ni bilo tako lepo, kot bi mogoce ob vseh okolišcinah lahko bilo. Pa kar takoj odgovarjam, da si rumenega tiska nisem želel. Sam sem mnenja, da dejanja in zgledi na dolgi rok veljajo in naredijo veliko vec kot besede. Nekatere teme pa se tudi niso prijele, kot npr. objave rojstev ali obletnice porok. Pogrešam kmetijske novice in mogoce kakšnega strokovnjaka s podrocja ekonomije, pokojninske ali zdravstvene reforme. Zato nagovarjam pisce, da nam pošljete clanke tudi s teh podrocjih, saj bi nas osebno lahko zanimali ali nam pomagali. Kako naprej? Tako kot vi, si moram tudi jaz zadati cilj. Ali boste v tem uvodniku vsi tisti, ki že imate kak cilj, našli spodbudo, in drugi, ki se še niste odlocili za spremembo, opogumili? Kaj je oz. bo za vas nova odlocitev pomenila? Se vam je kakovost življenja dvignila, ste postali boljši, odlocnejši, bolj uceni, zadovoljnejši? Boste drugi v tem videli izziv? Na tako vprašanje si morate oz. moramo odgovoriti sami. Sporocam pa vam, da okolica to vidi in vas spremlja. Vaš odraz, ki ga imate do sebe, je tudi odraz družbe do vas. Pravijo, da je vsak kovac svoje srece. Jaz sem se odlocil. Pa vi? Vaš urednik Gorazd Milavec TROBLA 1/2019 4 Obcinske strani PREDSTAVITEV OBCINSKIH SVETNIKOV V MANDATU OD 2018 DO 2022 POLONA CVELBAR Do upokojitve sem delala v Leku kot vodja projektov. Dobro sem seznanjena s problemi obcanov, saj sem že vec mandatov obcinska svetnica. Sem tudi lokalna turisticna vodnica z vsemi štirimi licencami in vecletnim vodenjem. Poznam podrocja turizma, gostinstva, podjetništva in probleme starejših obcanov. Sem clanica Socialnih demokratov. LADKA DETERLING Skoraj vseh 59 let svojega življenja sem preživela v naših krajih. Sem mama treh odraslih otrok in babica dvema vnukoma. Zaposlena sem na Državnem odvetništvu v Ljubljani kot referentka analiticarka. Dolga leta sem clanica Slovenske demokratske stranke in s te liste sem že cetrti mandat izvoljena v obcinski svet. Vedno mi je bila blizu kultura. Že 40 let sem zborovodkinja mešanega pevskega zbora župnije Velike Lašce. Sem clanica Karitas, saj mi veliko pomenijo bližnji, ki so v stiski. Rada berem in delam na vrtu. Najraje pa sem babica. TATJANA DEVJAK Sem univerzitetna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Devetnajst let sem tudi poucevala na osnovni šoli v Velikih Lašcah. Kot podžupanja Obcine Velike Lašce sem dvajset let soustvarjala podrocje družbenih dejavnosti, šolstva, zdravstva, športa in socialnega podrocja. Mislim, da ima obcina zaradi svojih naravnih, kulturno-zgodovinskih in geografskih danosti vse možnosti, da se razvije in postavi ob bok razvitim obcinam osrednje slovenske regije. KATARINA GACNIK Sem študentka magistrskega študija španšcine in sociologije. Aktivno poucujem španšcino otroke in odrasle na vec jezikovnih šolah. Sem predsednica KUD Marij Kogoj Turjak. Moj hobi je glasba; pojem in igram kitaro v narodno zabavnem ansamblu. Izobražujem se tudi v glasbeni šoli, smer petje in bariton. Porocena sem skoraj pet let, z možem pricakujeva prvega otroka. V svetu želim podpreti in snovati odgovorne in napredne projekte za našo obcino in s tem upraviciti zaupane glasove volivcev. MATJAŽ GRUDEN Sem univ. dipl. inž. geodezije. Zaposlen sem kot informatik v zasebni družbi. Sem predsednik KUD Primož Trubar Velike Lašce in Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Pri vodenju obcine zagovarjam spremembo nacina dela v obliki projektnega vodenja in sodelovanja vseh, ki kaj znamo in vemo, ne glede na politicno ali svetovnonazorsko pripadnost. MATJAŽ HOCEVAR Po izobrazbi sem avtomehanik-strojni tehnik, opravljam delo kontrolorja motornih vozil na tehnicnih pregledih. Sem aktivni operativni gasilec, clan UO v PGD Velike Lašce ter clan tehnicne komisije GZ Velike Lašce. Igram mali nogomet v obcinski ligi. Kandidiral sem tudi za župana obcine. Kot svetnik se bom zavzemal za skupno sodelovanje vseh v svetu ter za hitrejši napredek in razvoj naše obcine. PETER INDIHAR Sem, inženir kmetijstva, zaposlen na KGZS Kmetijski zavod Ljubljana kot kmetijski svetovalec za obcini Velike Lašce in Dobrepolje. Aktivno delujem kot tajnik v Govedorejskem in Konjerejskem društvu Velike Lašce ter sodelujem z Društvom podeželske mladine Velike Lašce in Društvom podeželskih žena Velike Lašce. Prizadevam si, da bi mladi ostajali doma kot mladi prevzemniki kmetij, obrtniki, podjetniki in s tem prispevali k razvoju domacih krajev. Kot clan Kmetijske zadruge Velike Lašce poskušam prispevati k oživljanju osnovnih nacel zadružništva. JAKOB JAKLIC (RADO) Vecina ljudi me pozna kot Barona z bencinskega servisa, kjer sem tudi zaposlen. Poznam veliko obcanov, rad sem med ljudmi. Že 28 let sem kljucar naše podružnicne cerkve sv. Jerneja, svetnik v obcinskem svetu pa sem od leta 2006. Svoje znanje sem vložil in ga tudi pridobil z udejstvovanjem pri komunalni ureditvi naše obcine. Bil sem ustanovni clan OO SDS Velike Lašce in sem temu zvest še danes. Moj cilj in vizija sta, da delam v dobro vseh ljudi in za ljudi. Obcinske strani 5 TROBLA 1/2019 SRECKO KNAFELC Kot upok. graf. inženir živim v Krvavi Peci, kjer se trudim razgibati življenje s kulturnimi dejavnostmi ter vas in njeno okolico približati inividualnemu turizmu. Temu služi Lojzov teater, pri meni odprto postajališce za avtodome ter vsa naravna in kulturna dedišina v vasi in njeni okolici. Poleg kulture in turizma bo moje prihodnje delovanje usmerjeno v medgeneracijsko sodelovanje in ustvarjanje pogojev za starosti prijazno življenje. MATEJ RUPAR Rad bi se zahvalil vsem volivcem, še posebej tistim, ki ste me podprli. Po izobrazbi sem strojni tehnik, življenjske izkušnje sem nabiral na vec razlicnih delovnih mestih, trenutno na Žalah. Sem aktivni operativni gasilec in clan UO v PGD Rob. Prosti cas preživljam s konji, zadnje pol leta pa najraje z našim novim družinskem clanom Leonom. Kot svetnik se bom zavzemal za pošteno in napredno delo. RUDOLF RUPAR Sem elektrotehnik, iskalec zaposlitve, pred tem samostojni podjetnik s težko gradbeno mehanizacijo. Politicno aktiven kot predsednik OO NSi Velike Lašce ter predsednik NO društva Kulturni most (Švica). Sem poveljnik Gasilske zveze Velike Lašce in sodnik porotnik, veteran vojne za Slovenijo ter clan strelskega društva. Opravljal sem razne funkcije v prejšnjih sestavah OS kot predsednik štirih odborov. Ukvarjam se z gojenjem rib ter damjakov in pridelavo oljcnega olja. ANTON ZAKRAJŠEK Vesel bom, ce bo novo vodstvo obcine nadaljevalo že zacete projekte oziroma programe, ki bodo zagotavljali naš nadaljnji razvoj. Naj jih nekaj naštejem: izgradnja vecnamenskega objekta na Turjaku za potrebe predšolske in šolske vzgoje, povecanje šolske kuhinje na centralni šoli, dokoncanje komunalne ureditve poslovne cone pri Turjaku, razširitev objekta sušilnice sadja, nabava dodatnega vozila za PGD Karlovica in PGD Dvorska vas-Mala Slevica, na državni cesti je potrebno urediti mini krožišce na Turjaku in sanacija križišca na Rašici, plocnik v Prilesju … POVZETEK 1. REDNE – KONSTITUTIVNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VELIKE LAŠCE Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v ponedeljek, 10. decembra 2018, sestal na 1. redni – konstitutivni seji. V skladu z 9. clenom Poslovnika Obcine Velike Lašce je sejo vodila Polona Cvelbar, najstarejša clanica obcinskega sveta. Predsednica obcinske volilne komisije Natja Lavric je porocala o izidu volitev v obcinski svet in volitev župana. Clani obcinskega sveta so podali predloge za mandatno komisijo, ki je sestavljena iz treh clanov. Njena naloga je, da pregleda mandate clanov obcinskega sveta in jih predlaga clanom obcinskega sveta v potrditev ter ugotovi izvolitev župana. Prvi predlog je bil sestavljen iz naslednjih clanov: Matjaž Hocevar, Peter Indihar in Rudolf Rupar; drugi predlog pa Ladka Deterding, Matjaž Hocevar in Peter Indihar. Sledilo je glasovanje svetnikov o prvem predlogu; ta je bil sprejet z devetimi glasovi za. Ker je prvi predlog dobil potrebno vecino, se o drugem predlogu ni glasovalo. Polona Cvelbar je sejo prekinila za nekaj trenutkov, da je mandatna komisija pregledala mandate clanov obcinskega sveta. Nato je Matjaž Hocevar kot clan mandatne komisije porocal o mandatih clanov obcinskega sveta in jih predlagal obcinskemu svetu v potrditev. Clani obcinskega sveta so mandate clanov obcinskega sveta soglasno potrdili. V nadaljevanju so clani obcinskega sveta ugotovili izvolitev župana Tadeja Malovrha. Sledil je kratek nagovor novoizvoljenega župana Tadeja Malovrha clanom obcinskega sveta. Povedal je, da kot novoizvoljeni župan prevzema veliko odgovornost. Slednje velja tudi za svetnike. Izrazil je željo, da se med seboj ne glede na strankarsko pripadnost spoštujejo in sodelujejo za dosego skupnih ciljev. Poudaril je, da ni prostora za egoizem. Povedal je, da bo uvedel kolegij župana kot nekakšen manj formalen del. S strani svetnikov si je želel kreativnosti. Opozoril jih je, naj se držijo obljub, ki so jih dali volivcem pred volitvami. Prosil jih je za odzivnost. Obljubil je, da se bo poskušal držati zastavljene vizije oz. plana dela. Kot je povedal, je obljubljal stvari, ki so mogoce, a te so mogoce le s sodelovanjem svetnikov. Na kolegijih župana bodo o zadevah razpravljali in jih uskladili, da jih bodo potem na seji sprejeli. Poudaril je, da biti izvoljen kot svetnik in župan pomeni, da ljudje od tebe pricakujejo malo vec. Gre za odgovornost, ki bi se je morali zavedati in se temu primerno obnašati. Še enkrat je zaželel dobro sodelovanje vsem in skorajšnje snidenje na naslednji seji. Seja se je zakljucila z imenovanjem stalne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Polona Cvelbar je svetnikom povedala, da sta bila tudi za stalno komisijo podana dva predloga. Prvi v sestavi Matjaž Hocevar, Peter Indihar in Rudolf Rupar. Drugi predlog pa Ladka Deterding, Matjaž Hocevar in Peter Indihar. Z vecino glasov so svetniki sprejeli prvi predlog. Tanja Uršic, obcinska uprava TROBLA 1/2019 6 Obcinske strani PREDNOVOLETNO SRECANJE Z ŽUPANOM Kot obicajno je tudi letos župan Obcine Velike Lašce, tokrat prvic dr. Tadej Malovrh, povabil na sprejem predstavnike razlicnih društev in javnih zavodov, ki delujejo na našem obmocju. Namen srecanja je bil predvsem pogovor o aktualni tematiki in medsebojnem sodelovanju ter nacrtih za prihodnost. Angelca Petric, obcinska uprava 30. 1. 2019 Uradno glasilo Obcine Velike Lašce 1/19 stran 1 URADNO GLASILO Obcine Velike Lašce Številka 1/19, 30. januar 2019 1. SKLEP o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ___________________________________ 2 2. JAVNI RAZPIS za izbiro odgovornega urednika obcinskega glasila ____________________________________________ 2 OBJAVE V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP o zacasnem financiranju proracuna Obcine Velike Lašce v obdobju januar – marec 2019 (Uradni list RS, št. 82/18) ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o podrobnem obcinskem prostorskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica – obmocje za proizvodne dejavnosti – 4 (Uradni list RS, št. 3/19) ODLOK o spremembi Odloka o kategorizaciji obcinskih javnih cest v Obcini Velike Lašce (Uradni list RS, št. 3/19) 30. 1. 2019 Uradno glasilo Obcine Velike Lašce 1/19 stran 2 Na podlagi 24. clena Statuta Obcine Velike Lašce (Uradno glasilo Obcine Velike Lašce, št. 2/06 UPB, 6/13) je Obcinski svet Obcine Velike Lašce na 1. redni seji, dne 10. decembra 2018 sprejel SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se imenujejo: – Matjaž Hocevar, – Peter Indihar, – Rudolf Rupar. Številka: 0301-0028/2018-01 Velike Lašce, dne 10. decembra 2018 Župan Obcine Velike Lašce Tadej Malovrh, l.r Na podlagi 18. in 19. clena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno precišceno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16) in 10. clena Odloka o izdajanju obcinskega glasila Obcine Velike Lašce (Uradno glasilo obcine Velike Lašce, št. 1/11) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO ODGOVORNEGA UREDNIKA OBCINSKEGA GLASILA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: – je obcan obcine Velike Lašce; – ni predstavnik politicne stranke ali liste na lokalnem nivoju; – ima vsaj VI. stopnjo izobrazbe; – splošne pogoje za odgovornega urednika, opredeljene v 19. clenu Zakonu o medijih. Mandatna doba izbranega odgovornega urednika je enaka mandatni dobi clanov obcinskega sveta, ki se iztece po lokalnih volitvah v letu 2022 oz. traja do imenovanja novega odgovornega urednika. Kandidati naj v prijavi na razpis poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev in navedbe referenc zlasti s podrocja medijev priložijo tudi svoje poglede na zasnovo glasila, ki naj temelji na sprejeti programski zasnovi glasila (objavljena v Uradnem glasilu Obcine Velike Lašce, št.: 7/12 in na spletni strani obcine: https:// w w w.v elikelasc e .si/images/st or ies/obcinsk i_akti/drugo/ programska_zasnova_obcinskega_glasila.pdf. Prijave na razpis naj kandidati pošljejo do 15. februarja 2019 na naslov: Obcina Velike Lašce, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce s pripisom: »Ne odpiraj – razpis za odgovornega urednika.« Številka: 902-001/2019-3 Velike Lašce, dne 5. januarja 2019 Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Matjaž Hocevar, l.r. Obcinske strani 7 TROBLA 1/2019 ZAHVALA GASILCEM TER VSEM, KI POMAGAJO PRIODPRAVLJANJU POSLEDIC POŽARA V CATEŽU 24. novembra 2018 je bil pri nas dan, ki si ga bomo zapomnili za vedno, saj je požar zajel naše kmetijsko-gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Kljub hitri pomoci gasilcev je nastala ogromna škoda, saj je poslopje pogorelo v celoti, v nas pa se je ustvaril obcutek groze, ko lahko v takšnih trenutkih samo nemocno opazuješ, kako ti pred ocmi ogenj požira imetje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so in še bodo pomagali pri odpravljanju posledic požara, ki niso majhne, kajti požar je unicil gospodarsko poslopje v celoti. Posebna zahvala gre vsem gasilcem PGD Velike Lašce, Turjak, Rašica, Golo, Ig, Karlovica, Veliki Osolnik, PGD Dolnje Retje, Dvorska vas-Mala Slevica in Škrlovica, ki so se hitro odzvali in se požrtvovalno spopadli z ognjem ter preprecili še vecjo škodo. Hvala sosedom za požrtvovalnost. Hvaležni smo tudi Obcini Velike Lašce za financno pomoc iz obcinskega proracuna in organizacijo zbiranja prostovolnjih prispevkov na Božicno– novoletnem koncertu ter sosedom za požrtvovalnost. Še enkrat ISKRENA ZAHVALA vsem, ki ste nam priskocili na pomoc in pokazali svojo nesebicno požrtvovalnost ter pomoc socloveku v nesreci. To pa je tisto, kar vraca vero v ljudi! Družina Kraševec HLADEN VETER Zracna masa se premika, svoj ples imajo krošnje dreves. Veter cisti stare liste, spušca jih na gozdna tla. Listje v humus se razkraja, koreninam hrano daje. Severovzhodnik prinese snežno odejo, v soncu se ledeni kristali igrajo. Zimska idila, carobne površine, gozd se znoji, krošnje v belo odene. JNovak TROBLA 1/2019 8 Obcinske strani TRUBARJEVA DOMACIJA zacetek vajine skupne poti Obcinske strani 9 TROBLA 1/2019 1O OBCIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBCINA PODELITEV NAZIVOV BRANJU PRIJAZNA OBCINA V VELIKIH LAŠCAH Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018, so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost obcin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugic podelili nazive obcinam, ki najvec prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila Obcina Velike Lašce, ki je cetifikat prejela že lansko leto. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost obcin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugic podelilo nazive obcinam, ki najvec prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost obcin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Lašcah ob zakljucku drugega javnega natecaja podelili desetim obcinam nazive Branju prijazna obcina. Nazive je prejela ena mestna obcina, in sicer Mestna obcina Celje, ter devet obcin, in sicer Brežice, Divaca, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zrece. Nagrajene obcine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja clovekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna obcina, Tatjana Likar, svetovalka za knjižnicarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu, in Jerica Tomšic Lušin, direktorica obcinske uprave Velike Lašce. Javni natecaj Branju prijazna obcina je nastal z namenom, da obcine spodbudi k aktivnejšemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med razlicnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Deset obcin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natecaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na podrocju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natecaju financiranje dejavnosti knjižnic, osrednjih inštitucij, ki vplivajo na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh deset prijavljenih obcin, saj so izpolnile vse pogoje natecaja in s svojimi praksami izstopajo tako, da uspešno spodbujajo sodelovanje in vkljucevanje prebivalcev lokalne skupnosti, da gojijo branje kot temeljno vrednoto družbe. Ob podelitvi nazivov so se s povezovalko dogodka Carmen L. Oven o branju kot vrednoti pogovarjali Vlasta Nussdorfer, igralka Saša Pavcek in urednik Mitja Cander. Vlasta Nussdorfer, Saša Pavcek in Mitja Cander so predstavili svoje prve korake in izkušnje z branjem. Ravno z branjem in knjigami so se izoblikovali, našli svoje poslanstvo in poklic in so še vedno nelocljivo povezani s knjigami in literaturo. Še posebej so poudarili, kako pomembno je branje in pisanje v otroštvu in kako pomembno je, da knjižnice ponujamo v vsakem kraju dostop do knjig, do znanja, do domišljije, do svobode. Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala: »Zelo smo veseli, da se je projekt nadaljeval uspešno že drugo leto, naš cilj je namrec, da bi vse obcine postale branju prijazne. V splošnih knjižnicah, kjer smo že zaradi narave svojega poslanstva najpomembnejši akterji na podrocju branja, bralne pismenosti in bralne kulture, smo to pobudo prepoznali kot priložnost, da obcine spodbudimo k sistematicnemu pregledu vsega, kar se v njihovem okolju dogaja na podrocju knjige in branja. Osnovna misel projekta Branju prijazna obcina je, da mora pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture sodelovati vsa skupnost, ker je bralna kultura splet idej, vrednot, norm, vsebin, sporocil, ki jih oblikuje lokalna skupnost v vseh svojih pojavnostih, ter pomemben del koncepta cloveškega kapitala, ki je povezan s socialnim in ekonomskim uspehom posameznika in družbe.« Združenje splošnih knjižnic, Vesna Horžen Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 1/2019 10 Obcinske strani BOŽICNO-NOVOLETNI KONCERT 2018 Na štefanovo je potekal tradicionalni božicno-novoletni koncert, namenjen pocastitvi dneva samostojnosti in enotnosti. Dan samostojnosti in enotnosti je za slovensko zgodovino še posebej pomemben, saj so bila na referendumu postavljena izhodišca za nastanek slovenske države. Prebivalci takratne Republike Slovenije so decembra leta 1990 v visokem odstotku izrazili podporo ideji, da Slovenija pricne s postopki osamosvajanja. Prireditev se je zacela z Zdravljico, ki jo je izvrstno zapel Mešani pevski zbor župnije Velike Lašce pod vodstvom Ladke Deterding. Vecer se je nadaljeval z nastopom Mešanega pevskega zbora Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašce. Otroci so s skladbama Himna svobodi in Vrtiljak nastopili pod taktirko Vite Mekinda. Na klavirju jih je spremljal Blaž Podobnik. Skozi program vecera sta nas popeljala Mojca Šilc in Matjaž Gruden, ki sta predstavila nastopajoce ter dobrodelen namen koncerta. Matjaž Gruden je v nadaljevanju vecera k besedi povabil tudi Tadeja Malovrha, novoizvoljenega župana; ta se je z nagovorom kratko predstavil obcinstvu. Obcinske strani 11 TROBLA 1/2019 Zakljucni skupni nastop Izmed narodno zabavnih ansamblov je nastopil Ansambel Kvinta. Z domacimi vižami so ogreli dvorano in vlili upanje, da bomo zanje še slišali. Posebno vzdušje je pricaral Vili Resnik. Obcinstvo je zabaval z narodno zabavnimi in zabavnimi skladbami. Poslušalci so ga nagradili z bucnim aplavzom, saj je Vili pevec, ki z lahkoto prehaja med razlicnimi glasbenimi zvrstmi. Navdušil je ne samo starejše, ampak tudi mlajše obcinstvo ter poskrbel za humorne vložke. Klapa Gallus V sklepnem delu koncerta je nastopila Klapa Gallus. Z nežnimi melodijami so pricarali praznicno vzdušje in naredili velik vtis na obcinstvo. Koncert se je zakljucil s pesmijo Na božicno noc. Zapel jo je Vili Resnik ob klavirski spremljavi Blaža Podobnika. Na odru so se jima pridružili še drugi nastopajoci in župan, ki je dokazal, da mu petje ni tuje. Zahvala vsem, ki ste s prostovoljnimi prispevki pomagali, da bo družina Kraševec še hitreje odpravila posledice požara. Zbranih 2.471,78 evrov je družina že prejela. Nika Perovšek in Angelca Petric, obcinska uprava Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 1/2019 12 Šola in vrtec PREDNOVOLETNE DEJAVNOSTI NA OSNOVNI ŠOLI PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠCE Na naši šoli je vsako leto zanimiv prav vsak mesec v šolskem letu, december pa je poseben v dejavnostih, pricakovanjih, obcutkih … Šolsko delo in tekmovanja se, ne glede na datum, odvijajo po planu in tako smo v tem mesecu obiskali Slovenski šolski muzej, poslušali zdravstvene vsebine, obiskali spominske sobe v Levstikovem domu, uživali v kinopredstavah, plesali in se veselili samopostrežne malice, tekmovali v Razvedrilni matematiki, znanju iz astronomije in se potegovali za Cankarjevo priznanje. Je pa naš, šolski december, poseben po medgeneracijskem tehniškem dnevu, ki ga izvedemo kot pripravo na praznicne dni, zaradi novoletnega sejma, dobrodelnega koncerta ter prižiga luck na trgu v Velikih Lašcah. Najvec stvari se je dogajalo v sredo, dvanajstega decembra. V avli šole smo imeli novoletni sejem, kjer so se obiskovalci, v vecini starši, ki so prišli na govorilne ure, lahko oskrbeli z novoletnimi vošcilnicami, ki so jih izdelali otroci iz vrtca in naši ucenci v okviru tehniškega dne. To je poseben dan, organiziran tako, da starejši ucenci pomagajo mlajšim in so izdelki plod medgeneracijskega sodelovanja. Vošcilnice podarimo tudi donatorjem naše šole, ki pomagajo socialno šibkim družinam ter šoli, in sledimo zgledu, da se dobro z dobrim vraca. V casu sejma so ucenci naše šole v avli izdelovali darilca s prijaznim novoletnim vošcilom, ki so jih poklonili mimoidocim. Devetošolci so pogostili starše s cajem in piškoti in ob prijetni glasbi je popoldne hitro minilo. Na ta dan smo na druženje povabili tudi naše nekdanje sodelavce, katerih se vsako leto iz srca in iskreno razveselimo. Iz njihovih zgodb ugotavljamo, da je bila šola vcasih cisto nekaj drugega … Sledil je dobrodelni novoletni koncert, ki ga je z usklajeno ekipo organizirala Janja Samsa. Ucenci naše šole so s programom ustvarili praznicno vzdušje in pokazali pripravljenost sodelovanja in s svojimi sposobnostmi, znanjem in kreativnostjo navdušili obiskovalce, tudi župana, meni pa je bilo v ponos. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem Amadeji Košir in ansamblu Kvintet 7, ki so se odzvali našemu povabilu in naredili ta dan še bolj praznicen. Veseli smo bili, da se je vabilu odzval naš župan, nagovoril otroke in druge obiskovalce ter izrekel dobre želje za naslednje leto. Po koncertu je sledil prižig luck na novoletno okrašenem trgu. Okraske so celo leto nacrtovali, ustvarjali in izdelovali ucenci v okviru krožka Inovativnost, in sicer v sodelovanju s starši ter pod mentorstvom Vere Lipovec. Nagovor župana, glasba, skupno odštevanje do prižiga luck in sama razsvetlitev so bili trenutki, ki so ustvarili prijetno vzdušje, kjer je bilo cutiti prijaznost, pripadnost in zadovoljstvo. Odlicna je bila tudi pogostitev. Hvala za podporo in pomoc vsakomur, ki je prispeval po svojih najboljših moceh. Iz prostovoljnih prispevkov tega dne smo obogatili šolski sklad za 1.278,58 evrov in od tega zneska tretjino sredstev darovali družini, ki jo je v tem prednovoletnem casu doletela nesreca. In za zakljucek prispevka ter zacetek novega leta delim misel Kahlila Gibrana, ki pravi: »… naj vsaka doba zajame vse druge dobe, naj danes objame preteklost s spominom in bodocnost s hrepenenjem.« Ravnateljica Metoda Kolar Šola in vrtec 13 TROBLA 1/2019 BOŽICNO-NOVOLETNI KONCERT V GLASBENI ŠOLI Adventni cas ima svoj car in glasba ga vsekakor še poudari in polepša. Kot vsako leto so nam tudi tokrat mali glasbeniki s svojo glasbeno govorico pricarali pravljicno decembrsko ozracje. Sedemnajstega decembra smo v dvorani glasbene šole v Velikih Lašcah vsi skupaj uživali v cudovitem muziciranju naših ucencev na tradicionalnem božicno-novoletnem koncertu. Koncert se je zacel z zimzeleno „ White Christmas“ v komorni izvedbi violoncela in citer. Za konec smo prihranili pompozen in zabaven zakljucek s kvartetom saksofonov. Ucitelji in ucenci smo uživali v skupnem ustvarjanju in sadovih trdega dela v prvi polovici šolskega leta. Na koncu smo publiki zaželeli lepe praznike, jo pocrkljali s cokoladnimi bonboni, tako da je doživetje bilo popolno, ter si obljubili veliko lepih koncertov še v naslednjem koledarskem letu. Danica Kavrakova Žganjar Enajsti Kulturni bazar bo potekal 4. aprila 2019, od 9. do 18. ure v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osrednji temi nacionalnega strokovnega usposabljanja sta Ustvarjalnost mladih in Sodobna umetnost. Plenarni govorec bo filozof in redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Lev Kreft. Udeleženci bodo kulturno-umetnostno vzgojo spoznavali skozi teoretska in prakticna spoznanja številnih strokovnjakov, kakovostne kulturno-vzgojne projekte na vseh podrocjih kulture in predstavitve primerov dobrih praks sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in kulturnimi ustanovami. Z medresorskimi partnerji pripravljamo tematske sklope Gozd skozi umetnost in kulturo, Zdravje, šport, gibanje, umetnost in tehnologije ter Arhitektura in prostor. Trubarjeva domacija se bo predstavljala v okviru predstavitve slovenskih muzejev in galerij, kulturne dedišcine in vizualne umetnosti. Sodelovala bo na degustaciji muzejskih delavnic, na interaktivni predstavitvi muzejskih programov, ki bodo tokrat osredotoceni na našo praznicno kulinaricno dedišcino, od Trubarjevega casa pa vse do danes. Predstavljali bomo tudi žagarsko zbirko na Temkovi žagi in na njej temeljece pedagoške programe, s katerimi Trubarjevo domacijo umešcamo v širši kontekst razvoja žagarstva v dolini Rašice in razvoja lesne obrti v našem okolju. Program in prijavnica sta objavljeni na spletni strani (www.kulturnibazar.si). Prijavite se lahko do 20. marca 2019. Udeležba je za vse obiskovalce brezplacna. Lepo vabljeni, da nas obišcete! Obcina Velike Lašce – Trubarjeva domacija TROBLA 1/2019 14 Kultura TA VESELI DAN KULTURE V VELIKIH LAŠCAH Tako kot smo s prireditvijo Ta veseli dan kulture 3. decembra 2017 simbolno stopili v evropsko leto kulturne dedišcine, smo 3. decembra 2018 to leto tudi zakljucili. Osrednja prireditev vseslovenskega znacaja je bila na ta dan v obcini Velike Lašce podelitev certifikatov Branju prijazna obcina. O sami prireditvi si lahko vec preberete v posebnem prispevku. Sicer pa si je bilo na ta dan v galeriji Levstikovega doma mogoce ogledati še vedno gostujoco zgodovinsko razstavo Pomurskega muzeja Murska Sobota Ženske in reformacija, obiskovalcem je bila med 9. in 17. uro odprta tudi Trubarjeva domacija s svojo stalno postavitvijo in likovno razstavo Petre Shrestha. Del programa so namenili tudi praznicni kulinaricni dedišcini od Trubarjevega casa pa vse do danes. Zavod Parnas je organiziral novinarsko konferenco, na kateri so gostje predstavili dogajanje cezmejnega festivala božicnega kruha, ki letos poteka pod okriljem projekta Uživam tradicijo v programu cezmejnega sodelovanja INTEREGG Slovenija-Hrvaška. Kulturno praznovanje se je zakljucilo v Krvavi Peci, ko so krajani Krvave Peci odprli vaško knjižnico s skoraj 2000 enotami. Uredili so jo v evropskem letu kulturne dedišcine 2018 v sodelovanju s Parnasovimi prostovoljci v Domu veteranov. Da so knjige razporejene po podrocjih, je zasluga Majde Jakše Ujcic, upokojene bibliotekarke. Knjige so za knjižnico donirali razlicni donatorji, urejene so v licnih policah, ki jih je zagotovila Obcina Velike Lašce. Tudi za izposojo bodo skrbeli za prostovoljci. Barbara Pecnik TA VESELI VECER KULTURE NA VASI V KRVAVI PECI Ta veseli dan kulture smo krajani Krvave Peci podaljšali še v ta veseli vecer kulture na vasi – s svecanim odprtjem urejene vaške knjižnice. V evropskem letu kulturne dedišcine 2018 smo v naši vasi v sodelovanju s Parnasovimi prostovoljci v Domu veteranov uredili vaško knjižnico z vec kot 2000 knjižnimi enotami. Ob tem dogodku smo domacini pripravili zanimiv kulturni program, ki ga je povezoval Matjaž Gruden: Krvavska legenda – recitiral M. Gruden, Nagovor ob otvoritvi – Ciril Purkat, Silvester 1960 – recitiral M. Gruden, Dve avtorski pesmi – povedal Stane Rupar, Pesem o zvezdah – recitirala Meri Cimperman, Popotnik – recitiral Anton Intihar in Dramilo v interpretaciji Vere Gorjup. Vera Gorjup se je to pesem naucila v teh prostorih v osnovni šoli Krvava Pec pred 80 leti. Prav vsi nastopajoci so navdušili vse prisotne in bili deležni aplavza in pohval. Ciril Purkat je vse prisotne lepo pozdravil in jim zaželel lep kulturni vecer. Zakaj knjižnica na obrobni vasi z maloštevilcnim prebivalstvom? Imeti knjigo za svojo prijateljico je velika sreca za tistega, ki mu knjiga nekaj pomeni. Nastajanje knjižnice je potekalo spontano. V prostorih prejšnje podružnicne šole in danes doma veteranov je bila zbirka šolske knjižnice. Vec let so znanci, prijatelji in posamezniki podarjali knjige. Kopicile so se v kartonskih škatlah v vec prostorih. Bilo je neurejeno in predvsem izpostavljeno unicevanju. Glede na število knjig se je porodila zamisel, da bi uredili vaško knjižnico. Zamisel se je zacela uresnicevati. Prostovoljci, bibliotekarka z dolgoletnimi izkušnjami, obcinska uprava in vašcani smo poskrbeli, da so knjige lepo shranjene na policah, pregledno razporejene po tematiki in si jih bo mogoce izposojati. Kultura 15 TROBLA 1/2019 V sedanjosti izide lepo število knjig, vendar pa so predrage in niso dostopne vsakomur. Na sreco imamo tudi javne knjižnice, kjer si vsak lahko sposodi knjigo katere koli vsebine. Naša vaška knjižnica bo od danes dostopna vsem ljubiteljem branja in želimo, da jo bo obiskovalo cim vecje število bralcev. Prisrcna zahvala vsem, ki so pripomogli k uresnicitvi, da smo dobili lepo urejeno in bogato knjižno zbirko vseh žanrov in tematik ter starih primerkov. Zelo nehvaležno in obcutljivo je naštevati in se zahvaljevati posameznikom. Zgodi se lahko, da koga nenamerno pozabiš in zamera je tu. Zahvalil se je vsem darovalcem knjig, vsem ki so s strokovnim znanjem in prostovoljnim delom prispevali, da je knjižnica tako lepo urejena. Zahvala obcinski upravi za nakup knjižnih polic. Zahvalil se je vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili odprtja vaške knjižnice, in jih povabil, naj jo še veckrat obišcejo. Zakljucil je z željo, naj knjiga ostane še naprej naša prijateljica. Kako je delo potekalo in kako je to strokovno urejeno, je vec povedala upokojena bibliotekarka Majda Jakše Ujcic. Predstavnica obcine Velike Lašce Ladka Deterding je spregovorila nekaj pohvalnih besed ob delovanju vaške knjižnice in v imenu obcine izrocila knjižno darilo. Vse prisotne je povabil k druženju ob dobrotah »MARJETKE IN PTICKI IZ ROŽNE VASI«, ki so jih pripravile udeleženke kulinaricne delavnice z Lili Mahne pod okriljem projekta cezmejnega sodelovanja Uživam tradicijo (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška) – Zavod Parnas in gospodinje iz Krvave Peci. Ob odlicno pripravljenih dobrotah, »kuhancku, caju, bio domacem soku« in klepetu smo se zadržali še kar nekaj casa. Ciril Purkat Foto: Irena Purkat, Metka Staric V VAŠKI KNJIŽNICI V KRVAVI PECI SI LAHKO KNJIGE IZPOSODITE VSAK TRETJI PETEK V MESECU OD 17. DO 18. URE. INFORMACIJE: 041 833 456 ALI INFO@ZAVOD-PARNAS.ORG TROBLA 1/2019 16 Kultura O SMISLU ŽIVLJENJA, VESOLJA IN SPLOH VSEGA Pred zakljuckom starega leta ste lahko premierno in ekskluzivno izvedeli, kaj je smisel življenja, vesolja in sploh vsega. To priložnost ste imeli tudi 12. januarja in tako že v samem zacetku novega leta izvedeli odgovor na vprašanje, ki pesti cloveštvo in zato, upam, zdaj že nekoliko lažje živite. Pa tudi vsi zamudniki bi gotovo morali imeti še mnogo priložnosti za ogled predstave, ki jo je pripravila ekipa Gledeje, saj je napolnjena dvorana Levstikovega doma z bucnim in navdušenim aplavzom ob premieri obljubljala vrsto ponovitev in gostovanj. Oboževalci znanstvene fantastike ste po desetih letih spet prišli na svoj racun, ekipa Gledeje, ki dramsko deluje znotraj KUD Primož Trubar in jo še vedno krmarita Ana Porenta ter Gregor Grešak, je po predstavi leta 2008, ki se je lotila serije knjig Štoparski vodnik po galaksiji ter je nosila naslov Restavracija na koncu vesolja, tokrat predstavila nov del, ki crpa iz drugega in tretjega dela serije galakticnih knjig avtorja Douglasa Adamsa in nosi naslov O smislu življenja, vesolja in sploh vsega. Gregor pravi, da so se za nadaljevanje odlocili po tehtnem premisleku o tem, da je cas za pozitivne zgodbe in humor: »Ko sva se z Ano odlocala, da bomo obudili Gledejo, se je nadaljevanje Vodnika ponudilo kot logicna izbira. Vmes sem sicer razmišljal o uprizoritvah resnejših, celo temacnih tekstov, na primer Bertolda Brechta, Sartra ali Anouilha, vendar sem se na koncu odlocil, da je vseeno cas za svetlobo in smeh.« Predstava O smislu življenja, vesolja in sploh vsega je novo v vrsti mnogih avtorskih del Gledeje, avtorji besedila, pomembnega dela bistre in duhovite predstave, pa so Gregor, Ana in tokrat prvic tudi Matej Polzelnik: »Doma imam cuda nekih kratkih zapiskov s takšnimi in drugacnimi idejami, nikoli pa nisem stopil en korak naprej in se lotil razvijanja ideje. Tokrat pa sem naredil ta korak in poprosil sem Gregorja in Ano, ali se jima lahko pridružim pri pisanju predstave, za katero so bili takrat narejeni samo osnutki. Za osnovo sem imel dolocen odlomek iz knjige in poskušal ugotoviti nacin, kako odlomek smiselno in v Douglasovem duhu vkomponirati v celoto. Ravno ta Douglasov duh pa je bil eden od glavnih krivcev, da so prizori nastajali dosti prepocasi, kot sem sprva mislil. Drugi vecji krivec je bila moja neizkušenost pri pisanju dramskega besedila in specifikah le tega, tu sta vskocila Ana in Gregor, ki sta napisano pregledala. Nenazadnje pa se je besedilo spreminjalo še med vajami, ko so tudi drugi Gledejci brez zadržkov podali svoja mnenja in mnoga smo z veseljem upoštevali.« Zasluga za tako dobro opravljeno delo pri pisanju scenarija gre pripisati tudi temu, da so avtorji sami veliki oboževalci serije knjig o štopanju po vesolju. Gregor pravi, da so knjige njegova obsesija: »Vodnika in z njim Douglasa Adamsa sem spoznal v študentskih casih in pricaral mi je vec ur srece ob prebiranju njegovih zgodb. S tem delom je bila delno zaznamovana moja generacija. To, kar me navdušuje v vseh njegovih delih, je neponovljiv smisel za humor, ki nekoliko spominja na absurden humor Monthy Pytona, vendar na nekem višjem nivoju. Adamsu ni bilo dovolj, da so stvari nesmiselne (silly), morale so biti tudi iskrive.« Tudi Mateju lahko pripišemo podobno obsesijo: »Nekateri mi celo govorijo, da naj berem še kaj drugega, kot samo Štoparijo. Knjige sem prebral v izvirniku (anglešcini) ter slovenšcini in v resnici ne znam povedati kolikokrat. Sliši se rahlo cudno, da berem v slovenšcini in anglešcini, nenazadnje je zgodba ista, vendar je slovenski prevod Alojza Kodreta izredno kakovosten, original pa je prav tako fantasticno napisan, tako da je vredno prebrati oboje.« V Gledejini novi predstavi spremljate zgodbo Zemljana Arthurja Denta (Matej Polzelnik) in dopisnika Štoparskega vodnika po galaksiji, Forda Prefecta (Dren Gruden), ki po tem, ko Vogoni unicijo Zemljo, štopata po vesolju. Po vesolju pa štopa tudi Trillian (Pavla Lušin), ki je poleg Arthurja edina preživela Zemljanka in tudi njegova skrita ljubezen. Omenjene tri junake spremljamo od obiska vesoljske ladje za posebne ucinke benda Totalno Razdejanje, ko se z napol zmontiranim teleportom odpravijo po nove dogodivšcine in spoznajo namen Noetove flote na ladji B ter vzpostavijo pristni stik z Golgafrincamci. Poleg omenjenih igralsko ekipo sestavljajo še Polona Goršic, Aiken Ahac, Jaša Nika Petrovic, Maša Samsa, Mojca Šilc in Dan Grešak. Domiselna zgodba o smislu življenja, vesolja in sploh vsega ima malce zapleteno zgodbo, ki vas lahko zbega. Ampak kot je v intervjuju za Delo dejal Alojz Kodre, avtor odlicnega slovenskega prevoda Štoparskega vodnika po galaksiji, tisto najbolj dragoceno pri njem v resnici ni zgodba, ki je vsa vihrava in zvrtincena: »Tudi ce bi tekla kako drugace, bi to še vedno bil Adamsov Štoparski vodnik. Niso pomembni obrati in ovinki zgodbe, ampak druge Kultura 17 TROBLA 1/2019 stvari, ki so bolj zadaj.« Pa naj bo to dejstvo, da je 42 pravilni odgovor na vsako vprašanje, ali to, da je brisaca približno naj naj najkoristnejša stvar v vesolju, ki si jo lahko zamislite. »To je samoumevno, seveda je brisaca ena najbolj uporabnih stvari. Sam se sicer še nisem osvobodil družbenih norm in je ne nosim povsod s seboj, še na svetovni dan brisace jo pozabim oprtati okoli sebe, saj se ob vec ali manj jutrih niti ne zavedam, kateri datum je,« se glede pomembnosti brisace strinja Matej. Nastajanje tokratne predstave spremlja kar precej dolgo in preprek polno leto ter trije meseci. Besedilo je nastajalo pocasneje, kot so pricakovali, ob tem pa je bilo težko ohranjati fokus celotne ekipe igralcev, ki je na zacetku štela kar 16 clanov. Ko je bilo besedilo koncano, se je zacelo poletje, cas mature, izpitov in odklopa. Jesen je prinesla svežino, dodatni premislek pri vsebini, hkrati pa tudi pri igralcih. »Jeseni se niso vrnili vsi igralci, nekateri iz objektivnih razlogov, ker jih pac ni v Sloveniji, nekateri brez obrazložitve. Takrat sem bil v najvecji krizi in stiski, saj sem imel veliko obveznosti tudi zaradi službe in mi je zmanjkovalo casa. Veckrat sem pomislil, da vse skupaj nima smisla. Obupal nisem samo zato, ker si nisem mogel dovoliti, da bi bili tisti, ki so doslej vztrajali, ob ves ta cas, energijo in vložen trud,« pojasnjuje Gregor. Zaradi Gledejcev, ki ves cas vztrajajo, sta morala vztrajati tudi Gregor in Ana, saj ju je kljub oviram navduševalo to, da delata z nadpovprecno disciplinirano amatersko zasedbo, ki je izjemno kooperativna in odgovorna, pri cemer gredo pohvale tudi tehnicni ekipi, ki premore enako mero suverenosti: »Ekipa, ki je ostala, je sanjska. Starostno sega od srednješolcev, študentov, zaposlenih pa do mame, vsi skupaj pa delujejo dopolnjujoce, drug drugega podpirajo; probleme, ki se pojavijo pri delu, rešujejo ucinkovito in ustvarjalno. Vzdušje je sodelovalno in prijateljsko. Potem je tu še Urban Gruden, ki nam pripravi tehniko za predstavo, in Drejc Gruden, ki cisto sam šiba luci in zvok, pa Dan z imenitno glasbo in Simon Lušin, ki je naredil skalo (scena), ter Gaja Grešak, ki je oblikovala gledališke liste in plakate. Ne vem, zakaj ne pišem „smo“ namesto „so“, saj sva z Gregorjem tudi cisto notri v tem,« pove Ana. Prav tu notri v tem pa se skriva smisel življenja, vesolja in sploh vsega. V sodelovanju in ustvarjanju. Ali kot je dejal Gregor: »Vesolje, naš svet in kar nas obkroža, je kot ogromna škatla lego kock. Same po sebi so primerne samo za to, da ponoci bos stopiš nanje in ob tem preklinjaš, ko pa jih zacneš sestavljati, ni vec meja. Vesolje je neskoncno in ustvarjalnost tudi. Je tisto, kar te na koncu, potem ko si veliko stopal po lego kockah, vendarle osreci. Tudi to je razlog, da moramo projekte, ne glede na to, kako nemogoce se to vcasih zazdi, speljati do konca. Težja ko je pot, vecje je zadovoljstvo na cilju.« In ce še kdo komaj caka, da si bo predstavo lahko ogledal ponovno, samo brez panike. Niste edini. In prva priložnost za to bo že v nedeljo, 3. februarja 2019, ob 18. uri, znova v Levstikovem domu. Urša Zalar MINI CASTRA 2018 Aprila 2018 se je domaca slikarka Martina Starc udeležila Mednarodnega natecaja akvarela malega formata – Mini Castra 2018, ki je potekal v Ajdovšcini, v Lokarjevi galeriji. Vsak avtor se je lahko na razpis prijavil z najvec štirimi deli svojih akvarelov, katerih velikost ni smela biti vecja od A4 ali manjša od A5 formata, stara pa najvec 2 leti. Martina Starc se je prijavila z dvema deloma: Jutro ob Krki in Spomini ob Krki. Bienala Mini Castra so se udeležili slikarji iz 38 držav, na natecaj pa je prispelo 475 slik. Dne 7. maja 2018 je strokovna žirija na razstavo sprejela 132 avtorjev iz 37 držav, med njimi tudi obe sliki Martine Starc, kar je zelo lep mednarodni uspeh. Razstava je potekala od 25. avgusta do 21. oktobra 2108. KUD Primož Trubar Velike Lašce – Gledeja vabi na ponovitev vesoljske komedije nastale po Adamsovem Štoparskem vodniku po galaksiji O SMISLU ŽIVLJENJA, VESOLJA IN SPLOH VSEGA, KI BO V NEDELJO, 3. FEBRUARJA 2019, OB 18. URI V DVORANI LEVSTIKOVEGA DOMA Igrajo: Matej Polzelnik, Dren Gruden, Pavla Lušin, Polona Goršic, Aiken Ahac, Jaša Nika Petrovic, Maša Samsa, Mojca Šilc Dramatizacija in priredba: Gregor Grešak, Matej Polzelnik, Ana Porenta Glasba in zvoki: Dan Grešak Dramaturgija: Ana Porenta Režija: Gregor Grešak Tehnika: Urban Gruden, Drejc Gruden TROBLA 1/2019 18 Kultura VELIK USPEH LIKOVNIC KUD MARIJ KOGOJ TURJAK 2. oktobra 2018 se je odvijala Obmocna likovna razstava Javnega sklada RS Ljubljana okolica na temo »Likovne podobe ob Cankarjevih delih«, v Dolu pri Ljubljani, v cudovitem ambientu Erbergovih paviljonov grašcine Dol. Na razstavi so svoja dela predstavile: Bernardka Petrovic Mager, Bojana Hiti, Darinka Grmek Štrukelj, Dragica Kern, Lidija Vilar, Marija Ovca, Martina Starc, Petra Virant, Zorka Grobeljšek. Ker je razstava selektivna, je od prijavljenih 24 likovnih del in 1 preformansa bilo izbranih 6 slikarjev in 1 performans na Regijsko likovno razstavo JSKD. Ta je potekala v Zagorju ob Savi, v galeriji Medija Zagorje, dne 15. novembra 2018. Na to razstavo sta bili izbrani kar dve naši slikarki, Bojana Hiti s sliko Cankarjeve ljubice (akril) in Martina Starc s sliko Moja kava (akvarel; po Cankarjevi crtici Skodelica kave). Razstava se je 15. decembra 2018 iz Zagorja preselila v knjižnico Grosuplje. Za odlicno udejstvovanje likovnicam iskreno cestitamo. Katarina Gacnik Kultura 19 TROBLA 1/2019 IZID KNJIGE ŠTUDENTSKI DNEVI V nedeljo, 20. januarja, smo bili vašcani Dvorske vasi povabljeni na prav poseben dogodek, kakršnega v naši vasi še ni bilo. Vse skupaj se je zacelo popolnoma nepricakovano in kot skrivnost. Najprej nas je Mihatov Miha povabil k všeckanju svoje strani Facebook. Tam se je predstavil kot fant, ki »se je rodil v prejšnjem stoletju, ko so se še vedno uporabljale plenice za veckratno uporabo. Bil je vesel fant, ki je hitro zacel raziskovati svet, uživati v vsakdanjih trenutkih in sanjati napol realne sanje. V tem stoletju je zacel nekatere svoje sanje tudi realizirati in sedaj ponuja sanje tudi vsem drugim.« Kmalu zatem nas je povabil še, da ga spremljamo na Instagramu, kjer nam je kot namig v to, kar sledi, pokazal skico Yuga Koral 55 na maratonski stezi. Skrivnost je bila razkrita nekaj dni pozneje, ko smo v poštne nabiralnike dobili letak, na katerem je bilo natisnjeno vabilo na prestavitev knjige. Naš sosed Miha Indihar je napisal knjigo Študentski dnevi. Miha je svoje otroštvo preživljal v Dvorski vasi, njihovi hiši se po domace rece Mihatovi, torej je on Mihatov Miha. Ceprav tega vzdevka ni uporabljal že dolgo, ga je sedaj obudil in se z njim vrnil domov. Sam je vedno poudarjal, da je (kljub temu da se je za nekaj casa odselil) njegov dom Dvorska vas. Pravzaprav ni nikoli uradno odšel, ves cas se je vracal domov in bil še vedno aktiven v vaškem dogajanju. Ravno zato si jo je izbral za kraj, kjer je njegova knjiga uradno izšla. Miha v svojem literarnem prvencu predstavlja nekaj resnicnih zgodb iz študentskega življenja, s katerimi se študentje vsakodnevno soocajo in jih rešujejo nekoliko po svoje. Na hrbtni platnici knjige je zapisal: Študentsko obdobje se zdi navzven zelo romanticno, saj študentje veliko žurajo, veliko potujejo, veliko se družijo in aktivno udejstvujejo, vcasih pa tudi malo študirajo … V resnici pa se številni študentje spopadajo z nikoli izrecenimi nevšecnostmi, ki jim lahko kolo usode zavrtijo popolnoma v drugo smer, kot so si jo sprva zacrtali. Miha piše tudi poezijo. Njegove pesmi smo lahko velikokrat prebirali v Trobli, zato je izid knjige, ki ni pesniška zbirka, pravzaprav presenecenje. Vec o tem, zakaj se je odlocil napisati prozno delo in zakaj ravno takšnega o študentskih dnevih, boste lahko iz prve roke izvedeli tudi v živo. Miha Indihar bo svojo knjigo Študentski dnevi predstavljal tudi v knjižnici Frana Levstika v Velikih Lašcah, in sicer v ponedeljek, 18. marca, ob 19. uri. Lepo vabljeni, do takrat pa Mihatovega »Mihata« (v knjižnem zbornem jeziku Miho ali Miha) spremljajte na profilih Facebook in Instagram. Mojca Šilc Foto: Miran Mencin TROBLA 1/2019 20 Knjižnica NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH V knjižnici Frana Levstika Velike Lašce se vedno trudimo, da bi za bralce priskrbeli novo in zanimivo gradivo. Vedno radi vidimo, da nam kdo priporoci dobro knjigo. Prijatelji, znanci in znane osebnosti. Priporocilne sezname najdemo v knjižnicah, nekaterih revijah in celo na televiziji. In potem ti seznami vplivajo na to, ali bo knjiga ostala na polici ali bo krožila med bralci. In katere so bile lansko leto v naši knjižnici najbolj iskane? Napisane so po abecedi avtorjev. Golob, Tadej: Jezero (kriminalka) Golob, Tadej: Kot bi Luna padla na Zemljo (biografija Milene Zupancic) Jancar, Drago: In ljubezen tudi (družbeni roman) Jovanovic, Dušan: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo (spomini) Kandare Šoljaga, Ana: Najstniki (prakticni vodnik za starše) (vzgoja) Miklavcic, Milena: Ogenj, rit in kace niso za igrace 1. del (etnologija) Miklavcic, Milena: Ogenj, rit in kace niso za igrace 2. del (Babice, hcere, vnukinje) (etnologija) Peterson, Jordan B.: 12 pravil za življenje (protistrup za kaos) (etika) Širok, Mojca: Pogodba (kriminalka) Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset (biografski roman) Od novosti sem tudi tokrat iz seznama izbrala 3 knjige iz mladinskega oddelka in 3 knjige za odrasle bralce. MLADINSKI ODDELEK FANTASTIKA Walliams, David, roj. 1971: Dedkov veliki pobeg Mladinska knjiga, 2018 Pred mnogimi leti, med drugo svetovno vojno, je bil dedek mojstrski pilot britanskega bojnega letala Združenih kraljevih sil. Na stara leta ga pošljejo v dom za ostarele Mracni grad, ki ga upravlja zlobna gospa Prašicnik. Dedek in njegov vnuk Jure se s tem ne sprijaznita. Izpeljeta drzen pobeg, poln napetih preobratov; ta se konca drugace, kot si je predstavljal Jure. Razvpiti britanski komik in pisatelj David Walliams je eden najbolj priljubljenih in plodnih avtorjev za otroke v Angliji ta hip. Njegove knjige so še vedno trdno zasidrane na vrhovih mednarodnih knjižnih lestvic, prejele so številne nagrade, za svojega pa so ga takoj vzeli tudi slovenski bralci – osvojile so jih pripovedi Babica barabica, Zlobna zobarka, Tiranska teta, Mišburger in serija Vsi ti obupno obupni otroci. Vse knjige je ilustriral priljubljeni Tony Ross, prevedel pa mojster Milan Dekleva. SLIKANICE Mantchev, Lisa: Slonom vstop prepovedan Grafenauer, 2018 Dan hišnih ljubljenckov je. Decek in njegov sloncek se veselita srecanja s svojimi prijatelji. Ko prispeta na dogodek, ju na vratih preseneti napis Slonom vstop prepovedan. Razocarana in z žalostjo v srcu odideta, a ko srecata deklico s hišnim ljubljenckom, ki na srecanju ravno tako ni zaželen, ker je nekoliko poseben, se domislita, da bosta ustanovila svoj klub hišnih ljubljenckov. Klub, v katerem bodo dobrodošli prav vsi. Decek in sloncek tako vsem pokažeta, kaj pomeni pravo prijateljstvo. MLADINSKI SLOVARJI Žaberl, Anja: Zajcek Gal (Prve besede v slovenskem znakovnem jeziku) Železniki : [samozal.] A. Žaberl, 2018 V slikanici z naslovom Zajcek Gal in podnaslovom Prve besede v slovenskem znakovnem jeziku so predstavljene prve besede, ki jih otrok spoznava v svojem domacem okolju. Zajcki so navihani, igrivi, ucljivi in zelo dobro slišijo. Mali zajcek Gal pa ne sliši. Ima poškodovano uho. S pomocjo slovenskega znakovnega jezika se lahko sporazumeva, uci in se vkljucuje v normalno življenje. Dokler ni imel oprijemljive komunikacije, je bil žalosten, saj ni mogel povedati, cesa si želi. Danes je srecen in vesel, saj lahko izraža svoje želje. Najbolj vesel je, ko komu kaj pove (pokaže v slovenskem znakovnem jeziku) in ga ta razume ter se z njim veseli. Zato se slovenskega znakovnega jezika naucimo tudi mi in tako pomagajmo zajcku Galu, da bo odrastel v prijetnem in prijaznem okolju, kjer kljub njegovi oviri v komunikaciji ne bo ovir. Posamezni elementi slik so poleg slike in besede narisani tudi v kretnji. Risbe kretenj so opremljene s ponazorili, ki ponazarjajo, kako se posamezna kretnja izvede, saj je pri kretnji velik poudarek na mimiki obraza in gibanju telesa. ODRASLI ODDELEK DRUŽBENI ROMANI Vertlib, Vladimir: Lucia Binar in ruska duša Litera, 2018 Ko upokojena uciteljica Lucia Binar, 83-letna Dunajcanka, po nesrecnem padcu postane odvisna od Pogrinjka na kolesih a la catre, d. o. o., in se na vratih pojavi študent Moritz s peticijo o politicno korektnem preimenovanju domace ulice iz Velike zamorske v Veliko maorsko, dobickarski lastnik vecstanovanjske hiše Wili Bager pa ji grozi z izselitvijo, vzame usodo v svoje roke. Po verigi nenavadnih pripetljajev, ki jo pripeljejo tudi do Viktorja Viktorovica, »izvedenca za rusko dušo«, dobi njena življenjska zgodba neslutene razsežnosti. Neugnana gospa Binar je gotovo ena najbolj simpaticnih stark v sodobni književnosti. Knjižnica 21 TROBLA 1/2019 DRUŽINSKA VZGOJA Juul, Jesper, roj. 1948: Od vzgoje do odnosa (avtenticni starši – kompetentni otroci) Didakta, 2018 »Gre za to, da doumemo govorico otrok in jo vzamemo resno, tudi ce to pomeni, da mora odrasli spremeniti svoje ravnanje ...« V tej knjigi avtor s številnimi primeri prikaže, kako lahko otroci in odrasli zacnejo iskren dialog, ki je pravzaprav temeljni kamen vzgoje. Jesper Juul pokaže, kaj je pri tem pomembno, kako konkretno in v kakšnih razmerah je mogoce to udejanjiti, koliko vpliva na splošno delovanje posameznika v družbi in kako je spremenil tudi njegovo življenje. Bralec lahko vidi, kako lahko uresnicimo kakovosten dialog v tipicnih vsakdanjih konfliktih, kot so jutranje vstajanje, obroki, šola, oblacenje, žepnina, izhodi, odhod v posteljo in podobno ... KRIMINALKE Golob, Tadej: Leninov park Novo mesto : Goga, 2018 Nadaljevanje uspešnice Jezero. V majhnem parku sredi Ljubljane odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak nacin umre moški na Metelkovi. Sta umora povezana? Ljubljana se kuha v vrocinskem valu, v Sloveniji se po volitvah vzpostavlja nova oblast, Taras Birsa pa ima že brez tega dovolj svojih težav. Viri: www.emka.si, www.bukla.si, www.blizjiknjigi.si, grafenauer.si. TROBLA 1/2019 22 Dogodki KOLEDOVANJE V ŽUPNIJI VELIKE LAŠCE Trikraljevska akcija je po izvoru poganska šega, ki je oznacevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Kršcanstvo je obrednim obhodom – koledovanju dalo novo vsebino: priceli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta. Poseben pomen so imeli koledniki v kmeckem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in sreco ljudem in živini, zato so bili povsod dobrodošli in vredni placila. Obicaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V vecini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Po razlicnih krajih je znanih veliko koledniških pesmi in obicajev. (vir: Misijonsko središce Slovenije) primanjkuje vode, hrane, šol, igrišc, bivalnih prostorov in vsega, kar pri imamo pri nas za samoumevno. Trikraljevska akcija ima pet glavnih namenov: duhovni, kulturni, izobraževalni, vzgojni in dobrodelni namen. Povezuje župnijo med seboj, našo državo in misijonske dežele. Letos je koledovanje prvic potekalo tudi v župniji Velike Lašce, v soseski Dvorska vas. Izvedli so ga otroci mavricne skupine, ki so se 27. decembra popoldne podali na pot v dveh skupinah. Kolednike k ljudem spremlja in vodi zvezda, ki jih tudi varuje, prav tako pa varuje tudi vse tiste, ki jih obišcejo. Koledniki zaželijo ljudem zdravja v novem letu, veliko blagoslova pri delu in povezanosti med seboj. Zahvaljujem se vsem otrokom mavricne skupine, ki so se udeležili koledovanja. Hvala vsem za pomoc: katoliški mladini za nakup blaga, Ireni za šivanje oblek, Ivanu in Petri za prevoz in spremstvo, g. župniku za podporo, predvsem pa zahvala vsem, ki ste sprejeli kolednike in prispevali dar za misijonarje po svetu. Tako se bo ljubezen do bližnjega širila tudi med najbolj uboge. Branka Levstik JASLICE ANE PODRŽAJ Vas Brankovo Letošnja postavitev maket vseh velkolaških cerkva z avtorico Dogodki 23 TROBLA 1/2019 PREDSTAVITEV DELA IN OSEBNOSTI DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA Pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je vec kot trideset let svojega življenja preživel v Švici. Leta 1946 je kot mlad duhovnik odšel na zdravljenje tuberkuloze v Davos, nato pa je deloval v St. Moritzu, Schwyzu in Churu. Spoštovali so ga preprosti ljudje, ki jim je bil dušni pastir, velik pecat pa je pustil tudi kot profesor, rektor visoke teološke šole, škofov vikar, tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. V Slovenijo se je vrnil leta 1977 in leta 1980 postal ljubljanski nadškof. Do konca življenja je ohranil stike s svojo drugo domovino, zlasti v težkih casih mlade države Slovenije, ko je delal za samostojnost Slovenije, njeno demokratizacijo in mednarodno priznanje. Obcina Velike Lašce je pobratena s švicarsko obcino Lützelflüh v dolini Emmental. V društvu Kulturni most, ki podpira Obcino Velike Lašce pri sodelovanju s švicarsko obcino, smo želeli podrobneje spoznati dr. Alojzija Šuštarja. S pomocjo župnika Andreja smo v Velike Lašce povabili škofa dr. Antona Jamnika, nekdanjega najožjega sodelavca pokojnega nadškofa, pisca knjige Naš nadškof Šuštar, z željo, da nam spregovori o življenju, delu in osebnosti tega velikega Slovenca. S škofom dr. Antonom Jamnikom smo se srecali v petek, 18. januarja 2018, zvecer, v župnijskem domu bl. Slovenije. Imel je vso podporo papeža Janeza Pavla II., Sveta Alojzija Grozdeta. Po uvodnih pozdravih g. župnika Andreja in evropskih škofovskih konferenc, Švicarja dr. Furglerja, nemškega Irene Indihar, predsednice društva kanclerja Kohla. Bolelo ga je, ko je Kulturni most, smo besedo prepustili spoznaval, da nekateri v naši državi gostu dr. Antonu Jamniku in Jožetu ne držijo svoje besede. V Švici se je Staricu, ki je vodil pogovor. naucil tocnosti, imel je izdelan tocen Ob pricevanju dr. Antona Jamnika vsakdanji urnik, ki se ga je držal in ga o pomembnih zgodovinskih zahteval tudi od svojih podrejenih. dogodkih naše polpretekle Dr. Alojzij Šuštar je bil pravi clovek ob zgodovine (pogreba žrtev povojnih pravem casu na pravem mestu. pobojev v Kocevskem rogu, Škof dr. Jamnik se je na koncu dotaknil plebiscita in razglasitve slovenske tudi svojih spoznanj, ki jih je dobil na samostojnosti, blagoslova lipe na potovanj po Aziji, kjer predava na Trgu republike, boja za mednarodno razlicnih univerzah in se pogovarja o priznanje mlade Slovenije) se je tamkajšnjih razmerah. Na Kitajskem, pred nami izoblikovala osebnost dr. Alojzija Šuštarja kot cloveka, v Južni Koreji, Hongkongu, Indiji, ki si je prizadeval za dialog med Vietnamu so cerkve in semenišca ljudmi razlicnih prepricanj, ki ni polni. Naša stara celina Evropa pa nikoli nikogar izkljuceval. Delal postaja starostni dom. je v najboljši veri in z obcutkom Ob doživetem govoru je ura in pol odgovornosti in dolžnosti. »Molimo hitro minila. Po kratki zahvali dr. in naredimo vse, da ne zamudimo Antonu Jamniku, Jožetu Staricu in milostnega trenutka,« je dejal in Hani Debeljak, ki je na citre zaigrala s pomocjo kljucnih oseb, ki so bili uvodno pesem, smo se vsi prisotni njegovi prijatelji in znanci, zelo zadržali še v prijateljskem pogovoru. pripomogel, da je pravocasno prišlo do mednarodnega priznanja Irena Indihar TROBLA 1/2019 24 Dedišcina IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 15 LINTVERNI V pravljici Zacoprane kraljicne, ki jo je zapisal zbiralec ljudskega gradiva iz okolice Velikih Lašc in Ribnice Fran Peterlin – Sreboški v drugi polovici 19. stoletja, je omenjen lintvern. To je le eno od domacih imen za zmaja, srecamo lahko tudi imena zminj, drak, pozoj, cerv. Med bolj poznanimi je gotovo ljubljanski zmaj, ki je povezan z romanticno zgodbo o Jazonu in Argonavtih. Po njej naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Ajtesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Crnega morja po Donavi in Savi vse do Ljubljanice. Na begu pred zasledovalci so Argonavti našli veliko jezero in ob njem barje, kjer so naleteli na strašno mocvirsko pošast. Jazon se je z njo bojeval in jo ubil. Pošast je bila ljubljanski zmaj. Zmaje so poznale vse stare kulture. V Afriki, Mezopotamiji, Indiji, Aziji, Ameriki in Evropi so predstave o zmajih ohranjene v materialnih in pisnih virih. Gotovo ste že opazovali pogumnega svetnika Jurija v glavnem oltarju podružnicne cerkve na Veliki Slevici, ki sulico zabada v zmaja. Predstavlja vecni boj med dobrim in zlim, spopad nebeških in peklenskih sil. Sveti Jurij z zmajem v glavnem oltarju na Veliki Slevici V egipcanskih svetišcih so bile pogoste upodobitve boga Hora s sokolovo glavo, ki se je najprej boril s kaco Apopis, pozneje tudi s Setom, gospodarjem pušcave in podzemlja. Seta so prikazovali v obliki kace, krokodila ali kot hibrid iz razlicnih živali. Prvi kristjani so motiv prilagodili, Hor je dobil oklep rimskega vojaka, njegovo glavo so zamenjali s cloveško, postal je vojšcak na konju. Set se je iz kace preobrazil v zmaja. Poznavalci locijo kar 260 vrst zmajev. Lintverni (angl. Lindwyrms) imajo kacasto in obsežno telo z enim ali dvema paroma okoncin. Obstajajo primerki z in brez kril. Vecina jih ne more leteti. Izjeme so le tisti, ki imajo dovolj velik par kril. Obstajajo tudi dvoglavi primerki. Najdemo tudi manjše primerke, ki so izrazito kacasti in so brez okoncin. Pravzaprav so podobni kacam, le njihova glava je tipicno zmajevske oblike. Janez Vajkard Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske ohranil naš najstarejši zapis o zmajevih mladicih. Ko je obiskal presihajoci vrelec v dolini Bele med Logatcem in Vrhniko, so mu domacini povedali, da je globoko pod zemljo živel zmaj, ki je obcasno bruhal vodo na površje. Skozi žrelo studenca so veckrat priplavali zmajevi mladici. Zmajevi mladici, ki jih omenja Valvasor, so bile cloveške ribice – mocerili. In ker tudi v Podpeški jami v Dobrepolju sledimo crnega mocerila, bi znal zmaj morda bivati celo v Mali gori … Zacoprane kraljicne, zapisal Fran Peterlin-Sreboški (1870) Neka mati je rodila v eni noci tri sinove, prvega v deseti, drugega v enajsti in tretjega v dvanajsti uri ponoci. Vsak sin je brž potem izginil, ko ga je mati porodila. Vsi so se cudili temu in mati je bila silno žalostna, ker ni vedela, kam so njeni sinovi šli. Leto za letom je minilo, a o sinovih ni bilo ne duha ne sluha. Šest let in pol je že preteklo, kar je nesrecna mati tri sinove rodila in precej po porodu izgubila, a ni jih bila še po porodu pozabila, ampak zmeraj je bolj in bolj tarnala za njimi. Ko tako toži, se nekega dne neznana beracica v pogovor poda z njo o tej reci. Beracica je bila desetnica (deseta sestra). Prerokuje ji, da bodo sinovi v sedmem letu na ravno tisti dan in v ravno tistih urah prišli nazaj, kakor so bili rojeni; vendar ne bodo prišli pohlevni kot sinovi, ampak srditi kot sovražni divjaki. Da jih bo mati ukrotila, mora vsakemu pripraviti srajco iz sedem let starega platna, za vecerjo žgance iz sedem let stare moke in jih zabeliti z zabelo, sedem let staro. – Jako je skrbelo mater, kako bo dobila tako stare reci; vendar neutrudno išce in povprašuje, dokler ni pod nekim mlinom, ki je bil že sedem let podrt, dobila sedem let stare poliske (moke, op. MS), pri nekem tkalcu sedem let staro platno in v opušceni štacuni sedem let staro mast. Ko se je sedemletni rojstni god zgubljenih sinov približal, je mati vse potrebno pripravila in cakala uro, ob kateri bo prišel najstarejši sin. Ko deseta ura odbije, se vrata odpro in vstopi v hišo najstarejši sin; osorno se obnaša in jezno zahteva vecerjo. Ko mu mati prinese žgance iz sedem let stare moke, zabeljene s sedem let staro zabelo in srajco iz sedem let starega platna, je sin povecerjal, si srajco preoblekel in je bil krotak kakor navadni otroci pri sedmih letih. Ravno tako je bilo ob enajsti uri z drugim sinom in opolnoci z najmlajšim. Potem so šli vsi pocivat. Kralj tistega kraja je bil izvedel, da bodo ti sinovi, ki so pred sedmimi leti bili rojeni in so zginili, na ta sedemletni vecer domov prišli. Poklice jih tedaj k sebi takoj drugi dan, in prišli so zvecer zaporedoma ob urah, v katerih so bili rojeni. Prišel je ob deseti uri prvi sin in kralj ga vpraša: »Kje si bil teh sedem let?« Odgovori Dedišcina 25 TROBLA 1/2019 mu: »Jaz sem bil nad zemljo v oblakih, sem videl vse ptice in vse zvezde.« Kralj ga nadalje vpraša: »Veš li kaj o mojih treh hcerah?« Odgovori mu: »Vse oblake sem prehodil, a tvojih treh hcera nisem nikjer videl, pa tudi nisem nic slišal o njih!« – Ob enajsti uri pride drugi sin in kralj ga vpraša, kje je bil sedem let. Odgovori mu, da je bil na zemlji. Kralj ga dalje vpraša, ce kaj ve o njegovih treh hcerah. Odgovori mu: »Jaz sem prehodil vse dežele in kraljestva zemlje, sem videl vsakovrstna ljudstva, vse kralje, vladarje, grofe ter vse plemenite gospe in gospodicne, pa tudi vse živali, a tvojih treh hcera nisem našel nikjer, pa tudi nisem nic slišal o njih.« – Opolnoci pride najmlajši sin h kralju, ki ga vpraša, kje je sedem let bil. Odgovori mu, da je bil pod zemljo. Na to ga še povpraša kralj: »Veš li kaj o mojih treh hcerah, katere sem izgubil?« Odgovori mu: »Videl sem pod zemljo hude duhove, škrate, lintverne in vso oblast teme; a tudi sem videl tvoje zacoprane tri hcere v oblasti škratov in lintvernov!« Kralj ga potem vpraša, ce bi jih bilo mogoce rešiti in ako bi morebiti si upal to storiti. Mladenic mu na to rece, da je še mogoce jih rešiti in da bo on to storil. Kralj mu da vsega, kar je hotel in napravil se je na pot, da bo kraljicne rešil. Posrecilo se mu je, da je vse tri rešil in kralju na dom pripeljal. Potem se je z najmlajšo zarocil in bil je kraljevi naslednik; brata njegova pa sta vsak eno od ostalih kraljicen vzela za ženo in veselja ni bilo ne konca ne kraja po vsem kraljestvu. ( Vir pravljice: Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Povedke slovenskega naroda; Monika Kropej, Pravljica in stvarnost) Pripravlja: Metka Staric SPOROCILO POPRTNIKA JE … DELITI Z DRUGIMI Božicni obredni kruh – poprtnik ali župnek – se v naših krajih praviloma pece za tretji božic, na predvecer svetih treh kraljev. »Za tri kralje so spekli ‹župnike› pri hišah, kjer so imeli dekle … ko so se snubacev troštali, so rekli: Snubaci gredo na ‚župn.k‘. Vsak od domacih je dobil na tri kralje zjutraj kos župnika. Tega so okrasili s kito, na tri premene spleteno, in s ticki,« je zapisala etnologinja Anka Novak v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po pripovedovanju takrat 70-letne Marije Perhaj, Prelesnikove iz Malih Lašc. Cezmejni Festival božicnega kruha, ki je od 15. novembra do 6. januarja povezal 36 festivalskih dogodkov po Sloveniji in na Hrvaškem, je bil posvecen kulinaricni dedišcini poprtnika. Pod okriljem cezmejnega projekta Uživam tradicijo (Interreg Slovenija-Hrvaška) je Zavod Parnas povezal številne razstave, delavnice, medijske dogodke razlicnih organizatorjev po Sloveniji in na Hrvaškem, simpaticno graficno podobo pa sta mu dali ilustratorka Marija Prelog in oblikovalka Špela Andolšek. Priprava poprtnika v krušni peci – odlicno izhodišce za pripravo buticnega 5-zvezdicnega doživetja Na Trubarjevi domaciji na Rašici smo v Parnasu v sodelovanju z Obcino Velike Lašce in Zavodom Area Gea (Lili Mahne) izpeljali vec izobraževanj in predstavitev kulinaricne dedišcine poprtnika za ucitelje, profesionalne vodnike, novinarje, gospodinje in druge zainteresirane. Društvo za ohranjanje dedišcine je ob razstavi jaslic na Gradežu obiskovalce razveselilo s pokušino poprtnikov, DPŽ Velike Lašce se je festivalu prikljucilo z državnim ocenjevanjem kruha iz krušne peci, DPŽ Dobrepolje-Struge pa z državnim ocenjevanjem in razstavo božicnega kruha. Milka Debeljak je posredovala znanje o pripravi poprtnika bodocim pekom na BIC Ljubljana, Nada Koncina iz Šentruperta študentom na Grmu v Novem mestu, Nada Lunder iz Predstrug pa znanje o pripravi pletenic, parkeljnov, angelckov oz. poprtnika gospodinjam v Šmartnem pri Litiji, Loškem Potoku in Predstrugah. S potujoco razstavo, delavnico in filmom o pripravi poprtnikov smo obiskali Škofljico in Mekinje pri Kamniku. Lokalne razstave poprtnikov in delavnice za šolarje in gospodinje so pripravili v Sodražici in Loškem Potoku, Prezidu in Sošicah na Hrvaškem, v Dolskem, Šentrupertu, Loški dolini in na Svibnem, kjer so festival tudi zakljucili z blagoslovom poprtnikov v domaci cerkvi. V casu festivala je bilo na socialnem omrežju Facebook na strani Poprtnik možno najti številne ideje za krasitev, recepte in obvestila o delavnicah in razstavah po vsej Sloveniji in na Hrvaškem, kar je spretno koordinirala urednica Beti Lunder. Opazili so nas tudi mediji – RTV Slovenija, TV Vaš kanal, Delo, Dolenjski list, Kmecki glas, številna obcinska glasila in drugi. V sodelovanju s hrvaškima partnerjema smo predlagali pripravo božicnjaka z Žumberka in župneka iz Prezida za vpis v Register pri Ministrstvu za kulturo Hrvaške, poteka popis nosilcev dedišcine iz okolice Škofljice ter iz Šmartnega pri Litiji. Po poprtniku zaradi številnih akcij v dedišcinskih skupnostih spet diši v številnih domovih, kar je naš najpomembnejši cilj – ohraniti to izrocilo v naših družinah in ga prenesti na mlade. Ohranjanje dedišcine priprave božicnega kruha v velikolaških krajih stopa v tretje desetletje in dobiva mednarodne razsežnosti. TROBLA 1/2019 26 Dedišcina Velik korak pri umešcanju priprave poprtnika v srednješolske in visokošolske programe A središce in srce dogajanja lahko ohranimo prav pri nas – v velikolaški deželi (in Dobrepolju). Tu so od nekdaj pekli najbolj bogato okrašene božicne kruhe, ki neredko predstavljajo prave estetske mojstrovine in odpirajo številne nove priložnosti za prepoznavno in povezano turisticno ponudbo. Svoje mesto je poprtnik že dobil na novem kulinaricnem zemljevidu Okusi Dolenjske, ki ga je izdal zavod Dobrote Dolenjske, zasnoval in ilustriral pa dr. Janez Bogataj. Kruh je od nekdaj pomenil željo po blagostanju in dobri letini. Imamo lepo priložnost, da to nesnovno dedišcino vkljucimo v novo nastajajoco strategijo velikolaškega turizma ter se povezano predstavimo z vrhunskimi turisticnimi produkti iz velikolaških krajev. Z njimi lahko prek blagovne znamke Uživam tradicijo vstopimo v kulinaricno transverzalo od Panonije do Jadrana in pripravljeni pricakamo leto 2021, ko bo Slovenija postala »Evropska gastronomska regija 2021« in bo globalno prepoznana kot trajnostno usmerjena in vrhunska gastronomska destinacija za buticna 5-zvezdicna doživetja. Si upamo? Metka Staric, Zavod Parnas Foto: Marta Kastelic, Metka Staric Dedišcina 27 TROBLA 1/2019 CESTE PRI NAS NEKDAJ IN DANES Danes ceste uporabljamo vsi, nekdaj pa so jih uporabljali predvsem trgovci (ki so bili redki) in vojaki. Kot danes je tudi nekdaj ceste gradila država, vcasih tudi ožja obmocja. Ceste povezujejo kraje in pokrajine. V naših krajih se je zacelo novo poglavje v gradnji cest s prihodom Rimljanov. Rimljani so svoj imperij povezovali s trdno grajenimi, mnogokrat tlakovanimi cestami, ki so jim rekli viae publice. Za gradnjo in vzdrževanje cest so imeli poseben urad cura viarum, ki mu je naceloval sam cesar. Kot vso zgodovino razlikujemo tudi rimske ceste in srednjeveške poti. Izhodišce vseh rimskih cest preko naših krajev je bila Akvileja (Oglej). Via publica, ki je bila predvsem vojaška cesta, je šla od Ogleja na Ponte Sonti (Gardišce pri Gorici) ali nato v Emono (Ljubljana), na Atrans ( Trojane), na Celao (Celje), na Poetovio (Ptuj); proti Carnuntumu (na Madžarskem). Drugi krak je šel iz Ptuja proti Vindoboni (Dunaj). Druga pomembna cesta je šla iz Emone proti Praetorium Latobicorum ( Trebnje), od tod na Neviodunum (Drnovo pri Krškem) in dalje na Siscio (Sisak) in Sirmium (Sremsko Mitrovico). Ceste nižjega reda so bile precej podobne poznejšim srednjeveškim potem. Praviloma so bile neutrjene, šlo je za sledove tovornih živali, za kolesnice, stalne tocke so bili predvsem prehodi preko plitvin na vodah in preko gorskih prelazov. Ce se je le dalo, so napravili pot po slemenih ali po prisojnih delih hribov (trdna tla). Taka cesta, ki je šla delno tudi preko naših krajev, je tekla od Emone na Lavrico, od tod na Babno gorico, na Ig, na Dobravico, na Golo, Rob, Selo, Laze, Lužarje, Runarsko, Metulje, Lož, Stari trg, Dane, Stare Ogence, na Jurišce, Palcje, Parje, na Veliko Pristavo, Staro Sušico, Buje, Vreme in Vremski Britof, Naklo, Lokev, Brezovico, Trst in dalje na Oglej. ( VIR: Arheološka najdišca Slovenije) V Robu se je na to cesto navezovala cesta preko Rašice na Hocevje in pri Krki v dolino Krke in po njej do ceste, ki je vodila na Hrvaško. Na Škofljici se je od ceste, ki je vodila na Dolenjsko, odcepila cesta, ki je vodila proti Pijavi Gorici, nato na Gradišce preko Velikega Locnika na Turjak, na Rašico, Vel. Lašce proti Ribnici. V Lašcah se je od te poti odcepila pot, ki je vodila preko Velike Slevice na Lužarje. Ta pot je imela slemensko varianto iz Velike Slevice na Sv. Gregor, na Novi Pot in v Kotlu so še pred nekaj desetletji kazali sledove stare »rimske« ceste. ( Vir: Krajevni leksikon Slovenije) V srednjem veku je bila pot preko Golega in Roba bolj ali manj opušcena. Poti v srednjem veku so bile slabše kot v antiki. Šlo je predvsem za sledove hoje, tovorjenja in vcasih kolesnice, kjer so potniki in tovorniki iskali primerno utrjeno zemljišce. Cesta iz Velikih Lašc (od odcepa od tovorniške ceste) preko Male Slevice proti Karlovici je bila urejena šele med prvo svetovno vojno, ko je avstro-ogrska armada pripravljala rezervno frontno crto na Notranjskem. (Pot preko Velike Slevice je bila prestrma za težke vozove, ki jih je vlekla živina.) V casu med obema vojnama so iz vojnostrateških razlogov na novo zgradili cesto iz Podstrmeca na Lužarje, staro, prevec strmo cesto, pa so opustili. V srednjem veku je pridobila na pomenu cesta, ki je vodila iz Sticne do Krke, na Hocevje in preko Rašice, Velikih Lašce, Velike Slevice na Lužarje in nato pretežno po starih rimskih cestah prek Senožec (mitnica) proti morju. V divjih casih srednjega veka je bilo potovanje nevaren in zahteven podvig. Stiški so zato imeli na svoji poti proti morju cel niz posesti, kjer so njihovi potniki in tovorniki lahko pocivali in prenocevali pri stiških tlacanih. To so bila naselja: Runarsko, Dolenja vas pri Cerknici, Strmica, Studeno in Strane. Tlacani iz Studenega (12 kmetij) in iz Stran so za stiške opravljali služnost tovorjenja. Polovica tlacanov iz Studenega (6) je tovorila sol od Reke do Studenega, druga polovica (6) pa od Studenega do Sticne. Tlacani iz Stranj so za stiške tovorili vino iz Trsta do Ljubljane. Za vozove je bilo potrebno mnogo železa, ki je bilo redko in drago (osi, obroci za kolesa), zato so bili vozovi in promet z njimi redki. Kmetje so pridelke z njim znosili v koših, seno pa so vcasih zvlacili z vlakami. Vir: Janez Debeljak, Popotovanje k Levstiku, Obzorja, Maribor, 1981 Slabih dvesto let (od l. 1408 do leta 1593) so naši kraji trpeli od plenilskih turških vpadov in Turki so naše že tako revne vasi vedno znova požigali, zato ni bilo s cim trgovati. V srednjem veku na obmocju današnje Slovenije ni bilo vecjih naselij. Zato je bilo malo kupcev kmetijskih pridelkov. Celo Ljubljana je štela komaj nekaj sto prebivalcev in tudi vecina teh si je hrano pridelala sama. Trgovali so predvsem s predmeti, ki so bili sorazmerno majhni in lahki, imeli pa so visoko ceno. Kmetje tlacani so prodajali med, platno, živalske kože, sir, vosek, v vinorodnih krajih tudi vino, kupovali pa so sol, kovine in kovinsko (zlasti železno) orodje; plemenite gospe so kupovale nakit, plemici kovinsko orožje, oklepe in dragoceno posodje. Vse drugo so pridelali doma ali zamenjali s sosedi. Ribnicani in Kocevarji so krošnjarili. Placevali so s srebrnim denarjem, vcasih so izdelke tudi zamenjavali. Nekaj je bilo drugace kot danes. Vsak nakup in vsaka prodaja sta bila za družino velik dogodek. Janez Škulj TROBLA 1/2019 28 Društva NAJVECJA RAZSTAVA JASLIC PA JE BIL SPET REKORD … Ko je na sestanku upravnega odbora Društva za ohranjanje dedišcine Gradež naš predsednik in idejni vodja razstave namignil, da naj bi bilo letos razstavljenih manj jaslic kot lani, je bilo cutiti malo razocaranja, ceprav presežnikov ne nacrtujemo vsako leto. Tako smo bili na odprtju 16. decembra 2018 prijetno preseneceni nad številko 343, ki jo je do konca razstave, 2. januarja 2019, zamenjala kar številka 350. Letos je bilo zato veliko novih jaslic, ki v bolj ali manj skritih kotickih Gradeža še niso bile razstavljene. Približno 3.000 obiskovalcev si je lahko ogledovalo podobe iz vseh mogocih materialov in oblik: v sušilnici, Petelinovi hiši, pod kozolcem, na oknih, v kapelicah, stari gostilniški kleti in razlicnih gospodarskih poslopjih, v imitaciji Županove jame in na prostem. Vecje ali manjše mojstrovine so delo prizadevnih domacinov in tudi ljubiteljskih umetnikov. Ponosni smo bili na dve zbirki, ki sta stari okoli 150 let, ter na to, da smo jih nabrali že z vseh celin. Prvic so jaslice postavili lokostrelci, z zanimivo smrecico iz pušcic. Ob nedeljah so se lahko posladkali z miškami oziroma pred božicem s poprtnikom. Otroke je s sladkorcki v jami dvakrat pricakal dobri mož, najprej v podobi Božicka in nato kot Dedek Mraz. Vodniki so imeli ves casi veliko dela, neutrudno so goste vodili po vasi tudi v casu, ko ni bil uradno objavljen za oglede. Ob nedeljah je bilo naporno usmerjanje voznikov, da so našli ustrezna mesta za parkiranje. Nastopajoci Na odprtju razstave, ko je bilo vzdušje še posebej carobno zaradi (ceprav tanke) snežne odeje, so božicne pesmi zapeli vokalne skupine Alegria, Borovnicke in Potoški fantje ter zborcek vaških otrok Krheljcki. Naslednje nedelje sta se Krheljckom pridružila župnijska zbora iz Škocjana in Turjaka. Predzadnjo nedeljo je obiskovalec Vlado Nuncic na pobudo naših clanic in clanov z veseljem zaigral na lajno in na srednjeveški oprekelj. Obiskovalci Že pred uradnim odprtjem si je razstavo ogledalo poln avtobus Avstrijcev, ki so bili navdušeni nad razstavo in dogovorjeno postrežbo. Tudi naslednje dni so se veckrat pripeljale številcne skupine, ki so izrekale same pohvale razstavi in društvu ter tudi pogostitvi, ce so se zanjo posebej dogovorili. Mnogi so nam prijetne vtise zaupali po elektronski pošti. Med sprehodom po vasi sem se pogovarjala s posameznimi obiskovalci, ki niso skrivali obcudovanja. Družina iz Dobrepolja si je razstavo ogledala na pobudo prijateljev z Gradeža. Starši so bili pri nas prvic, otroci pa so se že udeležili naravoslovnih dni, ki jih je organiziralo naše društvo. Izrazili so obcudovanje in pohvalo, saj se zavedajo, koliko dela so z razstavo imeli clani in clanice. Danilo Fajt Mav iz Ponikev je na Turjaku videl plakat in se je udeležil že odprtja razstave. Ko je drugic s sabo povabil še Društva 29 TROBLA 1/2019 prijateljico Simono Decman iz Ljubljane, je pogrešal petje po vsej vasi, kot se je razlegalo prvi dan. Sicer sta bila navdušena nad celotno razstavo, še posebej je njemu vzbudila nostalgijo preprosta lesena smreka s skromnimi okraski. Obljubila sta, da se bosta še vrnila ob drugi priložnosti. Družina Modic iz Male vasi, ki je zgrešila vodnika, je bila zelo vesela, ko sem jo povabila do jame, kjer se je skrival Božicek. Za razstavo so Modicevi izvedeli od sovašcanov. Obcudujejo celotno delo našega društva in predlagali so, da bi se vec povezovali z obema društvoma na njihovem obmocju. Marjeta Malešic, etnologinja s Škofljice, po rodu Kraševka, si je razstavo ogledala že pred dvema letoma, zanjo je izvedela na internetu. Ohranjanje dedišcine oziroma slovensko ljudsko izrocilo jo že poklicno zanima, obiskala je tudi prireditev Praznik suhega sadja in seveda podpira dejavnost našega društva. Letos je s sabo povabila prijatelja geografa, že omenjenega Vlada Nunica iz Šmarja pri Jelšah. Že vec kot 15 let igra na lajno in srednjeveški oprekelj, ki ga je izdelal po freski iz Mirne. Prvo repliko je naredil avstrijski umetnik, pri njem se je ucil tudi Vlado, ki je edini izdelovalec teh dveh inštrumentov ter drugih historicnih glasbil v Sloveniji. Nekaj let je živel v Nemciji, kjer je obiskoval šolanje za izdelovanje glasbil. V prednovoletnem casu rad igra po mestih, tudi na koncertih, in želi popularizirati lajno med ljudmi. Z veseljem smo mu prisluhnili, ko je iz nje izvabil malo drugacno Sveto noc, z zanimanjem smo si ogledali in poslušali tudi zvoke neznanega srednjeveškega opreklja. Dogovorili smo se, da bo nastopal še na kaki naši prireditvi. Zdenka Zabukovec TROBLA 1/2019 30 Društva 3. DRŽAVNO OCENJEVANJE IN RAZSTAVA KRUHA IZ KRUŠNE PECI V ROBU Društvo podeželskih žena Velike Lašce je v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in obcino Velike Lašce 7. decembra lani že tretjic zapored organiziralo državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peci. Na ocenjevanju in razstavi je bilo tokrat 30 kruhov, med njimi jih je pet prejelo zlato priznanje, 13 kruhov je bilo srebrnih in 12 bronastih. Lani je že tretjic zapored, v casu, ko se zacne veseli december in nas obišce prvi od treh dobrih mož, Miklavž, v Robu zadišalo po sveže pecenih kruhih iz krušne peci. Na ocenjevanju in razstavi je sodelovalo 30 razlicnih kruhov, ki jih je ocenjevalna komisija razdelila v tri razlicne kategorije, in sicer v kategorijo A pšenicni kruh, v kategorijo B kruh posebnih vrst in v kategorijo C mešani kruh. Kruh mora biti pecen v krušni peci iz enega kilograma moke, ne sme biti pecen v modelu, ampak mora imeti obliko hlebca, ne sme biti premazan z jajcem, pecen mora biti vsaj 8 ur pred ocenjevanjem. Strokovna komisija v sestavi Margarete Damjanic iz Gostilne pri Kuklju, Avgusta Miklošica, mojstra kulinarike in poznavalca zdravilnih rastlin, ter Dušana Brgleza, živilskega tehnologa iz podjetja Bonopan, je zelo strogo ocenjevala zunanji videz in obliko, vonj, videz, okus ter lastnosti skorje in sredice. Ocenjevalna komisija je bila tudi letos pri ocenjevanju kruhov iz krušne peci stroga. Ceprav je bilo veliko razlicnih kruhov, od mešanega pirinega, mešanega z bucnimi semeni, polnozrnatega pšenicnega kruha s krompirjem, mešanega rženega, pisanega kruha, je bilo veliko vec kruhov iz pšenicne moke, manj pa iz drugih mok. Nekaj kruhov je bilo premalo vzhajanih in zato niso imeli pravilne oblike hlebca, imeli so poceno skorjo ali kako drugo napako v obliki skorje. Skoraj polovica kruhov je bila premalo soljenih, dva kruha pa sta imela okus po kvasu. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je pri tem poudarila, da tovrstne prireditve s peko razlicnih dobrot, ki jih društva skupaj z zvezo pripravljajo, niso le za namen tekmovanja, temvec imajo še vecji pomen za ohranjanje dedišcine in prenos tega znanja na mlajše rodove. Pri peki kruha v krušni peci pa ne gre le za znanje priprav testa in peke kruha, ampak tudi za znanje priprave krušne peci. Tanja Strniša, državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je po ogledu razstave povedala, da so jo lepo razstavljeni kruhi spomnili na mladost, ko je v hiši dišalo po sveže pecenem kruhu, danes pa so tega deležni le tisti najbližji nekaterih, ki ohranjajo to tradicijo in izrocilo prenašajo iz generacije v generacijo. Ko se na ministrstvu pogovarjajo o skupni kmetijski politiki za novo obdobje, se zavedajo, da kmetijstvo niso le traktorji in njive, temvec h kmetijstvu sodijo hrana, voda, tla in vse tisto, kar ljudje delajo na podeželju in s tem skrbijo, da imamo vsi lepo in kakovostno življenje. Jože Senegacnik iz Smrjen nad Pijavo Gorico je za svoj kruh s kosmici in semeni že tretjic zapored prejel zlato priznanje in si tako pridobil plaketo. Poleg 13 srebrnih priznanj in 12 bronastih je prejelo zlato priznanje pet lastnikov kruhov, in sicer Jože Senegacnik za mešani kruh s kosmici in semeni, Jasna Jamnik za rženi kruh, Liljana Senegacnik za polnozrnati pšenicni kruh, Mihaela Štokovnik za pšenicni beli kruh in Jelka Indihar za pisani kruh. Društva 31 TROBLA 1/2019 Razstavo so v spremstvu clanic DPŽ Velike Lašce ogledali tudi Tanja Strniša, Irena Ule in Tadej Malovrh, župan obcine Velike Lašce. Jože Senegacnik je za mešani kruh s kosmici in semeni trikrat zaporedoma prejel zlato priznanje, zato je letos prejel tudi plaketo. Jože Senegacnik v svoji majhni krušni peci, ki jo je izdelal sam, pece kruh skoraj vsak dan za svoje otroke in vnuke. Kruh pece z naravnim kvasom, iz kislega testa. Redko pece beli kruh, ker je preprican, da pravi okus dajejo kruhu moke, kot so ržena, pirina, ajdova, durum moka, kamut, enozrnica, dvozrnica, po navadi mešane, in tudi semena ter otrobi. Dragica Heric PRAZNICNI DOGODKI DECEMBRA V ROBU Gledališka skupina Pod odrom vabi na ogled komedije v dveh dejanjih v nedeljo, 10. februarja 2019, ob 18.00 v Dom Krajanov Rob Režija: Alenka Jeraj Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo. Vstopnice lahko rezervirate na info@dfg.si ali 051 374 475. Vabljeni! V zacetku decembra smo KUD Rob, DPŽ Velike Lašce, Marijine sestre in sestre usmiljenke pripravili praznicni petkov vecer. Zacelo se je z ogledom dokumentarnega filma »Od groficne do služabnice«, ki govori o sestri Jožefi Brandis, ki je v postopku za blaženo. Po filmu nas je obiskal Miklavž s spremstvom. Takoj se je dvorana ponovno napolnila. Sledila je podelitev priznanj Državne razstave in ocenjevanja kruha iz krušne peci. V kulturnem programu so sodelovali tudi ucenci Podružnicne šole Rob, kvartet Zvon in harmonikar Tomaž. V prostorih stare trgovine pa je bila na ogled razstava kruha iz krušne peci. Sredi vasi na vagi nas je od zacetka adventa spremljal velik vencek, ki je vsak teden dobil eno prižgano lucko vec. To je bila do božica edina okrasitev in razsvetljava. Devet dni pred božicem smo pripravili obicaj Marijo nosijo. »Clovek ni bil nikoli tako oddaljen od socloveka, kot je sedaj v tej »razviti« družbi. Zato je prav, da z dejanji in zgledom delamo drugace in sprejmemo v domove in srca Boga,« je napisala ena od sodelujocih družin, ki so sprejele Marijo. Omogocena nam je lepa, nenavadna izkušnja. Javno, v križišcu sredi vasi, zaigramo in zapojemo. Kdor se odloci, da sprejme Marijin kip, zaigra dve vlogi. V prvem veceru je v stiski in prosi za prenocišce. Naslednji vecer je v vlogi, da ga družina v stiski nadleguje in prosi za majhen kotec. Tako je na svetu vedno bilo in tudi danes je tako. Igra teh vlog se dotakne srca, lepa priprava na praznike je to. Povabljeni, da se nam naslednje leto pridružite. Letos smo imeli okrog 200 obiskov. Na sveti vecer smo cajanke v vago postavile jaslice iz volne in licja ter drevesce, ki ga krasijo okraski otrok Podružnicne šole Rob, in lucke, ki jih je financirala Obcina Velike Lašce. Okrasitev bo trajala do svecnice, kot je bilo vedno v navadi. Majda Tekavec TROBLA 1/2019 32 Društva PREDNOVOLETNO SRECANJE STAREJŠIH JESEN DIJAKOV UTŽO VELIKE LAŠCE Bogate krošnje dreves se nam v jeseni kažejo v vsej svoji lepoti. Da je starejša populacija obcine Velike Lašce še kako živa in Dozorevanje in minljivost živahna, prica tudi že tradicionalno prednovoletno srecanje si podajata roki. udeležencev vseh dejavnosti UTŽO v gostilni Kropec. Odvijalo Kakor bi narava hotela pokazati, kaj zmore, preden gre pocivat. se je v cetrtek, 13. decembra. Bela debla brez se svetijo v soncu. Listje žari v ognjenih, zelenih in rjavih niansah. Paleta barv je nedosegljiva. Valovanje nepokošenih trav spominja na morske valove. Osamljena ptica leti zelo visoko. Cudoviti, topli veceri so v letošnji jeseni. Za vejami dreves se že v mraku svetlika luna. Temne silhuete krošenj v gozdu carobno šumijo. Šelest na pol suhega listja se sliši, kakor bi drobne živali tekale okrog. Zvoki noci so drugacni, skrivnostni. Marija Ovca slišati. Trudili se bomo tudi naslednje leto! ODA V slepec dan Clani Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Velike Lašce se prerinem, razlezem se med mahje. Kam? KLIC CLOVEKU Že me vlece navzdol, raziskujoce, VSAK DAN Clovek, ne hiti! žuborece, Vsaj za trenutek se ustavi, šumece, vsak dan je treba skociti z vlaka ki pelje v smrt da v naglici vrtoglavi grozece, vsak dan je treba skociti ne izgubiš svoje biti. padam, ne gledati na bežec nasip padam, ne gledati v tirnice ne gledati Clovek, odloži padam v globino. samo skociti tablice in telefone, Iz vrtinca skociti pravi cas ugasi ekran, se zbudim, takrat ko cutiš da te bo trava in grmovje zavilo vase zunaj je resnicen dan. umirim, da te bo prepredlo s plastjo breztežnosti sonce me ljubi. in nobena skala in kamen te ne bosta ranila Clovek, odstrani Stena, zid, skotalilo te bo v kotanjo slušalke. ni skala, kjer bo pavza majhen nic razmislek kam naprej ko si vse položila v skok Sprosti ušesa.Še vedno šepetajo drevesa nobenega kisikanja za zajtrk ni. kaj pride za njim in šcebetajo ptice. Omoticnost mine, praznina ravnina vzpon zbudim se smeh jok in kletvice Clovek, postoj, v okroglini stekla. objemanje in stresanje prahu s tistega vlaka poglej, poslušaj, Zaprta. treba je spet iti obcuti utrip svojega veka Oglata modrina: skupaj ali vsaka k sebi in se nasmej, Izvir Lurd vsak dan je treba skociti v življenje ko srecaš cloveka. Oda Ana Porenta Darinka Grmek Štrukelj Nada Petrovic-Mager ODA SVOBODI svoboda je up, Zatiranim sonce si, Svoboda je moc, ki zadnji umira, zasužnjenim sen, ki goré premika, Te mnogi bi radi Tvoj klic je mocan svoboda se vedno upanje stalno svoboda je luc, zaprli v ogrado, in trga okove, na pogumne kot ljubimcem ki se v dalji te zbrisali iz uma odpira obzorja, opira. objem. svetlika, kot slabo razvado. moci daje nove. svoboda je up, Vest si ti slaba Zato boš ostala ki zadnji umira, Svoboda je moc, Brez tebe je tema vseh tistih kot zvezde na svoboda se vedno ki goré premika, in v duši je mraz, slabicev, nebu na pogumne svoboda je luc, nesreca odkrije ki sanjajo sebe do vecnosti draga opira. ki se v dalji svoj pravi obraz. v vlogi biricev. kot morje galebu. svetlika, Sreco Knafelc V LETU 2019 VAM ŽELIMO VZTRAJNOST Naj do cilja te vodi, majhne korake s tabo naj dela, cez ovire naj skace, prepreke podira, lenobo iz tebe zradira. CAS Ko lepo bo, naj se vlece, ko hudo bo, kot zajec cez polje hitro naj stece. OGENJ Naj dom ti ogreje, s plameni naj se ti smeje, v srce naj ti iskra preskoci, gori naj tudi ponoci. SPOMIN Naj preudarno ti služi, stare zamere naj briše, samo lépo za vedno zapiše. PRIJATELJI naj te na kavo vabijo, po telefonu naj te klicejo, vcasih naj ven te zvlecejo, nate naj nikoli ne pozabijo. POGUM za vsakdanji jutranji skok s tistega Aninega vlaka, v mehko travo, kjer te odrešitev caka. ODLOCITEV Tista prelomna, tista prava, strašljiva, bojazljiva, cakajoca, naj letos koncno res zmaga in odžene že tistega starega vraga. DENAR Naj ne bo tvoj vladar, z njim kupi si dogodke, ti so vedno najvecji dar. Ne zapiraj ga v banke, pozabi na obresti, pusti ga, naj kroži, vec vredno je sonce na slani koži. POCASNOST Upri se hitrosti, hitri blagajni, bodi srecen kot tele na gmajni, ne kupuj coffee-to-go, bureka v papirju za domov. Ustavi kazalce, nalij kavo v tiste najlepše šalce, da ne bodo cakale v prašni kredenci na tvoje posmrtne odnašalce. Aleksandra Marijanovic Društva 33 TROBLA 1/2019 JEZIK Ce ljubiš deželo ocetov, ljubiš jezik, v katerem ljubiš! Nada Petrovic-Mager V letu 2019 vam želimo tudi PRESENECENJA, ker: – popestrijo življenje, – so kot cešnje na torti, – polepšajo dan, – preženejo dolgcas, – nosijo skrivnost, – so dogodivšcine, – privabijo nasmeh. Zdenka Zabukovec ODA UTŽO Uciti se ali se ne uciti? Pamet mlajših starejših ne zaostaja. Starost se ne meri po koledarju, vodi potreba po novem spoznanju. Druženje starejših in mlajših daje elan, zvecer si receš, kako lep je bil dan. Slušatelji UTŽO smo vedoželjni, nasmejani, odkrivanju lepot naših krajev vdani. Ritma dneva ne ukazuje kazalec na uri, na UTŽO lahko potrkaš na duri. Neuresnicene želje mladosti izpolniš, žlahtni privilegij, uciš se, kar želiš, raziskuješ, pišeš, rišeš, samozavest krepiš. Ana Pia Debeljak ODA ZIMI Poslala si nam cipkaste snežinke, z luckami zastrla zvezdne utrinke, zvabila ljubimce v odeje sanjave in male kricace na bele planjave. Dobre može si poklicala zanje, zeleno naravo odela si v spanje. Zimo moraš imeti rad, ce ne kasneje, vsaj ko si mlad. Zimo moraš imeti rad, ce ne prej, vsaj ko jo prežene pomlad. Zdenka Zabukovec HVALNICA O, DA tebi pojem hvalo. O, DA ti si vec kot sebe vredna. O, DA ne bi bil ob tebi le figura bedna. O, DA bi se kako drugace dalo. A bil sem ena velika nerODA, ni hotela me ne ona, ne usODA. Iz želje se zgodila je nezgODA, jaz pa izpadel sem prismODA. Žarko Komar AKTIVNOSTI DRUŠTVA ZARJA SPOMINOV VELIKE LAŠCE Društvo je v zakljucku leta, 26. novembra, najprej tradicionalno in natancno obnovil zelo slabo vidne napise na spomeniku v pocastilo spomin na padle in ustreljene udeležence NOB Velikih Lašcah. na treh stalnih spominskih obeležjih na Turjaku, v Robu in Drugi dogodek je bil prednovoletno srecanje clanstva društva Velikih Lašcah. Zahvala velja uciteljicam Osnovne šole Primoža v dvorani KUD Turjak 6. decembra, kjer je za posebno kulturno Trubarja Velike Lašce in podružnicne šole Rob, ki so sodelovale vzdušje poskrbela naša draga gostja Jerica Mrzel in se pesmijo pri pripravi in izvedbi kulturnega programa. Ob tej priložnosti posvetila ljudem, ki so se borili za svobodo. Srecanje se je gre tudi posebna zahvala tovarišu Štiberniku, ki je temeljito koncalo s prijaznim druženjem in klepetom ob hrani in pijaci. Sreco Knafelc TROBLA 1/2019 34 Društva PRED- IN PONOVOLETNI DNEVI UPOKOJENCEV Pospravljam novoletno dekoracijo in prebiram še enkrat vošcilnice. Tiste misli napisane »na roko« so mi res najlepše. Toda vsako leto jih je manj. Tako pa brišem dobre želje iz telefona in vso sreco z e-mailov. Kaj naj zdaj z njo? S to sreco, mislim. Saj si jo mora vsak clovek ustvariti sam, v svojem okolju, v svoji družini, s svojimi najbližjimi, in ne samo sreco, tudi vzdušje, veselje in carobne praznike. Toda to še kako dobro vedo in se zavedajo tisti starostniki, ki so osamljeni, tisti, ki jim življenjska energija in zdravje tega ne dopušcata vec. Dobri mož je prišel … Dobro se tega zavedamo tudi clani Društva upokojencev Velike Lašce in zato si organiziramo prednovoletno, skoraj družinsko srecanje. Zelo velika udeležba vsako leto nam pove, da delamo prav. Sredi decembra si pricaramo prisrcen praznicni dan in tudi letos je bil poln dobre volje. Pri Puglju v Ribnici so se nam pridružili še ribniški upokojenci, tako da je bil poudarek tudi na povezovanju s sosednjimi društvi. Ampak to ni bilo pomembno. Pomembno je bilo vzdušje, toplina in medsebojno druženje. V dogajanje nas je popeljala naša predsednica Marija z uvodnim nagovorom. Nato nas je pobožala ribniška pesem v izvedbi kvarteta Zvon. Po dobri hrani je muzika mnoge zvabila na plesišce. Nekateri pa so tiho obsedeli s svojimi mislimi in ni se dalo razbrati njihovih obcutkov. Toda z obiskom je pohitel Božicek ali Dedek Mraz – dobri mož z darilci torej; in verjemite mi, vsi smo se radostili kot otroci. Zatemnjen ambient, svecke, ognjemet in nežni zvoki Bele snežinke so botrovali tisti carobni intimi, ki se je dotaknila naših custev … Sreca. Mogoce je prav, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so nam to omogocili in sponzorirali darila. To so letos bili: Priba, Renova, Poni, Zavarovalnica Triglav, Lekarna Ljubljana, filijala Velike Lašce, Mizarstvo Tekavcic, KNUT, Trgoup, Centa Uroš, Jože Pirman, Marko Zakrajšek, Kmetijska zadruga Velike Lašce, picerije: Rok, Adam, Rozika, Arkada in Harlekin, gostilna Cot, gostilna Pri Kuklju, B&F, Ljubljana, DSI – Linz in LUART, d. o. o., Ribnica. Velika zahvala gre predvsem naši predsednici, ki je vsa ta podjetja že mesece prej obiskovala in moledovala za darilca, jih sama zavijala in … Ja, bila so presenecenje. Potem so tukaj še novoletna vošcila. Pošiljateljev ne bomo naštevali, se pa v imenu društva vsem za lepe misli in želje zahvaljujemo. In kakšno bo letošnje leto? Ponovno bo tako, kakršnega si bomo naredili! Društva 35 TROBLA 1/2019 40 LET USPEŠNEGA DELA Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 13. decembra 2018 pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ter v družbi clanov, sodelavcev in gostov obeležilo 40 let uspešnega dela. Društvo je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978; skozi štiri desetletja ga je vodilo pet predsednikov. Na slovesnem dogodku, prepletenem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih desetletjih pomembno prispevali k razvoju društva, je podobo in poslanstva društva predstavila predsednica Mirjam Kanalec, z nagovorom pa se ji je pridružil tudi njihov clan in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Ob praznovanju so se s projekcijo izvirnih fotografij – nemih, vendar zgovornih pricevalk bogate zgodovine – zazrli v preteklost. Vse od ustanovitve organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov skozi cas burnih politicnih in gospodarskih dogajanj do danes. V nadaljevanju poti so predstavili izvajanje socialnih programov in številne pomembne mejnike, ki so društvo zaznamovali na vseh podrocjih. V obeležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz clanov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvarjal sliko Potok v zimi in jo namenil licitaciji. In tudi voditelj Robert Pecnik – Peco je nekaj minut namenil udeležencem, da so »odklenili« svoje mobilne telefone in družno poslali SMS sporocilo na številko 1919 z besedo KOMBI5. Akciji pa se lahko pridružite tudi vi in na TRR SI56 6100 0001 8731 144 nakažete svoj prispevek. Na proslavi so se spomnili tudi clanov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do prepoznavnosti, ki jo ima danes. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim zaslužnim clanom pa priznanja. Priznanje je za sodelovanje in podporo prejel tudi Mercator, d. d. Zahvalili so se tudi vsem partnerjem, obcinam, invalidskim organizacijam, inštitucijam, sponzorjem in donatorjem ter drugim, ki so z njimi sodelovali in jih podpirali; še posebej pa krovni organizaciji Zvezi paraplegikov Slovenije. Brez njihove pomoci ne bi dosegli takih uspehov. Slovesen dogodek so popestrili in obogatili mlada harfistka Taja Rijavec iz Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pesnica društva in veckratna nagrajenka Darinka Slanovec, plesni par kluba Zebra Martina in Roman ter znana pevka Nuša Derenda. Za Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Jože Globokar TROBLA 1/2019 36 Šport PO 12. KROGU 2. SLOVENSKE FUTSAL LIGE DOMACA EKIPA V SREDINI LESTVICE 10. SEZONA ZA KMN VELIKE LAŠCE V LIGI NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Po zmagi v 12. krogu 2. SFL v domaci športni dvorani v Velikih Lašcah ostaja domaca ekipa trdno v sredini lestvice. Med desetimi ekipami, ki letos sodelujejo na tem tekmovanju, je pred sosedi iz Dobrepolja in Sodražice. Letošnja sestava ekipe je pomlajena. Pokazalo se je, da je to eden izmed razlogov, da smo rezultatsko pod nacrti iz avgusta. Tudi v zalednih službah imamo še rezerve, a gledamo naprej. Dvorana se na domacih tekmah polni, in to je dober znak. Prav zadnja tekma osmega marca v Sodražici, v medijih so te sosedske dvoboje oznacili za »EL DOLENIKO«, zna biti pikica na i letošnji futsal sezoni. Prvi EL DOLENIKO 30. 11. 2018 v domaci dvorani je po dramaticnem zakljucku pripadel domaci ekipi in še danes odmeva. Ce bo januarski prestopni rok omogocil nadgradnjo obstojecega, se bomo lahko vsi prepricali na naslednjih tekmah: • 25. januarja 2019 ob 20.00 v Velikih Lašcah, proti ekipi Dlan Logatec; • 2. februarja 2019 ob 18.00 na Miklavžu; • 8. februarja 2019 ob 20.00 v Velikih Lašcah, proti ekipi Mlinše; • 15. februarja 2019 ob 20.00 v Ljutomeru; • 22. februarja 2019 ob 20.00 v Velikih Lašcah, proti ekipi iz Dobrepolja in • 8. marca 2019 ob 20.00 v Sodražici. Vabljeni vsi bralci Troble, da se pridružite domaci navijaški skupini in doživite prijeten športni dogodek na tekmah 2. SFL v domaci obcini. Združeni smo mocnejši in uspešnejši. Tekst in foto: Mitja Pintaric Razvedrilo 37 TROBLA 1/2019 Okrepcevalnica in pizzeria ROZIKA Nahajamo se ob poti do Turjaškega gradu. Nudimo pice iz krušne peci, malice, kosila in jedi po narocilu. Odprti smo vse dni v letu. Vec na www.skarpa.si. SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK VSOTA DOLŽIN STRANIC LIKA VELIKO MESTO NA NIZO­ZEMSKEM EVROPSKA VESOLJ­SKA RAKETA VELIKA REKA V EGIPTU ŽAN SERCIC PRIPRAVA ZA UGO­TAVLJ. VI­NJENOSTI NOGO­METNI TRENER MILANIC PREBI­VALEC NASELJA AVCE PIJACA IZ POMA­RANCNE­GA SOKA DALJŠA OBLIKA IMENA BORIS SLOG SKRCENJE MIŠICE JEZERO NA SEVE­RU FINSKE CLOVEK M. SPOLA TROBLA DOLOCILO PREROK IZ STARE ZAVEZE RISANI FILM SVETNICA: ... KRŠKA NEDO NADI MICHELAN­GELOV KIP MLETA ŽITNA ZRNA JUGOSL. DENAR KRAJ, KJER JE UMRL P. TRUBAR LITERAT ŽUPANCIC KOVINSKA POSODA ŽIVILA ZA CEZ ZIMO BOJAZLJIV CLOVEK SVETA PO­DOBA PRI PRAVO­SLAVNIH VECJI POLŽ BREZ HIŠICE MATEMAT. IZRAZ PREPRO­STA VRA­TA IZ LAT V PLOTU NEURE­JENOST PREGNAN­STVO GL. MESTO NEPALA REKA V RUSIJI, PRITOK VOLGE NEKDANJE DRUŽAB­NO SHA­JALIŠCE PEVKA HABERL OPRIJE­MALIŠCE STOPNJA V VOJAŠKI HIERAR­HIJI VELIKA PAPIGA RIM. BOG LJUBEZNI POMEMB­NA ŽE­LEZOVA RUDA OSSIP ZADKINE ERNESTA (KRAJŠE) VLAGA NA TRAVI RIMSKI PESNIK BEKE­TANJE POSODA ZA NALI­VANJE RIMSKA BOGINJA TRNATO DREVO ZVOCNI ZNAK ZA NE­VARNOST MOŠKI, KI POSPRAV­LJA SOBE OBER DŽIN TROBLA POLMER TRAVA DRUGE KOŠNJE JAPON. MESTO GUSTAV IPAVEC AVSTRIJ­SKO MESTECE OB MURI AKONTA­CIJA FR. SLIKAR (EDOUARD) LETOPIS EVROPSKI UMET­NOSTNI SLOG DOPOL­NILNI PREDLOG K ZAKONU OCE SPODNJI DEL POSODE NIZEK ŽENSKI GLAS VINCENC (KRAJŠE) UROŠ VELEPEC GL. MESTO ITALIJE UPANJE DOBA NEKDANJI SLOV. KO­ŠARKAR (IVO) SMEŠEN PORTRET JAKOB ALJAŽ TRSKA MESEC MALI SRPAN SLADKO­VODNA RIBA VECJA SKUPINA PTIC NADUHA IVAN TAVCAR UPTON SINCLAIR Nagrajenec iz Troble št. 7 je ŠTEFAN GRUDEN, Laporje. Nagrajenec bo nagrado prejel po pošti. CESTITAMO! Rešitev SAMO nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, ki bo v marcu 2019. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel bon za PICO za dve osebi v PIZZERIJI ROZIKA in bo objavljen v Trobli št. 2. Nagrado bo izžrebanec prejel po navedeni pošti. TROBLA 1/2019 38 Zdravje NOVOSTI ZA UPORABNIKE ZDRAVSTVENIH STORITEV V ZD RIBNICA UVAJANJE SPLETNEGA NAROCANJA V SPLOŠNIH AMBULANTAH IN DISPANZERJIH ZD RIBNICA V želji, da bi izboljšali narocanje pacientov na zdravstvene obravnave v okviru ZD Ribnica, smo se odlocili, da uporabnikom naših storitev poleg osebnega in telefonskega narocanja na zdravstveno obravnavo ponudimo tudi možnost spletnega e-narocanja za posamezne ambulante. To obliko narocanja lahko koristijo uporabniki prek naše spletne strani www.zdribnica.si na okencku desno, e-narocanje. V sistem spletnega e-narocanja smo vkljucili 9 ambulant, med njimi tudi ambulanti obeh zdravnikov v ZP Velike Lašce. Narocite se lahko kadar koli samo s klikom na povezavo na prosti termin v ambulanti svojega izbranega osebnega zdravnika. Ponujena vam je tudi možnost narocila e-receptov za stalno terapijo. Zaposleni v ambulantah imajo možnost obvešcanja pacientov o morebitnih spremembah urnika dela, odsotnostih, raznih dogodkih … Upamo, da uporabniki ne bodo imeli težav pri uporabi te spletne aplikacije, saj nam je bil ta sistem predstavljen kot eden boljših v Sloveniji. Seveda se bomo trudili za posodobitve in ustrezno nadgradnjo glede na možnosti in potrebe naše dejavnosti. PRENOVA TELEFONIJE V decembru 2018 smo zakljucili s celovito prenovo telefonije v vseh enotah ZD Ribnica. Pacienti, ki poklicete prek centralne številke (01 837 22 00) telefona v ZD Ribnica, dobite naslednjo informacijo o izbiri številk: • številko 1 pritisnete, ce potrebujete nujno medicinsko pomoc oz. nujno zdravljenje; • številko 2 pritisnete, ce potrebujete splošne informacije; • številko 3 pritisnete, ce potrebujete informacijo o urniku dela zdravnikov. Vse klice pod številko 1 snemamo z namenom zagotavljanja hitrega, ucinkovitega in kakovostnega zdravstvenega reševanja ogroženosti prebivalcev. ZD Ribnica ima na voljo eno ekipo mobilne enote NRV v sestavi zdravstveni reševalec z NPK in diplomirani zdravstvenik ali dipl. med. sestra ter v dežurni službi 3a enega dežurnega zdravnika. Ta ekipa nudi 24-urno nujno medicinsko pomoc poleg NMP v zdravstvenem domu tudi NMP na terenu obcin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. V obcini Velike Lašce nujno medicinsko pomoc na terenu izvaja SNMP Ljubljana. Pacientom nujno medicinsko pomoc nudijo zaposleni zdravstveni delavci v ambulantah v ZP Velike Lašce v casu svojega ordinacijskega casa. Za nujno medicinsko pomoc se prebivalci Velikih Lašc lahko zunaj casa delovanja ZP Velike Lašce obrnejo na dežurno službo ZD Ribnica. Dežurna služba poteka med tednom od 20.00 do 7.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih neprekinjeno (24 ur). Ce je urgentna ekipa na terenu, pacienti dobite informacijo o odsotnosti NMP ekipe na odzivniku. V takem primeru klicite za NMP na številko 112 in bo obravnava potekala prek klicnega centra. Klicna številka v primeru življenjske ogroženosti je 112. LOGOPEDIJA Z 8. 10. 2018 je v ZD Ribnica pricela z delom logopedinja Maruša Mihelcic. Za obravnavo v logopedski ambulanti se lahko narocite na tel. št. 040 557 872 v ordinacijskem casu ambulante in na e-naslov: logopedija@zdribnica.si. Trenutno logopedinja dela na lokaciji ZD Ribnica, v 1. nadstropju. Naroceni uporabniki storitev pocakajo v cakalnici št. 9. Zaradi korišcenja starševskega dopusta logopedinja dela 80-odstotni delovni cas. Predvidevamo, da se bodo k nam vrnili uporabniki, ki so bili v vmesnem casu, ko nismo mogli zagotavljati logopedskih storitev, prisiljeni poiskati storitve zunaj našega ZD, in seveda tudi vsi, ki tovrstno storitev potrebujejo sedaj. Ordinacijski cas ambulante: Ponedeljek 6.30–12.30 Torek 6.30–12.30 Sreda 6.30–12.30 Cetrtek 12.00–18.00 Petek NE DELA Novosti v zvezi z napotovanjem pacientov na zdravstvene storitve Dne 21. januarja 2018 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah ter Pravilnik o narocanju in upravljanju cakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih cakalnih dobah. Na novo je uveden pojem NAPOTNA LISTINA, ki zajema napotnice in delovne naloge ter uvaja novosti glede napotovanja pacientov. 1. Dolocene so najdaljše dopustne cakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti: – NUJNO: nujna medicinska pomoc, nujno zdravljenje v 24 urah, – ZELO HITRO: storitev mora biti opravljena v roku 14 dni, – HITRO: storitev mora biti opravljena v roku 3 mesecev, – REDNO: storitev mora biti opravljena v roku 6 mesecev. Najdaljše dopustne cakalne dobe ne veljajo za kontrolne preglede. 2. Doloceni so ROKI ZA PREDLOŽITEV NAPOTNE LISTINE IZVAJALCU, in sicer pacient mora izvajalcu predložiti napotno listino: – s stopnjo nujnosti nujno: najpozneje naslednji dan, – s stopnjo nujnosti ZELO HITRO: v 5 dneh, – s stopnjo nujnosti HITRO in REDNO: v 14 dneh po njeni izdaji. Ce napotna listina ni oddana v tem roku, PRENEHA VELJATI. Pacienta z napotno listino, predloženo po izteku rokov 5/14 dni od izdaje, se ne uvrsti na cakalni seznam oziroma se mu zdravstvena storitev ne opravi. Roki za predložitev napotne listine izvajalcu veljajo za VSE preiskave, napotitve na fizioterapijo in na PRVI pregled h klinicnemu specialistu. Zdravje 39 TROBLA 1/2019 Ti roki ne veljajo za napotne listine za KONTROLNI pregled (ali je napotnica izdana za kontrolni pregled ali ne, je razvidno iz šifre zdravstvene storitve XXXK – kontrolni pregled). 3. ODPOVED TERMINA: Pacient lahko termin odpove le enkrat, a mora to narediti najpozneje 10 dni pred terminom. Vse paciente prosimo, da skrbno spremljajo datume napotnih listin in se pravocasno narocijo na pregled h klinicnemu specialistu ali na preiskavo. 4.VODENJE CAKALNIH SEZNAMOV: Na podlagi Pravilnika o narocanju in upravljanju cakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih cakalnih dobah (Uradni list RS št. 3/2018) so v ZD Ribnica za narocanje in vpisovanje v cakalni seznam zadolžene medicinske sestre (zobne asistentke) v ambulanti posameznega (zobo)zdravnika. Namen in cilj vodenja cakalnih seznamov je pacientom zagotavljati enako pravicnost in dostopnost do zdravstvenih storitev, skrajšanje cakalnih dob in pregledno vodenje cakalnih seznamov ter nadziran cas nad opravljeno storitvijo. Izvajalec pacienta uvrsti na prvi prosti termin na cakalnem seznamu, pri cemer upošteva stopnjo nujnosti ter datum in cas prejema napotne listine. PRESEGANJE NAJDALJŠE DOPUSTE CAKALNE DOBE Ce pooblašcena oseba za cakalni seznam ob uvršcanju pacienta na cakalni seznam ugotovi, da cakalna doba za doloceno zdravstveno storitev presega najdaljšo dopustno cakalno dobo, pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno cakalno dobo, pri cemer pacienta seznani z možnostmi in nacini pridobivanja informacij o terminih pri drugem izvajalcu. Kadar drugega izvajalca z dopustno cakalno dobo v Republiki Sloveniji ni, izvajalec pacientu posreduje informacijo o nacionalni kontaktni tocki za cezmejno zdravstveno varstvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Ce pacient izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu odkloni, ga pooblašcena oseba za cakalni seznam uvrsti na cakalni seznam in na njem oznaci, da je bil pacient obvešcen o možnosti izvedbe zdravstvene storitve znotraj najdaljše dopustne cakalne dobe pri drugem izvajalcu. Omejitev glede najdaljše dopustne cakalne dobe ne velja za pacienta, ki želi, da se zdravstvena storitev opravi pri tocno dolocenem zdravstvenem delavcu ali zdravstvenem sodelavcu, in za pacienta, ki ima dolocen nadomestni termin, na kar se pacienta posebej opozori. Dopustno cakalno dobo v ZD Ribnica presegamo v specialisticni okulisticni ambulanti za vse stopnje nujnosti, razen stopnje nujnosti NUJNO. Prav tako presegamo dopustno cakalno dobo na podrocju ortodontije. Paciente, ki so uvršceni v cakalni seznam v okulisticni ambulanti, 3–5 dni pred narocenim terminov ponovno obvestimo prek sms sporocila o datumu pregleda. Glavni razlog preseganja dopustne cakalne dobe je pomankanje tovrstnih specialistov. Na obmocju Ribnice in Kocevja v javnem zavodu deluje okulisticna ambulanta samo v ZD Ribnica v obsegu 0,51 programa ZZZS. Vodstvo ZD vsako leto obvešca pristojne na MZ o potrebi specialista oftalmologa in ortodonta. Cakalne dobe za specialisticne ambulante (okulist, diabetolog, ortodont) in fizioterapijo lahko spremljate prek naše spletne strani www.zdribnica.si, portala cakalnedobe.ezdrav.si in objav na oglasnih deskah v cakalnicah ambulant. Kot vecina zdravstvenih domov v Sloveniji tudi za nas predstavlja veliko težavo pomanjkanje zdravnikov. V veliko pomoc so nam naši specializanti. Naši izbrani osebni zdravniki so polno zasedeni. Izbira osebnega zdravnika na novo je možna pri vseh splošnih oz. družinskih zdravnikih, pediatru in šolski zdravnici samo po osebnem dogovoru pri posameznem zdravniku. Izbira osebnega ginekologa in izbira osebnega zobozdravnika je možna pri vseh izvajalcih tovrstnih storitev. Pomagamo si tudi s pomocjo zunanjih sodelavcev. Ponavljamo razpise za prosta delovna mesta in upamo, da se nam bo javil ustrezen kader. Trudimo se ohranjati dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev. Dajemo velik poudarek na preventivi, saj si želimo, da je pacient aktiven partner v skrbi za lastno zdravje. Pripravila: Direktorica: Lidija Šmalc, dr. med., in Milena Krajec, pomocnica direktorice za zdravstveno nego KUD Primož Trubar Velike Lašce Univerza za tretje življenjsko obdobje Velike Lašce V sklopu zelišcarskih delavnic vas vabimo v SVET ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZACIMB, in sicer na drugo zelišcarsko delavnico 2018/2019, ki bo v cetrtek, 21. februarja 2019, ob 17. uri v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Lašcah. Tema delavnice: KO GRE ZA MOJE ZDRAVJE, SAMO ŽELJE NISO DOVOLJ (kako uresnicimo to, kar je na videz nemogoce) Delavnico izvajata Ana Usenik (»Pehta s hribov«) in Darja Mlakar iz Društva Zapotok. Cena delavnice za clane UTŽO je 3,00 eur, za neclane 5,00 eur. Prijave sprejemamo do torka, 19. februarja 2019. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Prijave in dodatne informacije: po elektronski pošti na e-naslov utzo.velikelasce@gmail.com ali na telefon: 041 380 036 (Danica Cvetko) Lepo vabljeni! TROBLA 1/2019 40 Podjetništvo JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA DEFICITARNE POKLICE ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 (273. JAVNI RAZPIS) Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Vlogo bo mogoce oddati od 15. 6. 2019 do 20. 9. 2019. Polni naziv razpisa: Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2019/2020 (273. javni razpis) Objava razpisa: 11. 1. 2019 na spletni strani sklada in na portalu e-Uprava Rok prijave: od 15. 6. 2019 do vkljucno 20. 9. 2019. Vloge, oddane pred zacetkom roka/po zakljucku roka za prijavo, bodo zavržene. Vrednost razpisa: 3.600.000,00 EUR Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobraževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki štipendiranja, od šolskega leta 2019/2020 do izteka izobraževalnega programa. Pogoji za pridobitev štipendije: Vlagatelj mora biti prvic vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov ter izpolnjevati druge razpisne pogoje. Višina štipendije: mesecno 100,00 EUR. Izplacilo štipendij: do 15. dne v mesecu za pretekli mesec Dostopnost vloge: vloga bo dostopna v juniju 2019 Priloge k podpisani vlogi: – v celoti izpolnjen in podpisan obrazec Vloga za dodelitev štipendije za deficitarne poklice v šolskem letu 2019/2020 in – fotokopija spricevala zakljucnega razreda šolskega leta 2018/2019; ce vlagatelj v šolskem letu 2018/2019 ni zakljucil predhodnega izobraževanja, mora priložiti fotokopijo spricevala zadnjega zakljucnega razreda, ki ga je opravil v preteklih letih, in ustrezno potrdilo o statusu po 12. clenu ZŠtip-1, ce vlagatelj ni državljan RS (npr. kopija dovoljenja za prebivanje »rezidenta za daljši cas«). Nacin oddaje vlog: Vloga se vloži na naslov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Dunajska 20, 1000 Ljubljana, s pripisom: »Za 273. JR ŠDP« od 15. 6. 2019 do vkljucno 20. 9. 2019. Izbirni postopek: Vlagatelji vlog, ki bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za dosego zastavljenega cilja tega javnega razpisa (tj. Letošnji nabor deficitarnih poklicev: 1. kamnosek 2. mehatronik operater 3. izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij 4. inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij 5. oblikovalec kovin orodjar/orodjarka 6. elektrikar/elektrikarka 7. avtokaroserist/avtokaroseristka 8. pek/pekarka 9. slašcicar/slašcicarka 10. mesar/mesarka 11. tapetnik/tapetnicarka 12. mizar/mizarka 13. zidar/zidarka 14. tesar/tesarka 15. klepar-krovec/kleparka-krovka 16. izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje 17. slikopleskar-crkoslikar/slikopleskarka-crkoslikarka 18. pecar-polagalec keramicnih oblog/pecarka-polagalka keramicnih oblog 19. gozdar/gozdarka 20. dimnikar/dimnikarka 21. steklar/steklarka Dvojezicni izobraževalni programi: 22. ekonomski tehnik/ekonomska tehnica (IS), ki se izvaja v italijanskem jeziku 23. mehatronik operater/operaterka (DV ), ki se izvaja v madžarskem jeziku 24. strojni tehnik/strojna tehnica (DV ), ki se izvaja v madžarskem jeziku 25. kemijski tehnik/kemijska tehnica (DV ), ki se izvaja v madžarskem jeziku Pomembne informacije: – prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka; – ravno tako ne vpliva na višino placila dohodnine; – dijak lahko istocasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice; – ce dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne vec kot eno leto; – v zakljucnem letniku izobraževanja je zadnje izplacilo štipendije za mesec junij. dodelitev 1000 štipendij) izbrani po naslednjih merilih: – višja povprecna ocena v zakljucnem razredu osnovne šole/ nižje poklicne šole, – višja povprecna ocena izbirnih predmetov v zakljucnem Javni razpis financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega razredu osnovne šole oz. strokovnih predmetov v zakljucnem sklada in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake razredu nižjega poklicnega izobraževanja. možnosti. Podjetništvo 41 TROBLA 1/2019 OBJAVLJEN JE RAZPIS P7 2019 – MIKROKREDITI 2019 NAMEN PRODUKTA: neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja MSP za financiranje rasti in razvoja, tekocega poslovanja in investicijskih vlaganj. KREDITNI POGOJI: – najnižji znesek kredita znaša 5.000 EUR, najvišji 25.000 EUR, – kredit lahko krije najvec do 100 % vrednosti upravicenih stroškov, – obrestna mera je 37,5 % 6 mesecni EURIBOR + 0,8 %, – najkrajša rocnost kredita je od 24 mesecev do 60 mesecev. UPRAVICENI STROŠKI: – naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme), – naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc) stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, – stroški dela (neto placa, dohodnina, prispevki iz in na placo, povracilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroški prehrane med delom). Med upravicene stroške sodi tudi zaracunan pripadajoci DDV. ROKI ZA ODDAJO VLOG: – prvi rok je 17. 1. 2019, – nato vsak cetrtek v mesecu januarju, februarju, marcu, aprilu, maju, juniju, – 4. 7. in 11. 7., 22. 8. in 29. 8. 2019, – nato vsak cetrtek v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru z zadnjim rokom 19. 12. 2019. V primeru izkazanega interesa, bomo razpis predstavili v obcini Sodražica, Ribnica, Velike Lašce in Dobrepolje. Vsi, ki bi se želeli udeležiti predstavitve, nam to do konca meseca sporocite na elektronsko pošto: info@rc-kocevjeribnica.si. Dodatne informacije in pomoc pri pripravi vloge: Mašenjka Hvala, Tomaž Lovšin RC Kocevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kocevje Tel.: 01 895 06 10, Mail: masenjka.hvala@rc-kocevjeribnica.si, tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si TROBLA 1/2019 42 Oglasi Oglasi 43 TROBLA 1/2019 ZAVOD SV. TEREZIJE – dom upokojencev Videm 33a 1312 VIDEM DOBREPOLJE Išcemo nove sodelavce za delavna mesta: 1) srednja medicinska sestra m/ž - Opis del in nalog: izvajanje zdravstvene nege in varstvo starih, opazovanje stanja stanovalcev in porocanje, priprava in pomoc stanovalcem za gibanje in transfer, transfer zdravstvenega in oskrba materiala, vodenje dokumentacije in evidence o svojem delu in storitvah, sodelovanje v zdravstveni negi in oskrbi znotraj negovalnega tima, nega umirajocega, oskrba in pomoc pri oskrbi umrlih. - Stopnja izobrazbe: V. stopnja izobrazbe- smer medicinska sestra, zdravstveni tehnik, tehnik zdravstvene nege. 2) bolnicar - negovalec m/ž - Opis del in nalog: skrb za osnovno nego stanovalcev in pomoc pri specialni negi stanovalcev, kopanje, preoblacenje, izvajanje transferjev stanovalcev, obracanje, razdeljevanje obrokov in napitkov, pomoc pri hranjenju, hranjenje, skrb za stanovalcevo okolico, opazovanje stanovalca, porocanje sprememb. - Stopnja izobrazbe: IV. stopnja izobrazbe - smer izobrazbe bolnicar – negovalec. Od vseh kandidatov pricakujemo opravljen strokovni izpit. Ponujamo redno delovno razmerje za polni delovni cas, nedolocen cas po uspešno opravljeni poskusni dobi 3 mesecev. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo pisno na naslov zavoda ali po e-pošti: info@zst.si Kontaktna oseba delodajalca: Brigita Novak, 01 7812 305.            POPRAVILO IN CENITEV VOZIIL ZA VSE SLOVENSKE  ZAVAROVAL ALNICE  BREZPLACNO NADOM ESTNO VOZILO  VULKANIZER ERSTVO  POPRAVILO VOZIL NA  RAVNALNI MIZI  SERVIS VO VOZIL  PRIPRAVA VOZILA NA TE EHNICNI PREGLED  POLNJENJE IN POPRAVILO KLKLIMATSKIH NAPRAV  IZPUŠNI SIST STEMI  AVTO DIAGNO OSTIKA  AVTOVLEKKA  POMOC NA CCESTI    POGODBENI SERVIS Z A ZZAVAROVALNICO   PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. PRIBA OKNA, d. o. o., Razstavni salon proizvodnja PVC in ALU in proizvodnja: stavbnega pohištva Javorškova 3 CP 028/2/2017 Kompolje 68 1315 Velike Lašce 1312 Videm Dobrepolje info@priba-okna.si PRIBA OKNA D.O.O. Ma št.: 1658654 www.priba-okna.si CWB-1 7-9351 Kontaktni podatki: T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 M: 041 402 780/041 449 334 V NAŠI PONUDBI SO: – PVC okna in vrata – ALU okna in vrata – sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije) – komarniki – tende – sekcijska garažna vrata – rolo garažna vrata – okenska polkna – notranje in zunanje police – notranja vrata – adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, poslovnih prostorov … TROBLA 1/2019 44 Oglasi Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noci; tam sonce srece ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni … (Simon Gregorcic) Z A H V A L A V 85. letu življenja je odšel pred Stvarnika po vecno placilo JANEZ ANDOLŠEK iz Velikih Lašc Iskrena zahvala sorodnikom in prijateljem, ki ste mi v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebna zahvala vsem, ki ste imeli Janeza radi in ste mu spoštovanje izkazali z molitvijo, darovanimi svetimi mašami, cvetjem in svecami ter spremstvom na zadnji poti. Zahvaljujem se gospodu župniku Andreju Ojstrežu za opravljen obred in pevcem župnijskega mešanega pevskega zbora za obcuteno petje na pogrebu. Zahvala gasilcem, ki ste dolgoletnemu clanu dali zahvalo s castno stražo in pokopom, ter Marku Zakrajšku za prijaznost in lepo organizacijo zadnjega slovesa. Žalujoca žena Marija Koledar prireditev (od 12. decembra do 30. januarja 2019) NEDELJA, 3. FEBRUAR, ob 18.00 Levstikov dom, Velike Lašce Vesoljska komedijaO SMISLU ŽIVLJENJA, VESOLJA IN SPLOH VSEGA (Gledeja, KUD Primož Trubar Velike Lašce) PONEDELJEK, 4. FEBRUAR, ob 18.00 Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce PRAVLJICNA URA (MKL, Knjižnica Frana Levstika) CETRTEK, 7. FEBRUAR, ob 18.00 Dom krajanov, Turjak PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (KUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 8. FEBRUAR, ob 19.00 Levstikov dom, Velike Lašce PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (Obcina Velike Lašce, KUD Primož Trubar Velike Lašce, OŠ Primoža Trubarja in Glasbena šola Ribnica) NEDELJA, 10. FEBRUAR, ob 18.00 Dom krajanov, Rob KOMEDIJA DOHODNINA (Društvo Fran Govekar Ig) PETEK, 15. FEBRUAR, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašce 5. ABONMAJSKA PREDSTAVA: BRADE v izvedbi SiTi Teatra (Obcina Velike Lašce) CETRTEK, 21. FEBRUAR, 2019 OB 17.00 Velike Lašce, Levstikov dom - klubska soba SVET ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZACIMB (KUD Primož Trubar Velike Lašce) CETRTEK, 21. FEBRUAR, ob 19.00 Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce POTOPISNO PREDAVANJE: ELBA in TOSKANA (MKL, Knjižnica Frana Levstika) PETEK, 1. MAREC, OB 18.30 Župnijski dom Alojzija Grozdeta Velike Lašce SVETOVNI MOLITVENI DAN PETEK, 1. marec, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašce 6. ABONMAJSKA PREDSTAVA: DEKLIŠCINA v izvedbi Špas teatra (Obcina Velike Lašce) NEDELJA, 3. MAREC, ob 18.00 Športna dvorana, Velike Lašce DOBRODELNI KONCERT OB DNEVU ŽENA (PGD Karlovica) PONEDELJEK, 4. MAREC, ob 18.00 Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce PRAVLJICNA URA (MKL, Knjižnica Frana Levstika) PONEDELJEK, 4. MAREC, ob 17.00 (1. in 3. razred) in ob 18. uri (4. in 6. razred) Glasbena šola, Velike Lašce GLASBENA MAŠKARADA (Glasbena šola Ribnica) CETRTEK, 7. MAREC, ob 19.00 Levstikov dom, Velike Lašce STRITARJEV VECER z gostjo Miro Delavec (MKL, Knjižnica Frana Levstika in Obcina Velike Lašce) PONEDELJEK, 11. MAREC, ob 18.00 Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE: OKVIRCKI (MKL, Knjižnica Frana Levstika) CETRTEK, 14. MAREC, ob 19.00 Trubarjeva domacija, Rašica DRAGO PETROVIC – SLIKAR IN DELO Odprtje likovne razstave (Obcina Velike Lašce – Trubarjeva domacija) PONEDELJEK, 18. MAREC, OB 19.00 Knjižnica Frana Levstika PREDSTAVITEV KNJIGE ŠTUDENTSKI DNEVI CETRTEK, 21. MAREC, ob 18.00 Glasbena šola, Velike Lašce KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU (Glasbena šola Ribnica) NEDELJA, 24. MAREC, ob 16.00 Levstikov dom, Velike Lašce PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (DPŽ Velike Lašce) PETEK, 29. MAREC, ob 19.00 Dom krajanov, Rob PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (Podružnicna šola Rob in KUD Rob) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.