GLASILO OSVOBODILNE FRONTE , ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IV UPRAVA PTUJ, MLO, II. NADSTROPJE — TELEFON ŠT. 158 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI. P0DRU2NICA PTUJ, STEV 643-T-206 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOM N"E VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev, 3 — Leto VI. PTUJ, 16. januarja 1953 Cena din 8.— Zvezna Ljudska skupščina le izvolila prvega predsednika FLRJ in Zvezni izvršilni svet Na skupni seji obeh domov Ljudske skupšCine FLRJ v sredo, 14. jan. 1953 je bil izvoljen maršal Tito za prvega predsednika republike Pri volitvah predsednika republike je sodelovalo 371 po- slancev Zveznega sveta in 198 poslancev Sveta narodov. Za predloženega kandidata Josipa Broza-Tita je glasovalo iz Zvez- nega sveta 371 poslancev, iz Sveta narodov pa 197, eden pa je glasoval proti. Skupno je glasovalo za Josipa Broza-Tita 568 poslancev. Predsednik republike je imel nato ta-!e govor: Globoko sem ginjen nad tem visokim zaupanjem in počastit- vijo, ki ste mi jo izkazali s tem, dn ste cie izvolil] za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Želim vam zagotoviti, da bom na tej visoki, najodgovornejši in težki dolžnosti vložil vse svoje sile Jn vso svojo zavest, da boni upravičil vaše zaupanje in iz- vrševal dolžnosti tako, kakor za- htevajo to koristi narodov naše Bocialistične države. Vedno sem se smatral in se smatram za SEvestega služabnika svojega na- roda. Z današnjim zgodovin- skim aktom Ljudske skupščine in s spremembo zakona o orga- nizaciji in značaju najvišjih or- ganov oblasti v zvezi in v re- publikah je končana še ena eta- pa v razvoju naše socialistične demokratizacije upravljanja. Že ta etapa je označila stabilnost in kontinuiteto organov ljudske oblasti, od najvišjega do najniž- jega, za daljše razdobje, raz- dobje v razvoju socializma, v razvoju sil in tempa odmiranja državnih funkcij. Razume se, da ne bo to kratko razdobje. V našem socialističnem razvoju je Jasno začrtana perspektiva. Z decentralizacijo upravljanja v administraciji in gospodarstvu Je oblast dobila še bolj značaj resnične socialistične demokra- cije, ker je ne samo približala, nego postala tudi pristopna naj- giriim ljudskim slojem, ker je najvišjo izvršno oblast še bolj približala ljudstvu, preko naj- višjega predstavništva, to Je Ljudske skupščine, in neposred- no pod vodstvom Ljudske skup- ščine bom tudi jaz izvrševal svoje dolžnosti. Ob tej priliki bi hotel po- sebno podčrtati, da bo potrebno, da tako jas kot tudi tovariši v Zveznem izvršnem svetu posve- timo največjo skrb poglabljanju zakonitosti, od najvišje do udj- nižje oblasti, kakor tudi pri dr- žavljanih naše socialistične dr- žave. Vsaka kršitev zakonitosti gre na škodo avtoritete oblasti in družbene skupnosti. Brez za- konitosti ni državljanske disci- pline in obratno, brez držav- ljanske discipline ni spoštovanja zakonov. To sta dve neločljivi stvari, ki sta pogoj kolektivne zavesti državljanov o njihovih pravicah in dolžnostih do svoje socialistične skupnosti. Spoštovanje zakonitosti je po- sebno važno v našem decentra- liziranem sistemu upravljanja, v katerem vsaka nezakonitost škoduje interesom skupnosti. Zaradi tega smatram- da imajo ne samo višji, marveč tndi nižji in najnižji iz^Tsni organi in od- govorni voditelji ogromno odgo- vornost. Dobro morajo poznati duh zakonov, morajo sami v pr- vi vrsti strogo spoštovati zako- nitost in se držati zakonov ter jih ne samo tn!niačit% mar»/cč prvi dajati zgled za njihovo pra- vUno izvajanje v življenju. Ko govorim o tem, mislim predvsem tudi na naše sodnike in tožilce, ki imajo posebno veliko odgo- vornost za pravilno izvajanje za- konov. Stalno morajo imeti pred očmi koristi socialistične slmp- nosti, ščititi državljanske pravi- ce posameznika, imajoč vedno v vidu, da so koristi skupnosti iz- nad vsega. Dobro morajo pozna- ti duh revolucionarnega sociali- stičnega razvoja in s pravilnim izvajanjem zakonov zagotoviti normalen razvoj naše države. Zakone ustvarja najvišje narod- no predstavništvo. Ljudska skupščina. Ti zakoni, na katerih sloni ljudska oblast, prihajajo namesto prisilnih administrativ- nih in drugih revolucionarnih aktov. Na ta način odstopa na- silje svoje mesto zakona, ki re- gulira nadaljnji razvoj sociall- .stičnih odnosov. Vsaka samovoljnost in proti- zakonitost, nasilje s strani orga- nov oblasti, je ne samo odveč, marveč naravnost v škodo. Ona nosi v sebi elemente protirevo- lucije in ograža zaupanje v no- vo oblast in zakone ter slabi skupnost kot celoto. Sigurnost državljanov, da so njihove pra- vice zaščitene, Je močan ele- ment stabilnosti družbenega si- stema. Takšna disciplina držav- ljanov predstavlja element mo- nolitnostl In skupne zavesti dr- žavljanov o svojem družbenem bistvu. Brez tega, kar sem prej povedal, ni in ne more biti pra- ve socialistične demokracije, ker demokracija ni deklarativ- na stvar, ki se deseše z zako- nom in raznimi ukrepi oblasti. Demokracija Je vprašanje zave- sti, dolžnosti in discipline vsa- kega državljana ter mora sloneti na zavesti ljudi. V normalnem razvoju družbe se demokracija razvija paralel- no z zavestjo posameznika in z zavestjo skupnosti. Zaradi te- ga se morajo državljani zaveda- ti, da demokracija ni izven njih, marveč v njih samih, v njihovi zavesti ne samo pravic, nego tu- di dolžnosti. To govorim zaradi tega, ker se Se vedno smatra, da je demokracija stvar, ki je od- visna samo od oblasti, od tiste- ga, kar piše v zakonih, in od po- stopkov organov oblasti. Tako gledanje je enostransko in na- pačno. Ce bi sprejeli tako gleda- nje, tedaj bi prišla naša decen- tralizacija in demokratizacija družbenega življenja v nevar- nost. Razvoj bi se ne samo za- ustavil, marveč bi šel nazaj, ker bi se s tem dovolilo, da se po- samezniki odnosno skupine oko- riščajo s to decentralizacijo in demokratizacijo na škodo skup- nosti in pravilnega razvoja družbenega socialističnega siste- ma. Mi pa tega ne smemo de- lati. Naš družbeni sistem Je že po organizacijskih oblikah dose- gel višjo stopnjo družbenih od- nosov in zato Je sedaj dolžnost vsakega državljana, da zavestno dela na tem, da damo tej obliki pravo socialistično vsebino. Tovariši in tovarišice! Na- daljnja industrializacija in iz- graditev države, pospeševanje kmetijstva, nadaljnji napori za dvig kulturnega in življenjske- ga standarda delovnega ljud- stva na.?e države, nadaljnje po- vzemanje vseh potrebnih ukre- pov za varnost in miren razvoj na«e države, nadaljnja nepre- stani; skrb in delo za okrepitev socialistične demokracije in na- daljnje budne čuvanje pridobi- tev narodno-osvobodilne borbe, prsv posebno pa čuvanje brat- stva in enotnosti naših narodov, nadaljnje poglabljanje gospo- dai-skega, kulturnega in politič- nega sodelovanja z vsemi tisti- mi državami, ki to hočejo in cenijo tako sodelovanje, to je glavna skrb in glavna naloga, na katere uresničenju bomo de- lali jaz in Izvršni svet, ki bo izvoljen na tem zasedanju. Da- našnji zgodovinski akt Ljudske skupščine je dokaz velikih do- sedanjih uspehov, doseženih na vseh področjih družbenega raz- voja, je izraz politične in so- cialistične skupnosti, dokaz pra- vilnosti naJe poti v socializem in odločnosti na^ih narodov, da gredo stalno naprej ter vztraj- no grade in izgrade svoje lepše življenje kljub oviram in nad- logam, ki se nam postavljajo® na pot. Globoko sem prepričan, da bodo odloki v ustavnem zakonu o organizaciji najvišjih držav- nih organov imeli ogromen po- zitiven vpliv na nadaljnji pra- vilni razvoj naše socialistične države. Naj živi naSa socialistična dr- žava Federativna ljudska repu- blika Jugoslavija! Na pobudo kmetijske zadruge Makole je bil v gradu Staten- berg organiziran 10-dnevni sad- Jarsko-vinogradniški tečaj. Udeležilo se ga je 27 mladin- cev iz Makol in okolice. Tečaj Je dobro uspel, za kar predvsem Zasluži pohvalo kmetijska za- druga Makole, predavatelji stro- kovnih predmetov iz Okrajne zadružne z\'eze Ptuj in Okraj- nega ljudskega odbora. Mnogo zaslug pri tečaju ima tudi uči- teljstvo nižje gimnazije v Ma- kolah, ki je podalo nekaj osnov- nega znanja iz splošnih pred- ii^etov. Od strokovnih prcc:;r!P- ■•^v so dobili tečajniki vpogled sadjarstvo, zaščito rastlin, predelavo sadja, vinogradništvo in kletarstvo. Predavanja stro- ko^Tiih predmetov so bila pet ur dnevno, splošnih predmetov pa tri ure. Posebno važen je bil te- čaj za okolico Makol, kjer je ze- lo razvito sadjarstvo. Da bi te- čajniki dobili vsai malo vpogle- da v sodobno kmetijstvo, je za- druga s pomočjo OZZ v' Ptuju organizirala enodnevno ekskur- zijo v bližnjo okolico Ptuja. V sadjarsko-delovni zadrugi Osoj- nik £0 si mladinci ogledali so- dobno urejeno plantažno sadjar- stvo, kjer ni visokodebelnih, težko pristopnih dreves, ampak je zasajeno v vrstah S — J nizkodebelno sadno drevje, kjer lahko zamenja skoraj vse člove- ško delo traktor in ostali stroji. Upravičeno lahko imenujemo takšno sadjarstvo »industrijsko sadjarstvo«. V veliko zanimanje mladincev jc bilo rlgolanje z 2800 kg težkim plugom, katerega vlečeta dva traktorja goseničarja z lahkoto 1 meter globoko. Na zadružni ekonomiji OZZ Ptuj v Vurberku je lahko sle- herni tečajnik videl napravo te- ras v Veliki strmini za vinograd- niški nasad, kjer bo nadomestila ročno delo motorna motika in tr.^ktor z raznimi priklopnimi stroji. V takšnem sodobnem vi- nogradu ne bo več človek trpel v strmini in v vročih poletjih z oprtano škropilnico na hrbtu. Prikazano je bilo tudi škroplje- nje sadnega drevja z motorno škropilnico, ki razblini pri 30 atmosferah pritiska škropivo v meglo, kar zajamči 100-odstoten pogin ameriškega kaparja. V vinarski zadrugi in v mo- dernih kleteh podjetja »Slovan- ske gorice« v Ptuju je lahko sleherni tečajnik videl sodobno kletarstvo, kot ga zahteva sve- tovni trg. Ob zalcljučku tečaja so bili mladinci nagrajeni s 17 sadjar- skimi garniturami in z 61 kme- tijsko strokovnimi knjigami. Da bi kmetijska zadruga Makole vzbudila še večje zanimanje za sadjarstvo in vinogradništvo v lepi dolini Dravinje, od Maj- šperka pa do Poljčan, bo prire- dila še več strokovnih preda- vani iz sodobnega kmetijstva Vidi se, da je kmetijska zadruga Makole raziunela svoj pomen, dd s strokovno in splošno iz- obrazbo odprti vi zaostalost in dvigne življenjski standard kmečkega prebivalstva. Lepemu zgledu makclske zadruge naj s]edi'o vse optiile kmetijske za- druge, katerim bo nudena vsa strokovna pomoj od Okrajne zr.dru;.ne zveze v Ptuju. G. B. O pomenu popisa živine smo že pisali v našem tedniku. To- krat pa moramo opozoriti zla- sti občinske popisne komisije in popisovalce, pa tudi vse prebi- valstvo na gotove posebnosti letošnjega popisa. Namreč ži- vina, perutnina in čebelni pa- nji ter površina zemljišč se po- pisuje pri lastniku. Živina pri- vatnih kmetijskih gospodarstev, ki je v času popisa pri nekem drugem privatnem kmetijskem gospodarstvu (v reji) v isti ob- čini, popišemo pri lastniku in ne pri hranitelju. Ce pa je ži- vina privatnega kmetijskega go- spodarstva na področju druge občine, jo popišemo pri gospo- darstvu, kjer je, ne pa pri lastniku. Živino, perutnino itd. zadružnih ali državnih gospo- darstev popišemo na sedežu go- spodarstva, ne glede na to. če je na področju več občin ali okraja. Ker morajo popisovalci pri vsakem gospodarstvu preverja- ti točnost napovedi gospodarjev s preštevanjem v hlevih itd., naprošamo prebivalstvo, da jih pr: delu ne ovira, temveč jim mora cslo pomagati. Instrukcije popisovalcev in občinskih popisnih komisij so se vršile na sedmih centrih okraja, zato da bi omogočili popisovalcem in komisijam sto- odstotno udeležbo. Tako mora- mo dati vse priznanje občinskim popisnim komisijam in popiso- valcem občin Središče Gorišni- ca, Makole, Lcšje, Cirkulane ter .še nekaj ostalih, kajti instruk- cij so se udeležili ne samo po- pisovalci, temveč tudi pred- sedniki in tajniki komisij. Mi- slimo, da bo v teh občinah po- pi.« živine zadovoljivo izvršen, ne samo kvalitetno, ampak tudi v zajetju popisnih predmetov. Iz občine Starše ter še neka- terih so se instrukcij udeležili .'.amo popisovalci ali pa po eden član komisije. Priporočamo vsem občinskim popisnim komisijam, popisoval- cem ter vsem prijaviteljem, da smatrajo letošnji popis živine kot eno zelo važnih gospodar- skih akcij leta 1953. DELAVNICE ŽFLEZNISKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« Te dni dva uslužbenca De- lavnic železniških vczil »Boris Kidrič« z Maribora, toveriša Ra_ Ni še dolgo tega, ko smo po- ročali o praškem procesu in o štirinajstih žrtvah — po večini Židov, ki jih je Krenielj posta- vil pred sodišče in tudi likvi- diral. Bilo je pač treba nujti ljudi, ki bi odgovarjali za se- danji težki gospodarski položaj v državi, da bi nn ta način prikrili pravega povzročitelja vsega gorja — S Z in njeno roparsko politiko v satelitskih državah. Sedaj prihajajo i:^ Moskve vesti o »VELIKI ZA- ROTI«, ki da jo je kovalo osem vodilnih sovjetskih zdravnikov, ki so tudi židovskega rodu. Baje so leta 1948 umorili se- kretarja informbiroja Ždanova, ker so mu postavili napačno diagnozo, pozneje pa mu dajali napačna zdravila. Podobno se je zgodilo tudi s Ščerbakovim, načelnikoin obveščevalnega od- delka voiiiega ministrstva. Toda obtožbe gredo še dalje. Obtoženci so baje nameravali umoriti t7i.di še maršale Vasi- Ijevskega, Govorova in Konje- va in še nekatere vodilne oseb- nosti SZ. Sovjetski tisk hkrati napada varnostne organe, ki so dopuščali nemoteno delovanje obtožencev in jim toliko za- upali. Nekateri zahodni krogi sodijo, da bo zato nova čistka zajela varnostne organe, od najnižjih do najvišjih. Po od- mevih v svetu sodeč pa gre ob najnovejši vnesti iz Mo.tkve za prvi, javni udarec onim Ži- dom, ki so še ostali v SZ Od- govarjali naj bi za zločine, ki jih je storila NKVD nad mno- gimi svojimi žrtvami na »lega- len način«, t. j. s počasnim zastrupljanjem, kakor je bil folt in Horjak, predala beograj- ski direkciji Drž. železnic nov vlak-delavnico, ki so ga izdelale mariborske delavnice. Vlak se- stoji iz več vagonov, ki služijo za prevoz vseh potrebnih naprav in strojev, kakor tudi delovnega osebja za slučaj potrebe na od- prti progi ali v kurilnici. Novi vlak predstavlja lep uspeh ma- riborske delavnice. slučaj z Gorkim in njegovim sinom, Dimitrovom itd. O li- kvidacijah na »javnih procesih« naj sploh molčimo! Podrobnosti za sedaj še niso znane, nanje se bomo še vrnili v prihodnji številki. Razumljivo pa je, da bo svet na likvidacijo židov>skih zdravnikov reagiral še močneje, kakor po praškem, procesu. Tudi v zahodnem svetu naj- demo več zanimivih dogodkov V FRANCIJI je mandatar za sestavo nove vlade Rene Mayer slednjič uspel sestaviti novo vlado brez socialistov, ki jo bo v kratkem predstavil narodni skupščini. Podprli so ga de- gaulisti, ko je obljubil, da bo kar zadeva zahodnoevropske armade, budno pazil va interese Francije. To bi hkrati ncj po- menilo, da s potrditvijo ustrez- ne pogodbe ne bo nič, če ne bodo upoštevali nekaterih po- sebnih francoskih želja glede Nemčije. Atene je obiskal italijanski predsednik vlade DE GASPEEI Kakor kaže pisanje italijanskih časnikov, je hotel s svojim obiskom skaliti tesne medse- bojne vezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Obisk je si- cer nosil znamenje »prijatelj- stva« Italije do Grčije in Tur- čije kot članic skupnega At- lantskega pakta, tiidi razgovori naj bi obsegali medsebojno so- delovanie po tej »liniji«. Hkrati pa je De Gasperi skvSal načeti tudi odnos do Jugoslavije in posebno do tržaškega vprašanja Toda naletel je na odločen odpor. Tako Grčija kakor tudi Turčija nikakor ne nameravata na račun jugoslovanskeaa vri- jateljstva kar koli odstoviti Ita- liji in njeni nenasitni politiki Tako je znano, da je grška vlada sicer ponudila svoje po- sredovanje glede odnosov med Italijo in našo državo, ostafn vprašanja, pred vsem tržaško vvrašanje va naj rešujeta pr njeni sodbi obe zamfprpsiran^ vladi snmi je. d" grška vlada, predvsem pa ne Papagos, ki je sam »užil« nem- ška koncentracijska taborišča blagodati nacifašizma, še ni po- zabila fašističnega udara v Al- banijo in nato v Grčijo. AMERIŠKI KONGRES pa je te dni dokončno potrdil gene- rala Eisenhoiverja za novega predsednika ZDA. Sedaj se po- svetuje z bodočimi svojimi so- delavci o nalogah notranje- in zunanjepolitičnega značaja. Ta- ko bo lahko 20. t. m. popolnoma pripravljen prevzel predsedni- ško dolžnost. Po dosedanjih iz- javah, ki so jih dali člani nje- gove bodoče vlade, ni pričako- vati ne vem kakih velikih spre- incjnb v dosedanji ameriški politiki. Verjetrio bo na politiko do neke mere vplival tudi OBISK BRITANSKEGA PRE- MJERJA CHUF.CHILLA. ki se je tudi končal pred dnevi. Le- ta je generala Eisenhovjerja opozoril na nasprotna si gledi- šča med britansko in ameriško vlado glede Koreje, posebno glede razširitve vojne in »poli- tike krepke roke«, ki jo propa- girajo nekateri republiknnci, in komplikacij, ki bi nastale, če bo ZDA dovolila, da bi v borbi proti severnim Korejcem in Kitajcem nastopile tudi kuo- mintanKke čete s Formoze. Te dni se bosta iz In fine vr- nili dve nan deleaaciji. ?'1ISI- JA DOBRE VOLJE si je oale- dala Indijo in se sedaj mudi v Kairu, kjer se bo sestala z ge- neralcm Nagiboin. med^edni- kom egiptovske vlade Tja je tudi prisvela NAŠA VOJAŠKA DELEGACIJA iz Bvrme Spre- jem obeh delenacij i' obeh ome- njenih državah je bi' izredno prisrčen V Turčijo pa ie od- potovala N.AŠA GOSPODAR- SKA DEI,EGACIJA da se no- kon^no vorreni o iuno.flnvansko- turški trgovinski zamenjavi V kratkem se hr^irin i-m^^i v do- movino tov Milovnv D??'«" dr Bebler ki sta Zvezo kr-^mnistov J^mr^slmnje kot aosta na /iVTTc^irTT^ SOCIALISTIČNIH STRANK. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 16. jeinuarja 1953 Ne držimo križem rol(, jiVinOrOjCi! Naša žIviiKjreja v celoti — a na področju ptujskega okraja še prav iX)sebno — je takSna, da z njo ne moremo biti zadovoljni! Na trgu še vedno pogrešamo za- dostne količine mleka in mleč- nih proizvodov, prav tako zado- stne količine kvalitetnega mesa in mesnih izdelkov; z druge stra- ni pa živinorejec spričo takega stanja živinoreje, kakršno je da- nes, z malimi izjemami, zamanj išče v tej kmetijski panogi tisti tehten vir svojih dohodkov, ki bi ga upravičeno lahko pričako- val. Izrazita zaostalost v tej pa- nogi jo dela danes nerentabilno in o tem se je lahko prepričal vsakdo, ki je s svinčnikom v roki izračunal donosnost svoje kmetijske proizvodnje. S takim stanjem se pa f^eveda ne moremo pomiriti! Živinoreja bo morala ostati eden glavnih stebrov kmetijske proizvodnje, kajti objektivni pogoji govore: Trebalo jo bo le speljati na nova pota, skratka podvzeti vse, da ji udarimo pečat napredne živino- reje, ki bo stopala v korak hi- tremu razvoju našega gospodar- stva. Od česa zavisi živalska proiz- vodnja? Dve stvari v glavnem odločata o razvoju nažc živinoreje in nje- ni rentabilnosti, a te so: 1. Solidna in cene]5a krmska baza, 2. Dober plemenski material, ki nam bo dal ob primerni negi visoko produktivno živino s spo- sobnostjo maksimalnega izkori- ščanja raspoložljive krme. Kateri od teh dveh pogojev je važnejši je težko reči. Prav- zaprav sta pri nas trenutno še oba enako važna, če ni zi en- krat prvi celo važnejši. Šele ob zadostnem krmljenju vse živine lahko zasledtijemo resnično spo- sobnost poedine živali v svrho selekcije (odbire) na produktiv- nost, medtem ko bi taka eno- stranska kontrola proizvodnosti .»ase živine ob sedanji nezadost- ni prehrani bila pomanjkljiva, kajti pokazala bi nam le to, ko- H'ko ena žival lažje prenaša glad £n slabo nego od dru^. Kako ustvariti solidno tn čim cenejšo krmsko osnovo? Živinoreji služi danes v ptuj- «kem okraju preko 55 ®/o vseh kmetijskih površin. Zal so nam pa travniki silno zanemarjeni ter nam dajejo povprečno letno le 20 — 25 q in še to marsikdaj slabega sena, medtem ko se trav_ niški pridelki v agrarno razvitih državah gibljejo med 60 — 80 q. po hektarju. Pridelovanje krme na njivskih povržinah i>a je i)ri 'nas le vse premalo vpdjano, ipravzaprav pa tudi nj vedno smotrno usmeriti povsod glavno ,težišče proizvodnje krme na njivske povrždne, dokler nismo tekoristili makslTnalno vse mož- 'nosti pridelovanja sena na trav- nikih. Povečajmo toraj donose ns naših travnikih! Ta iikrep ne zahteva v večini jOTmerov dol- goročnih investicij, marveč le obratnih sredstev, t. j. gnoja, umetnih gnojil ter apnenca, kaj- ti že z zadostnim gnojenjem in najnujnejšo nego smo v stanju tudi mi pridelati 40 — 60 q in Še več dobrega sena na 1 ha. Seveda se nam pa na ta način iproizvodnja sena tudi občutno poceni, saj je račun, če z inve- sticijo cca. 5000—5500 din, koli- kor nas stanejo umetna gnojila (8—92) na 1 ha podvojimo pri- delek sena, sila preprost in ja- sen. Ta rentabilnost pa prihaja pri proizvodnji mleka in prira- stu živine še dosti bolj do izraza. Živini dajemo v glavnem le vzdrževalno krmo, proizvodne Pa prav malo ali nič, ker je nima- mo. Tako trošimo za proizvod- njo mleka lOOO/o več krme ob zadostnem krmljenju, ali pa gre tudi ta pičla molznost naših krav marsikdaj na račun zdravja ži- vali. Sele večji pridelek dobre krme iz gnojenih in oskrbova- nih travnikov ter pašnikov nam bo dal proizvodno krmo, toraj tisto, ki bo ustvarjala mleko, me- so in mast. Toraj več gnojil trav- nikom! Pri tem pa mislimo tudi na ureditev gnojišč ter hlevske kanalizacije, kajti pri neurejenih gnojiščih nam gre skora ena če- trtina hranilnih snovi hlevskega gnoja v zgubo. Se posebno se moramo boriti za kvaliteto in boljše iskorišča- nje različnega sena. Vpeljati je zgodnjo košnjo (tik pred aH vsaj v začetku cvetenja), kajti doka- zano je, da tako seno daje peti- no do četrtino več hranljivih snovi, zlasti dragocenih beljako- vin. Tukaj grešimo največ! Vsa- kdove, da je med hranilno vred- nostjo povprečnega sena in slame velika razlika, le malokdo pa pomisli na to, da je to razmerje med pravočasno košenim in »zre- lim« senom skoraj isto. Skoraj nič manjšo zgubo trpimo pri sušenju sena, predvsem detelje. Zakaj ne bi tudi mi vpeljali pre- proste lesene ali žične ostrvl, ki nam zmanjšajo izgiibo in nas osvobajajo negotovosti ob dežev- nem vremenu. Nadaljnja pot k zagotovitvi kr_ mne baze so silosi. Teško si da- nes zamislimo sodobno živino- rejo brez silosa, medtem ko je za področja Dravskega in Ptuj- skega polja, katera obišče suša -elo pogosto, silos pravzaprav od neprecenljive važnosti. Zadnja leta so nam dala težke iskušnje in ne samo da smo Imeli težave, kako prekrmiti živino preko zi- me, nego nam v teh sušnih letih tudi v poletnih mesecih živina strada skoraj nič manj ali celo še bol] kot čez zimo. Ta pro- blem rešuje silos in sicer na ta način, da ga polnimo v jeseni, za zimo, spranladi pa z mešanico rži in ozimne grašice ali navad- no repico za krmo v sušnih let- nih mesecih, ko marsikdaj od- povedo za nekaj časa celo dete- lje. Treba bo začeti s serijsko izgradnjo manjših silosev vsaj na tem področju, kar lahko or- ganizirajo Kmetijske zadruge, da bodo stroški čim manjši. Napač- no pa bi bilo pri tem prenehati z započeto akcijo izgradnje pre- prostih silosov (proviairijl), saj se jih tudi v naprednih državah zaradi pomanjkanja že rabljene- ga materiala še vedno poslužu- jejo. Z opisanimi ukrepi smo torej v stanju tudi mi pridelati za- dosti kvalitetne in cenejše osnov- ne krme. Sele takrat bomo prav- zaprav videli, kolika je dejan- ska proizvodna zmogljivost naše živine in s tem bo ustvarjena tudi zanesljiva podlaga za na- daljnjo množično odbiiO visoko produktivne živine. Kako priti do boljšega plemen- skega materiala? Rečeno je že, da Je nala Si- vina ob primerni negi in ra- dostnem krmljenju sposobna dati mnogo več mleka, mesa In masti, vendar se pa t tem ne moremo zadovoljiti. Kljub temu bi namreč v iivinoreiski pro- izvodnji se daleč zaostajali za agrarno razvitimi državami, ka- tere so s sistematskim delom na odblri živine dosej^Te že ne- verjetno visoko produktivnost svoje živine. Znano je, da se lastnosti živali (oblika, molznost, rastnos*., plod- nost) več ali manj dedno prena- šajo na potomstvo. To pomeni, da je treba zaostriti borbo za čim boljši plemenski material. Dosegli pa bomo to na ta na- čin, da iz obstoječe čredo !«- luščimo najboljše živali ženske- ga spola (pravilnih ppsemsklh oblik in že zapažene primerne produktivnosti), jih podvržemo točni kontroli z ozirom na njih produktivnost (n. pr. mleka) ^n jih parimo z nailaoljšimi ple- menjakl po možnos-i znanega dobrega porekla. To je za za- četek gotovo edini n ičin, ker na neko večjo nabavo zi /ali žen- skega spola od drugod ne mo- remo računati. Nekaj izjeme bo v tem pogledu pri nnbavi ple- menjakov. Izbira olemenj&kov je namreč še posebno važna z ozirom na veliko število potom- stva, ki ga daje poedmi pleme- njak. Dober plemenjak nam lahko veliko koristi, slab pa ve- liko škoduje! V to svrho le Okrajna zadružna zveza Ptuj žo preteklo jesen nabavila v Av- striji deset prvovrstnih plemen- skih biliov za prve potrebe ro- dovniške živine. Iz tega je jasno razvidno, da predstavlja tako zamišljena množična odbira (selekcija) ži- vine za nas nujnost, hkrati pa se moramo zavedati, da je to ogromno in dolgotrajno delo, ki zahteva strokovno in orga- nizacijsko čvrstih prijemov ter predvsem dosti volje. Naše do.sedanje delo in načrti za bodočnost 2e prednjih nekaj misli nam nakazuje, da spričo današnjega stanja stoji pred nami takore- koč celotna rekonstrukcija naše živinoreje !n ne samo malen- kostna izboljšava. Nakazuje nam tudi to, da moramo biti priprav- ljeni na ogromno, orcani^irano in požrtvovalno delo, ker bodo sicer zaželeni uspehi izostali. In kdo naj prevzame te naloge na- se? Nihče drug kakor mi sami, živinorejci — člani kmetijskih zadrus, združeni v živinorejskih odsekih splošnih KZ in poveza- ni v svetu za živinorejo pri Okrajni zadružni zvezi. Sami bomo prijeli za to delo in če ga razumemo pravilno in vza- memo resno v roke. uspeh ne more izostati. Pri KZ so že osnovani živinorejski od«;eki oz. sveti za živinorejo. Tudi pri Okrajni zadružni zvezi v Ptuju je izvoljen svet za živinorejo, ki dela že par mesecev. Eni kakor drugi imajo za seboj sicer po- nekod še pomanjkljive izkušnje. Odvisno ie pač od tega, kako so kje prijeli za delo. Pokazalo se je. da ie bila do- sedanja organižaciiska oblika prešibka. Svet za živinoreio pri OZZ ne more nuditi zadostne direktne pomo^ živinorejskim odsekom pri KZ. in je zato or- ganizacija žlvinoreiske službe v okraju prav sedaj v izpopol- nitvi. Podro^ie okraja le razde- ljeno na Štiri živinorejske ra- jone odnosno centre, in sicer: 1. Ormož, ki zajema: KZ Ormož. Veliko NMelln Pndpor- ce, Obrež. Središče, KDZ Sre- dišče in Mestno ekonomijo Or- mož. 2. GoriSnlca, ki zajemat KZ Gorišnico, Gajevce. Mure- tince, Moškanjce, Bukovce, Stojnce, Markovce, Domavo, Cirkulane, Zavrč, KDZ Sobe- tince in okrajni posestvi Zavrč in Domala. 3. Lovrenc na Dr. p., ki zajema: KZ Cirkovce, Sikole, Lovrenc, Ptujsko goro, Maj- šperk, Makole, Stoperce, Doleno, Sela, Podlehnik, Videm, Zetale, Leskovec, TumiSče, Hajdino, Slovenjo va«, Starše, Marjeto na Dr. p., Prcpole, KDZ Tmiče in državna posestva Tumišče, Pod- lehnik, StarSe, Strnišče ter eko- nomijo Slovenja vas. 4. P t u J, ki zajema: KZ Jur- šince, Polenšak, Vitomarce, Tr- novsko vas, Desternik, Placar, Rogoznico, Podvince, Pacinje, Grajeno, Vurberk, Ptuj in me- stno kmetijsko gospodarstvo .Ptuj. Svet za živinorejo pri OZZ je že imenoval za te centre živi- norejske tehnike, ki bodo na te- renu samem nudili stalno in neposredno pomoč živinorejskim odsekom pri KZ. V pomoč pa jim bodo še molzni kontrolorji, ki Jih bomo našli iz vrst vodij živinorejskih odsekov pri KZ in sicer po enega za področje 3—6 kmetijskih zadrug, že z ozirom na število rodovniške živine, ki bo pod kontrolo. Tudi ta oblika še ni dokončna in bo delo samo nakazovalo potrebo njene na- daljnje izpopolnitve. Delo se je že pričelo. V rodovnik je že sprejetih nekaj nad 400 krav, prednjači ormoški predel, v ostalem delu pa KZ Markovcl, Id ima že 42 rodovniških krav. Nakazane misli imajo se po- seben pomen sedaj, ko stojimo pred občnimi zbori naših KZ in izvolitvijo novih svetov za ži- vinorejo. Dobre in delavoljne člane na ta mesta in uspehi ne bodo izostali! Kako ustvariti krmsko bazo, začeti oz. dopol- niti selekcijo plemenske živine, organizirati promet z živino, mlekom in ostalimi živinorej- skimi proizvodi, to so hvaležne teme za diskusijo na naših zbo- rih zadružnikov in občnih zbo- rih KZ. To so problemi, mimo katerih ne smejo upravni od- bori naših KZ pri izdelavi svo- jega delovnega programa za tekoče leto! V. Molan Ptuj, 14. jan. (LP). V zvezi s prepovedjo sečnje lesa preko prirastka, je pravočasno vložilo pri OLO prošnje za odobritev sečnje lesa za domačo uporabo in prodajo 1247 gozdnih posest- nikov, zraven tega pa je pri občinah vloženih nad 3000 pro- ženj za odobritev sečnje drv za kurjavo. Te prošnje so pravkar v obdelavi. Sodelovanje gozdarskega oseb- ja pri reševanju teh prošenj gle- de na poznanje razmer in potreb posameznih prosilcev njihovega delovnega področja je pripo- moglo k lažjemu in pravičnemu reševanju prošenj. Največ prošenj je vloženih s področja občin Makole, Zetale. in Lešja in ostalih haloških pre- delov, kjer je največ gozdov. T'idi iz Slovenskih goric, pred- vsem okrog Juršdnc, je veliko reflektantov na dovoljenje za sečnjo lesa. Poleg tega, da so bili gozdni posestniki vedno dobri čuvarji svojega gozdnega gospodarstva, se opaža v zadnjem času znatna popustljivost, to pa zlasti glede na razmeroma visoke cene lesa. Ce bi ljudska oblast ne gledala na gozdno gospodarstvo kot na zelo važen del narodnega go- spodarstva Slovenije In celotne države in če bi pravočasno ne preprečila nekontrolirano podi- ranje drevja, bi utrpeli znatno škodo, ki bi jo težko popravljali. Ze po številu prosilcev se vidi, koliko gozdnih gospodarjev je na delu v zvezi z lesom. Po zmanjšanem povpraševa- nju po lesu bo zopet odveč admi- nistrativno čuvanje gozdnega go- si>odarstva. ker ga bodo zopet kmetovalci zopet sami radi ču- vali, '' Izvoz živine iz Bo?nc. Letos bodo iz Bosne in Hercegovine izvozili 4000 glav goveje živi- ne v Egipt. Za iz\'Ožena goveda bo uvožen bombaž. V socialistični državi ni mogoče živeli na račun dru- gega niti drugemu to omogočati Majšperk, 14. Jan. (Ce). — Od leta 1946 je vodil tukajšnjo tovarno volnenih izdelkov kot direktor Miro Juh. Kot tak je bil odgovorna oseba v naši teks- tilni industriji v preteklih letih, ko je tekstilna industrija vodi- la težko borbo za surovine in ni bila v stanju slaviti na tr- žišče zadostnih količin tekstlllj. Miro Juh tega ni dovolj razu- mel in si je že tako v prvih letih svoje službe kot direktor prisvojil razno blago. Tako je od leta 1947 naprej pa do are- tacije do 11. 7. 1952 kot direk- tor tovarne volnenih izdelkov Majšperk z namenom, da si pridobi protipravno premoženj- sko korist prodal na območju LRS in LRH preko 100 m raz- nega tekstilnega blaga v skupni vrednosti najmanj 246.000 din, last tovarne »Volnenke« Maj- šperk in si denar prisvojil. Obdolženi Miro Juh je kot direktor od leta 1949 naprej pn do aretacije z namenom prido- biti tudi drugim protipravne koristi, na škodo podjetja in celotnega delovnega kolektiva podaril na območju LRS in LR Hrvatske raznim osebam brez protiplačila ali pa za razne izvršene usluge naimanj 50 vol- nenih odei in 420 m raznega tekstilnega bla^a v vrednosti ca 400.000 dinarjev. Od leta 1950 je obdolženi Juh v namenu, da prikrije odtuje- vanje prej navedenega blaga preko skladiščnika Forstneriča Jakoba ustvaril v skladišču gotovega blaga sistem ncevi- dentiranega izdajanja blaga in izdajal navedeno blago, ki mu je bilo zaupano, mimo komer- ciale in to ali brez potrebnih konsignacii in faktur ali na je v posameznih primerih odredil skladiščniku Forstneriču izda- janje lažnih konsignacij zaradi sigurnosti pri prevozih blaga, nato pa jih dal uničiti. Soobdolženi Jakob Forstnerič mu je pri tem pomagal in je tako po njegovem nalogu opu- stil vpis večje količine tekstil- nega blaga v apreturno kVijigo odnosno skladiščno kartoteko in nato navedeno neevidentirano blago izdajal obd. Juhu za po- samezne neupravičene izdaje blaga. Forstnerič je izdajal Juhu tudi lažne konsignacije, katere je nato iztrgal iz knjige kon- signacii in jih tako uničil. V primerih izdaje že evidentira- nega blaga Juhu je pa Forst- nerič vpisoval v apretumo knji- go maniše količine blaga ih to za količino že izdanega blaga, ali pa je že evidentirano blago dopolnil z metrskimi ostanki blaga. Izvršena revizija je ob sode- lovanju obd. Juha ugotovila, da Je bilo izdano iz tovarne v letu 1951 in 1952 okrog 4475 m raz- nega blaga, kar obdolženi Juh tudi potrdi. Obdolženi Juh na- vedeni primanikljal tudi opra- vičuje razen 500 m blaga, ki odpade tako na prodajo za čml fond za 05;ebn0 prilaščanje ter za razna darila. Obdolženi Miro Juh pa je kot direktor tovarne tudi očitno ne- Nove možnosti nakupa na obroke Po no\i odredbi je mogoče kupovati na obroke vse indu- strijske izdelke razen kemičnih, prehrambenih in tobaka. Posoji- la se bodo odobravala od strani Narodne banke, okrajnih ali mestnih hranilnic, trgovskih podjetij in prodajaln proizva- jalnih podjetij, podjetij družbe- nih organizacij, državnih obrt- nih delavnic in obrtnih zadrug. Dosedanji pogoji najetja po- sojila za nakup na obroke so določali takojšen petodstotnl po- log gotovine celotnega posojila oz. vrednosti kupovanega blaga. Nova odredba pa to odpravlja, ker je to spravljalo v težave predvsem proti koncu meseca večino kupovalcev. Nova uredba določa, da ne sme znašati posojilo manj kot 12.000 din, če se najame pri banki ali hranilnici, in ne manj kot 6000 din, če se najame pri podjetju. Namen tega je, da se prepreči najemanje velikega števila posojil v malih zneskih, ker bi to pomenilo za banko pa tudi za podjetje veliko ad- ministrativno obremenitev. Uredba daje podjetjem pravi- co zaračimavati za blago, ki ga prodaja na obroke in samo kre- ditira kupcu, do 3 odstotni pri- bitok k ceni blaga, ki pa mora biti določen sporazunmo s kup- cem. NI treba posebej poudarjati, da predstavlja nova uredba o nakupu blaga na obroke nov do- kaz skrbi ljudske oblasti za sle- hernega delovnega človeka, da bi mu v ok\nru sološnih družbe- nih možnosti nudila nuino po- trebne industrijske izdelke ob zanj dosegljivih pogojih. mamo ravnal pri poalovanju zaradi česar je nastalo v pod- jetju o'.:o!i 1,900.000 din ikode In gicer: Na podlagi faktur je prodal v letu 1951 v korist ekonomije v sestavu tovarne namesto v korist dohodkov tovarne razno tekstilno blago, tekstilne izdel- ke In osnovna sredstva tovarne v skupni vrednosti ca 215.000 dinarjev, last tovarne in inve- stiral v letu 1951 Iz tovarne na konto »Stroški popravil stnvb« tovarne znesek ca 245.000 din, za razna popravila na ekono- miji ter na konto »Stroški pod- jetja« znesek ca 50.000 din, za oranje na ekonomiji, s čimer je tako v tovarni ustvarjal ne- realno bilanco in Je zaradi te- ga nastala tovarni večja gospo- darska škoda. Od avgusta 1951 do julija 1952 si je ustvaril obd. Juh za investicije za gradnje zgradb ovčarnika in stanovanjske hiše na ovčamiku, za ograje in za ekonomijo tovarne tkzv. črni fond v višini ca 3,000.000 din, s tem, da je mimo komerciale prodajal razno neevidentirano blago in tekstilne izdelke ter pohištvo, kar je bilo vse last tovarne, prodajal nakupljeno blago ekonomije in pri tem sprejel 22. 9. 1951 znesek 221 tisoč dinarjev, last tovarne za prodanih 226 komadov tekstil- nih ostankov sindikalni po- družnici cementarne v Trbov- ljah, za katerega pa sploh ne more izkazati, kje bi se nahajal zato, ker je dal v letu 1952 vso evidenco črnega fonda uničiti. Za nameravano selekcijsko postajo ovc (pramenk in merino pasme) v Majšperku je dal v letu 1951 in 1952 skrčiti v kata- stralni občini Lešje pri Maj- šperku 12 ha obsegajoče gozdne parcele, spadajoče v upravo to- varne, za potrebne pašnike, zgi-adil ovčarnik, silose, krmil- nice in lope za krmo in steljo, ogradil 25 ha obsegajoče gozdne površine In nabavil 51 ovc, za kar je na škodo tovarne inve- stiral najmanj 1,700.000 din, če- prav je bil predhodno od raz- nih strokovnjakov in veteri- narjev opozorjen na to, da za razvoj ovčarstva na Dravskem polju ni zadostnih pogojev ter tudi odklonil posvetovanje o potrebnih pogojih za ovčarstvo z drugimi strokovnjaki in tako povzročil tovarni ogromno ško- do. Se več, obdolženi Juh je v juniju in juliju 1952 kot di- rektor dal izplačati čuvaju ovc na račun otroških doklad 12 tisoč dinarjev za 2 otroka, če- ravno je vedel, da mu po za- konu ne pripadajo, odnosno, da čuvaj sploh nima otrok. Za vse to je imel pomočnika Forstneriča, ki je od leta 1950 naprej do 17. VII. 1952, ko je bil aretiran pomagal obdolžene- mu Juhu pri storitvi kaznivih dejanj s tem, da mu je kot skladiščnik gotovega blaga ust- varil neevidenco nad izdajanjem blaga, ter tako opustil vpis naj- manj 1924 m raznega blaga, najmanj 1230 m odejne tkanine in najmanj 20 m ostanlcov bla- ga v apretumo knjigo, odnosno skladiščno kartoteko in nato del navedene količine izdal Ju- hu iz skladišča kot neevidenti- rano blago za posamezne ne- upravičene izdaje. Obdolženi Miro Juh in Jnk'-^'-' Forstnerič sta tako z izvrseru- mi dejanji povzročila znatno škodo občeljudskemu premože- nju. Izvršena kazniva dejanja kažejo veliko razsipnost z ob- čcljudskim premoženjem. Zna- čilno za obdolženega Mira Juha pa je še to, da je znal okrog sebe ustvariti krog ljudi v to- varni, ki so mu bili naklonjeni in so strinjali z njegovim dikta- torskim nastopom v tovarni. Nihče izmed delavcev se ni upal črhniti besedice zoper di- rektorja ne v tovarni niti ne na raznih sestankih, ker je bil po predlogu direktorja takoj odpuščen ali premeščen, ali pa prestavljen na drugo slabše de- lo. Končno so se posamezni čla- ni kolektiva že zgražali nad takšnim anarhističnim poslova- njem Juha, se ojunačili in stvar iznesll na dan. V podjetju so torej minili časi, ko je bil di- rektor vodja delavskega sveta, upravnega odbora, partijske in sindikalne organizacije in bo končno besedo izreklo ljudsko sodišče. Vse to pa naj bo kot svarilo delovnemu kolektivu tovarne, ki nosi pravzaprav moralno odgovornost s partijsko organi- zacijo In delavskim svetom na čelu, ki sta tako poslovanje di- rektorja dalje časa mirno gle- dala, da je treba vsaki taki samovolji direktorjev in dru- gih takoj izpodne«ti trdna tla, če se bodo hoteli okoriščati in $ svojim škodljivim delovanjem delati podjetju škodo, ki ne gre samo v škodo podjetju in de- lovnemu kolektivu, marveč skupnosti kot celoti. Na nižji gimnaziji Y Ormožu so ^rfi mlečno kuhinjo Ormož. 10. Jan. Po zaslugi RK v Ormožu ter s podporo mno- žičnih organizacij ter podjetij so na nižji gimnaziji odprli 5. ja- nuarja t. 1; mlečno kuhinjo. V njej dobiva 40 otrok revnejših staršev in takšnih, ki prihajajo v šolo iz oddaljenejših krajev in ki zaradi slabih vlakovnih zvez vstajajo dnevno že ob 3. ali 4. uri zjutraj, vsak dan obrok toplega mleka. V ta namen zbrana sredstva bodo s tekočo primemo pomoč- jo zadoščala za vzdrževanje ku- hinje v zimskih mesecih. Kakšnega pomena pa je kuhinja za šolski uspeh teh otrok ni tre- ba posebej poudarjati. * Dedek Mraz na V. terenu v spremstvu starke Zime in Novega leta je v nedeljo po- poldan obiskal 149 Cicibanov V. terena dedek Mraz. Male, svetle očke, so se obra- čale po lepo okrašeni dvorani in odru. Niso dolgo čakali. Raz- vedrili so se s programom pio- nirjev iz osnovne šole v Ptuju pod vod.stvom tov. Melive Sa- bine in tov. Milkovič Jožeta. Med programom so se mali Cicibančki okrepili s čajem, po- tico in šunkarico. Na vse želje malih so pomislile marljive žene V. terena. Dedek Mraz je prinesel Cici- bančkom mnogo lepih daril: poleg enotnih paketov, ki so bili vsebinsko zelo bogati, je dobil vsak Cicibanček lepo igračko, voziček, avto, košarico, punčko, žogico, ali pa blago za srajco ali hlačke. Celo izgotov- Ijene oblekce in hlačke je pri- nesel. Nekatere je obdaril s podplati, enega pa s čeveljčki. Tudi na partizanske sirote je pomislil. Podaril jim je 2000.— dinarjev. Za nameček pa je še razdelil cel zaboj jabolk. Skratka, bilo je vsega, kar si je poželel vsak Cicibanček. Za bogato obdaritev so po- skrbele žene V. terena. Same so zbrale na terenu 11.579 di- narjev. Na pomoč so jim pri- skočila razna podjetja, katerim se lepo zahvaljujemo in sicer: »Pletarna«, Ptuj, Tkalnica »Metka«, »Preskrba«, »Izbira«, Tovarna perila, »Rožnik«, Mest- na ekonomija, slaščičarne, knji- garna, čevljarska zadruga, klo- bučarna, »Železninok.. in Invalid- sko podjetje. Delovni kolektivi vseh nave- denih podjetij so ndšli razume- vanje za naše najmlajše in le z njihovo pomočjo in pridnostjo nekaterih požrtvovalnih žen V. terena, kakor: tov. Bratina Ber- te, Lužnik Anice, Žefranko Zin- ke in Kukovec Ane so lahko Cicibančki preživeli nekaj ve- selih uric ob Novoletni jelki. J Milkovič Dana. / * Začela se bodo vel^ja popravila cest Ptuj, 14. januarja (F. 2.). Okrajni ljudski odbor v Ptuju je dal na razpolago večjo vsoto za popravila cest v okraju. V zadnjih letih so bile ceste slabo urejevane, kar je povzročilo mnogo škode na vozilih. Od- stranjenih bo nekaj nevai-nih ovinkov, kot je ovinek na cesti Podlehnik-Žetale. Podobno ne- varen je tudi ovinek v cirkov- ški občini. Dela, ki jih nameravajo iz- vesti pri popravljanju cest, bo- do ena od največjih po vojni. * Drobne vesti iz gospodarstva Blagovni promet v naši dr- iavi v preteklem letu. V dese- tih mesecih preteklega leta je bilo v naši državi prodanega blaga v skupni vrednosti za 234 milijard in 376 milijonov dinarjev. Živil je bilo prodanih za nad 81 milijard, industrij- skih izdelkov za 134,5 milijard in alkoholnih pijač za 21,8 mi- lijard dinarjev. V Loznici v Srbiji bodo gra- dili tovarno za umetna vlakna. Že letos se bodo začela dela ter sklepale pogodbe za dobavo strojev in druge opreme. V za- četni fazi bo tovarna proizva- jala letno po 20.000 ton umet- nih vlaken. Nova elektroliza za cink. Lc- PO bodo začela dela pri gracin;': nove velike elektrolize za cink v Šabcu. Gradbena dela bodo končana že letos, montaža pa do polovice naslednjega leta. Elektroliza bo dajala cink iz- redno dobre kakovosti. Tovarna izolacijskega mate- riala je začela obratovati v bli- žini Prilepa v Makedoniji. Za zgraditev tovarne je bilo po- rabljenih 130 milijonov dinar- jev, vrednost njenega letošnjega izvoza pa bo znašala okrog 200 milijonov dinarjev. Lanska susa je močno vpli- vala na proizvodnjo tobaka. V Bosni In Hercegovini so ga na- brali polovico od predvidenega donosa. Vendar je kakovost ne- koliko boljša. Ptuj, 16. januarja 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 LiudtLa univerza i iiiiižnicah in o knjižničarstvo Pust in suhoparen se je zdel nc^nteiim bralcem, pa tudi red- nim obiskovalcem naših predd- v r;j naslov -O bibliotekah in o bibliotekurstvu« dne 12. januar- je te^d leta. Toda izčrpno in si<^bno pripravljeno predavanje tov. Andreja Kovača in bogate i-^ioptične slike so pokazale p)0- polnoma drugače. Predavatelj je podal pregled- no razvoj bibliotekarstva od najstarejših časov nastanka člo- veško kulture in pismenosti. Zibelka knjižnic in knjižničar- st\'a so bile dežele Starega Vzhoda, Egipta in Mezopota- mije. Stari Asirci in Babilonci so vrezovali svojo pisavo klino- pis na glinaste ploščice in ste- bre, ki so jih nato sušili in žga- li v ognju. Znana nam je velika knjižnica asirskega kralja Asur- banipala, ki je hranila na tisoče in tisoče primerkov takih plošč in stebrov. Na enem izmed ta- kih strebrov se je tudi ohranil tako zvani Hamurabijev zakonik. Stari Egipčani so s svojimi hie- roglifi, katerih tajna je bila od- krita v času Napoleonovih poho- dov v Egipt, zapustili ogromno bogastvo svoje davne preteklo- sti na rezanih kamnih pa tudi na zvitkih, izdelanih na papiro- sii, iz rastline, ki je dala današ- njemu papirju tudi ime. Mnogo so ustvarili na polju knjižničarstva tudi Grki in Himijani. Njihove knjižnice so hranile pravzaprav osnove sploš- ne kulture vsega človeštva. Ču- vale so na tisoče zvitkov in dru- gih pisanih spomenikov dejav- Bcosti človeškega duha in srca. V časti divjanja barbarskih ljudstev je vse to bogastvo v največji meri propadlo. Antika ije umirala, z njo tudi antična kultura, ki pa s tem ni popol- noma propadla. Neopazno je oplemenitila Barbare, ki so te- daj stopili na pozomico zgodo- vine. Cerkev je takrat očuvala drobce antične kulture, prepiso- vala klasična grška in rimska dela in jih tako ohranila vsemu kulturnemu človeštvu. V srednjem veku je imela mo- nopol nad spiski in literaturo katoliška cerkev. Menihi so leta in leta prepisovali po srednje- veških samostanih starejša dela na roko. Znane so nam iz te do- be bogate in razkošne velike za- četnice, imenovane inicialke, ki so se ohranile tudi dalje v novi vek. Sele humanizem in renesansa sta prinesla knjižničarstvu nov razmah. V 14. stoletju nastajajo prvi tiski, imenovani Incunabu- le, M jih hranijo po vseh večjih svetovnih bibliotekah. Več pri- merkov ima tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Lju- bljani. (Incunabula pomeni la- tinsko zibel, to je zibel ali zače- tek tiskarstva). Gutenbergov izum tiska je v sredini 15. sto- letja ustvaril pogoje za hitrejše tiskanje knjig, katerih pomena Eo se najbolj zavedali prote- stantje v času verske reforma- cije. V Evropi se pojavi vrsta renesančnih bibliotek, med ka- terimi je najlepži biser Lauren- ciana v Firenzi, ki je v arhitek- tonskem pogledu sad Michelan- gelovih naporov in prizadevanj, knjige so v tem času še imeli z verigami priklenjene na pulte, da jih tako nepriklicani tatovi ne bi mogli ukrasti, kajti knjiga je biLa takrat velika rariteta. — Barok 17. In 18. stoletja je dal knjižnicam nove oblike in novo edeganco, k .se je najbolje izkri- stalizirala v dveh stavbah ozi- roma primerih: v samostanski knjižnici v Admontu v Avstriji, kjer hranijo še danes redke pri- merke del iz preteklih dob, in Dvorna biblioteka na Dunaju iz 18. stoletja. Napredek 19, in 20. stoletja na področju tehnike In znanosti sploh je tudi pomnožil vrsto bi- bliotek v Evropi in Ameriki. V tem času nastajajo najrazličnej- še univerzitetne knjižnice, za- vest visoke posredovalne moči dobre knjige pa ustvari tudi vrsto leposlovnih knjižnic, v pogledu katerih tudi naša repu- blika danes ni na zadnjem me- stu. — Statistika nam govori o lepem Številu .strokovnih, štu- dijskih in ljudskih knjižnic pri nas. Visoko je naraslo njih šte- vilo posebno po osvoboditvi. Ljubljana ima največjo in naj- pomembnejšo, Narodno in uni- verzitetno knjižnico, urejeno po sodobnih principih knjižničar- sftva. Vsi večji mestni centri so dobili svoje lastne študijske knjižnice, ki naj služijo pred- vsem .študentom in intelektual- cem pri njihovem delovanju, medtem ko ljudske knjižnice ši- rijo lepoto slovenske besede v zadnji kot slovenske domovine. Prav prijetno je bilo preda- vanje, ki so ga poživljale še ski- optične slike. Le žal, da je pre- davatelja poslušalo tako omeje- no število ljudi. Skoda je za trud, ki ga je vložil predavatelj v pripravo gradiva, posebno llu- stretivnega, saj je moral zanj pro.sitl Ljubljano in Maribor. Malo je bilo krivo izredno slabo vreme, največ pa je brez dvo- ma krivde na odboru OF iz L terena, ki nam je ta večer brez vsakega predhodnega obvestila vzel obljubljeno dvorano, zaradi česar je bilo predavanje v fizi- kalnem kabinetu gimnaziie. Sprememba prostora je odvrnila marsikaterega rednega pa tudi izrednega obiskovalca. Zato v nobenem ."»lučaju ne more pre- vzeti krivde za nizek obisk tega predavanja odbor Ljudske uni- verze. V pfilishi z narodno osvoboditvijo In ljudsko revolucijo je dobilo sin- dikalno delo med delovnimi množicami no\'o vsebino. Prej- šnja borba zoper kapitalistevo izkoriščanje je bila zamenjana s prizadevanjem delavstva, da bi se dvignilo v vseh pogledih in tako postalo sposobno v dolo- čenem trenutku reševati vsa vprašanja, ki nastajajo po ure- sničenju klica: »Tovarne delav- cem!« Delo sindikalno podružnice v ptujski bolnišnici je v pre- teklem letu zasledovalo ta cilj in v njem dosegalo tudi po- membnejše uspehe. Ideološko- politič-no delo jc zato obsegalo obravnavanje problemov delav- skega samounravljanja preko delavskih svetov, upravnih od- borov, svetov proizvajalcev, mo- deme zakonodaje, zaščite delav- stva ter na drugi strani opozar- jalo na pojave Ijirola-atizma. sa- movolje in nesocialističnih od- nosov, ki so se in ki bi se lahko pojavili kjer koli v naši druž- beni stvarnosti. Člani podružni- ce so, sledeč gospodarskemu in političnemu razvoju v naši državi, z zanimanjem sledili raznim predavanjem, konferen- cam in zborovanjem ter o vseh aktualnih gospodarskih in poli- tičnih vprašanjih tudi razprav- ljali. Pridno so posegali po knjigah sindikalne knjižnice, v začetku leta pa so tudi resno de- lali na kulturno-prosvetnem področju. Dvoje dobrih prire- ditev priča o sposobnostih čla- nov za tako delo ter naravnost kliče po večjem uveljavljanju v tej smeri. Sindikalna podružnica pa tudi ni zanemarjala strokovne izpo- polnitve svojega članstva. V številnih predavanjih se je ko- Jektiv seznanil z organizacijo sanitetne službe v vojnem času, s transfuzijo krvi, z vojnimi po- škodbami, poslušal nredavanja o spolnih boleznih itd Delo v podružnici pa je se- galo tudi na druga podro?ja udejstvovanla članstva in se iz- ražalo v skrbi za delovnega člo- veka. Po vsem sodeč se je sindikal- na nodružnica ntujske boln'5niee trudila, dvigniti svoje članstvo na nivo da bi bila njihova usta- nova zgled socialistične usta- nove. da bi članstvo z zavestjo sprejemalo težave, ki nastajajo z vsakim dnem pri graditvi so- cializma ter na drugI strani ču- tilo pravice, ki jim jih zagotav- lja socialistični družbeni red. —n. Med ain»icsP»"«ni«ni {iPii«>vniHi 'nds laoniH lii haplan Iz lia dine Hajdina, 13. januarja (LP). Nepolna 4 leta so minila od 22. februarja 1949, ko je okrožno sodišče na razpravi v Ptuju v zvezi z zločinsko bando iz Ge- rečje vasi izreklo sodbo, na pod- lagi katere ie bila za več let od- vzeta prostost med drugimi tudi župniku Vekoslavu Skuhala in kaplanu Francu PlaninSku iz Hajdine. Z zadnjo novoletno amnestijo Prezidija ljudske skupščine FLRJ, ki je vrnila prostost pred iztekom kazni med drugimi tudi 43 katoliškim duhovnikom, je bila vrnjena prostost tudi du- hovnikoma iz Hajdine, ki sta se vrnila med ljudstvo v upanju, da ju bo to ponovno sprejelo v svoje vrste in z obljubo, da bo- sta skupno z ljudstvom in na strani naprednega dela katoli- ške duhovščine doprinašala svoj delež k nadaljnji graditvi socia- lizma v naši domovini in k zbli- žanju odnosov med ljudsko oblastjo in cerkvijo. Po nepotrjenih vesteh se je v nedeljo 11. januarja tega leta na Hajdini pred delom ljudstva iz Hajdine in okoliških vasi žup- nik g. Skuhala zahvalil tov. Ti- tu, Prezidiju ljudske skupščine FLRJ in Notranji upravi v Ptu- ju, da so mu omogočili vrnitev na prostost, kier bo v bodoče pomagal ljudstvu in ljudski oblasti v borbi za svobodo in neodvisnost naše domovine, za socializem in za izboljšanje od- nosov med državo in katoliško cerkvijo. V pristavku, da želi odpušča- nja vseh, ki jim je storil karko- li nepravilnega, je verjetno že- lel poudariti pred ljudstvom, da želi postaviti svoje najnovej- še odnose do ljudstva in ljudske oblasti na spoštovanje do socia- listične družbe, ki vrača pred odslužitvijo kazni prostost dr- žavljanom, ki 90 se po osvobo- ditvi tudi težko pregrešili zoper mir in red svobodne države Ju- goslavije in zoper varnost nje- nih državljanov in ki so razu- meli namen kazni tfir se brez rezerve odločili na prostosti do- prinašati dostojni delež za bo- dočo rast In moč socialistične domo\ine, hrabre, neodvisne fe- derativne ljudske republike Ju- goslavije. ©frellii wrlcc ¥ P^n'ii ošHriinle In fzgata 60 otroh Ptuj, 14. januarja (LM). Kot ®5taie otroške vrtce, čakajo tu- "i otroški vrtec v Ptuju odgo- vorne naloge, ki jih narekuje potreba, da bi čimbolj nadome- stil otroku dom in toplino do- mače materinske nege ter vzffoje. Takoj v začeticu leta 1953 smo se z vso resnostjo lotile dela ne glede na težave, ki jih bomo sproti premagovale. Zavedamo se, da bomo v težavah našle vso oporo in razumevanje za svoje delo in prizadevanje naj- več pri mamicah in očetih, prf »Društvu prijateljev otrok« in ostalih množičnih organizacijah in pri organih ljudske oblasti, ko bo šlo predvsem za proble- me, ki presegajo naše moči in voljo ter moči in voljo staršev samih. Za leto 1953 prevzetih nalog ne bomo mogle izvršiti, če ne bi izpolnili starši obveznosti in dolžnosti, ki odpadejo v zvezi s tem na nje, če ne bi bili de- ležni pomoči OLO iz proračuna in vlade LRS iz dotacij. Tako bi rekle, če bi podcenjevale lastne moči in sposobnosti in če bi ne upoštevale težav, ki jih premagujemo vsled lanskoletne suše z občutnim varčevanjem, ki postavlja ustanovo na lastne noge, iznajdljivost, sposobnost in zmanjšanje izgleda na proračun- ska sredstva in dotacije OLO ter vlade LRS. Te težave segajo do vsake mamice, pred\'sem v tem, da morajo namesto prco- tnih 600—700 din sedaj nlače- vati lOGO—1100 din mesečnega pris;pe\''ka. Premagovanja teh te- žav se je resno lotilo osebje Vrtca s skrbnim gospodinjstvom, ki bi naj olajšalo finansiranje uetanove z izrabo lastnega pri- delka povrtnin, maščobe in me- sa. Te pomagajo olajšati razna podjetja, ki so občutno pomaga- la, da smo lahko tudi za Novo leto izdatno obdarile otroke. V dokaz zahvale otrok in mamic ter osebja naj jim bo naše pri- zadevanje, da bi občutili naši otroci vso skrb in ljubezen so- cialistične družbe do najmlaj- šega pokolenja. Povprečno 60 otrok Je dnevno v oskrbi, negi in vzgoji našega vrtca. Zavedamo se, da to niso vsi otroci, ki smo jim potrebne. Rade bi jih imele okrog sebe še več kot jih premorejo naši pro- stori. Enako udobno kot ti otro- ci, bi se pri nas počutili tudi otroci do treh let, če bi bil naš dom večji. Tudi to vprašanje bo moralo biti rešeno v bodoč- nosti. Večkrat se sestajamo z mami- cami na roditeljskih sestankih. Veseli nas. ko nam dajejo ko- ristne predloge, da bi bilo naše delo čim uspešnejše. »Svet star- šev« nam je dal že več predlo- gov za ureditev igrišča in nam bo gotovo pomagal tudi pri uresničenju teh predlogov. Tudi »Društvo prijateljev otrok« nam bo nedvomno pomagalo raz- vozlati marsikateri problem. Kot rečeno. Jasno nam Je. kaj Je naša dolžnost, ker to od nas pričakujejo otroci in starši, ljud- ska oblast in vsa družba delov- nih ljudi našega mesta in okoli- ce. Podali smo «e na delo, čigar sadovi so namenjeni najmlajše- mu pokolenju. iz Cirkulan Cirkulane, 10. jaa (RJ). NaSi Igralci so pridno na del«. 26. decembra so vprizorili »3 ure gospa ministrica« tako la- dovoljivo, da so jo morali na- slednjo nedeljo ponoviti. Sedaj pa se pripravljajo že na drug« igro. Ljuko besedo, kje ste ljube šolske klopi, ki sem vas zaradi težkega socialnega položaja moral zgodaj zapustiti? Kako rad bi živel v tvojem objemu, draga Dravinj- ska dolina. Poslušal bi v spomla- danskih dneh petje ptic. Kako lepo je čistiti sadno drevje in nanj pritrjevati ptičje hišice. Pomagal bi v poletnem času koscem, mirno spal v dišečem senu, pogovarjal bi se z žanji- cami ter spravljal v kozolce zlatorumeno klasje. Jeseni bi nameščal klopotce ob robu vi- nograda, užival bi ob pokanju stiskalnice ter poslušal veselo vriskanje pastirjev na paši. Po- zimi bi sedel ob topli peči, na preji bi odvijal iz motovila predivo, zraven pa pel lepo slo- vensko pesem. Skratka, imel bi najsrečnejše življenje na svetu. Razmišljal in posvetoval bi se s svojimi sosedi o napredku svoje vasi, čital dobro knjigo ter štu- diral, kako bi dal kot kmet čim- več od sebe in da bi tako dopri- nesel čimveč za boljše življenje nas vseh. Nič mi ne bi bilo tre- ba kart. »Kar znaš, to veljaš«, bi bilo moje geslo. Andrej in Tine! Vidva hočeta zdoma? Vprašam vaju eno: Ali res mislita, da v tovarni ni tre- ba delati in da je kljub temu lepa plača? Ali ne vesta, da bo enkrat tudi kmet odložil moti- ko? Ne bojta se delati na lepi slovenski zemlji, ne sramujta se je! Spoštuj ta svojo drago domačo vas in lepe haloške hri- be I Doma vama ni sile. Poiščita si družbo v aktivu LMS! Radi vaju bodo sprejeli. Odvrzita karte, pijta manj! Dobra gospo- darja bosta lahko. Pustita me- sto v tovarni tistemu, ki mu oče in mati ne moreta reči, da mu bosta prepustila grunt, ko bo odslužil vojake. V tovarni bo- sta lahko spoznala, da delavci spoštujejo vse, kar so sami ustvarili, kot spoštuje kmet njivo, ki jo je sam preoral. Vse to sem vama hotel reči, ko sem vama segel v besedo, vidva pa sta mi odvrnila: »Kaj te briga!« Makolčan II S^onerc n'f»c*o Stoperce, 10. januarja. Kot drugje, smo tudi v Stoper- cah imeli novoletno prireditev za otroke. Posebno je uspela vprizoritev pesmi »Prikašljala je starka Zima«. Preden je de- dek Mraz začel deliti darila, se je zanimal za šolski obisk in učni uspeh. Pridne j še je zato tudi lepše obdaril. V Stopercah deluje tečaj za žensko mladino. Vpisanih je 22 deklet in večina od teh tudi tečaj redno obiskuje. Mladinka KopSe Ivana iz Grdlne štev. 8 pa misli, da je pan^tnejša od vseh ostalih svojih sovrstnic ter da ji zato nI treba hoditi na tečaj. Doslej Je prišla samo en- krat. Vsi pozivi, da bi nadalje- vala, so ostali brezuspešni. Dekle je iz revne hiše in bo revščina tudi njena dota, ker bo ostala po lastni krivdi brez globljega znanja, s katerim bi si pomagala v življenju. V čudni luči so se v preteklem tednu j>okazala dekleta, ki so obi.skovala tukajšnji kmetijsko- gospodinjski tečaj. IZUD Stoperce je tedaj orga- niziralo ter vanj vključilo 20 deklet. KZ Stoperce je poma- gala tečaju s štedilnikom, vod- .<5tvo tečaja pa je prevzela tov. VrabiCeva. Predavale pa so še 3 učiteljice iz tukajšnje šole. Vse Je bilo v redu, dokler ni v decembru nastopila tov. Vrabi- čeva bolezenski dopust ter se je tečaj začasno prekinil. Odbor ra prireditev tečaja je pozval dekleta na posvetovanje glede nadaljevanja tečaja. Po razgovoru z dekleti so ta skle- nila tečaj nadaljevati s pomočjo dveh članic AFŽ ter tukajšnjih učiteljic. Dogovorjenega dne so dekleta res prišla, pa ne na te- čaj, temveč po svoje reči z na- menom, tečaj razbiti. Že na posvetovanju deklet za nadaljevanje tečaja je odbor ugotovil, da so dekleta pod nezdravim vplivom, ker se niso takoj odločila za nadaljevanje tečaja. Sum so čez nekaj dni potrdila, ko so prelomila bese- do ter brez pravega vzroka prekinila tečaj. Dekleta so s tem dala o sebi slabo izpričevalo. Dokazala so lastno pomanjkljivo razsodnost, nerazgledanost ter neodločnost, predvsem pa zapadanje tujemu vplivu. I-la. Prav leoe oozdrave pošiljamo tečajnice tečaja RK za žensko mladino na Ptujski gori sledečim mladinkam: Rodošek Jožefi iz Dolene 38. Zajšek Štefaniji iz Dolene 47. Ber Veroni iz Dolene 50. Letonja Štefaniji iz Dolene 65. Mohorko Mariji iz Dolene 66. Ali vam ni žal zamujenega znanja? Ali veste, da marsika- tera izmed nas pride v tečaj naravnost z dela iz tovarne! Ali veste, da Je naš tečaj glede obiska samo po vaši krivdi med zadnjimi! Morda tudi ne veste, da človek le toliko velja, koli- kor zna! Tečajnice s Ptujske gore. Stran 4 ^PTUJSKI TEDNIK* Ptuj, 16, Januarja 1953 Hovoimenovane ulice in ceste v Ptuiu Ptuj, 13. januarja (LP). Pred potekom mandata je prejšnji odbor mestne občine Ptuj na zadnji seji, 19. novembra 1952, obravnaval predloge o preime- novanju oziroma imenovanju nekaterih ulic na področju Ptuja in se je zedinil s slede- čimi predlogi, da bi imelo področje Ptuja sledeča nova imena cest in uhc: Zadružni trg: obsega prostor od dravskega do studenčnega mostu na obe strani ceste samo hiše v prvi vrsti. Mlinska ulica: prostor od Za- družnega trga mimo invalid- skega podjetja do gornjega mlina. Mariborska cesta: od stu- denčnega mostu skozi Zgornji Breg proti kraju Hajdina. Ob Studenčnici: odcep na Mariborski cesti pri sedanji hišni številki 23 mimo hiše Perša ob Studenčnici do »Omi- kovega marofa«. Zagrebška cesta: od studenč- nega mostu v Ptuju skozi Spodnji Breg in Turnišče. Ob Dravi: vzdolž Drave po desnem bregu od Brunčiča do Majcen Pavle v Mestnem logn. Rogaška cesta: od Hrženja- ka mimo Roka do Hajdine na obe strani. Ob železnici: cesta ob desni strani železniške proge od Za- grebške ceste do Hajdinske postaje. Na postajo: od zadruge Tur- nišče do Vesenjaka pri postaji Hajdina. braženska cesta: ob železni- ški progi od Vesenjaka pri haj- dinski postaji proti Dražencem. Mejna cesta: od Vajsa do Cestnika. Selška cesta: od zadruge Tur- nišče proti Dražencem. Vičavska pot: ob levem bre- gu Drave navzgor od Pavliča do konca. Naselje: novozgrajeni zase- Ijek v štukih. Krambergerjeva pot: pot med Ljutomersko cesto, Trubarjevo ulico in Novo vasjo. Spolenakova cesta: vodi od Ljubeč Ivana mimo Vlndiš An- tona na Sp. Bregu In do Za- grebške ceste. Poljska cesta: od Roka dalje do hajdinske postaje na meji Sp Breg in Hajdina. PREIMENOVANE ULICE IN CESTE: Muzejski trg: je prostor med muzejem. Vinarsko zadrugo in njeno zadružno gostilno. Ob Grajeni: sedanja ulica Na Mestni vrh. Bezjakova ulica: bivša Slom- škova ulica. Murkova ulica: bivša Kreko- va ulica. Žnidaričeva ulica: bivša Ka- pucinska ulica. PRIKLJUČI SE: Oficirski paviljon ter vojaš- nica k Vičavi; Hiša Ozvaltlč Rudolfa iz Volkmajerjeve ulice k Ra- beljčji vasi. PRIKLJUČI IN NA NOVO IMENUJE: Na gradu: hišnih številk 9 okoli gradu, ki so prej spadale k Vičavi, se priključi mestu Ptuju. Z novolmenovanjl in preime- novanji ulic je dan v več pri- merih poudarek z imeni prvo- borcev za socializem, ki jih bo sedanje in bodoče pokolenje ohranilo v spominu kot junake, ki se' niso ustrašili ničesar v borbi za pravičen družbeni red. Za ta nova imena ulic in cest bodo izdelane tudi cestne in ulične plošče in ploščice z hišnimi številkami. ' Z letnega zbora Avto- ^ moto društva v Ptuju Ptuj. 11. jan. (F2). — Avto- moto društvo v Ptuju je Imelo v nedeljo 11.1;. m. svoj redni letni zbor, katerega so se med številnim članstvom udeležili tudi ostali ljubitelji tehnike. Navzoči so bili tudi pionirji, ki 60 v preteklem letu pokazali mnogo zanimanja za tehniko. Med gosti so bili prisotni pred- sta\'niki OLO, LO MO Ptuj in množičnih organizacij s pod- ročja mesta. Iz poročila, ki ga je dal pred- sednik društva izhaja, da je društvo v preteklem letu uspeš- no delovalo, o čemer priča se- dem tečajev, na katerih so usposobili 150 šoferjev. Največ zanimanja za tečaje je pokazala mladina. Tudi drugod so pri- rejali krožke, v katerih so zbi- rali mladino. Tako so uspešno zaldjučili tečaj v Majšperku, letos pa bodo posicušali tudi drugod. S pionirji so priredili izlet v Mursko Soboto. Izmenjali so izkušnje s i>odročja izvajanja tečajev. Sklenili so pritegniti na tečaje žensko mladino. V čast slovenskega Praznika vstaje so izvedli moto dirke. V diskusiji so se člani pridno oglašali. Največ je bilo govora o potrebi garaže. Avtomobili, ki jih im.ajo, so še vedno prepu- ščeni vremenskim neprilikam, zato ni čudno, če je tovorni avto na poti propadanja. Tudi prostori društva so neprimerni za održavanje tečajev. Problem povečanja števila članov ter novi prostori sta najvažnejši VTDrašanji v letošnjem letu. Razpravljali so še o ostalih vprašanjih ljudske tehnike. Na koncu so sklenili, poživeti delo ljudske tehnike ter so to posta- vili pred novi odbor kot naj- važnejšo nalogo. Razširili bodo svoje delovanje tudi izven me- sta s tem, da bodo ustanovili krožke v več vaseh. To bo do- prineslo k širjenju tehnike med mkidino po vaseh. ★ Našo zdravje Infhienca, tudi hripa (gripa) ali španska bolezen se širi zelo naglo, tako da huje ali laže oboli veliko število ljudi, kakor je pač organizem bolj ali manj odporen. Navadno oboli skoraj polovica prebivalcev. Tudi se rada čez nekoliko mesecev, celo po dveh letih, zopet vrača in se loti ljudi, ki jim je prei pri- zanesla, dasi tudi ti. ki so jo preboleli niso pred njo varni in lahko obole dvakrat, trikrat in štirikrat. Največ žrtev zahteva med ljudmi v staro^sti od 21 do 50 let: nedorasli redkokdaj obo- le na influenci, dojenčki le prav izjemoma. Najrajši se loti influ- cnca tistih, ki bolehajo na ka- ki bolezni dihal; v takih pri- merih je smrtno nevarna, kajti če se ji pridruži vnetje prsne mrene ali pMu" in sicsr pred- vsem pri ljudeh, ki trpe na tuberkulozi. naduhi. sladko- srtnosti, belakrvnosti in pri ali:oholik;'-.; t.ikih liudi umira pcvnrei no I."; odstotkov. Zarad" inriucnce pa lahko obole ludi možgani, hrbtni mozeg, živčev- je, čreva, želodec, srce, ledvice, oči, ušesa itd. Najbolj sprejem- ljivi za influenco so neutrje- ni, razneženi ljudje in taki, ki hodijo premalo na zrak. ki pre- bivajo v slabo prezračenih pro- storih. Velika nevarnost, da se nalezemo influence so gneče in zborovanja, odnosno lokali, kjer se shaja mnogo ljudi. Zdrav- ljenje zahteva mir pri enako- merni toploti, dieto, zdržnost od alkoholnih pijač, ki slabe orga- nizem. Važno pravilo je: bol- nik mora leči in ostati v poste- lji, dokler ni popolnoma zdrav; vsaj iz sobe ne sme. Marsikdo, ki je prezgodai zapustil posteljo in sobo, je plačal svojo lahko- miselnost s smrtjo. Po VD. RADIO TOMBOLA 8. FEBRUARJA 1953 Tombolske karte na prodaj v vseh ptujskih trafikah. Cena tombolskega listka samo 20 di- narjev. Izžrebano bo za preko 12 milijonov dinarjev dobitkov, med njimi tudi 5 premij po 100.000 dinarjev. Rezultati tombole bodo objav- ljeni v vseh časopisih, tu& v Ptujskem tedniku. SlooerCaiii bi radi elehfriko stoperce, 12. jan. (EO). Sa- motna haloška vas Stoperce se razteza v ozki dolini in med hribi od Majšperka proti Do- nački gori z zakotnimi kraji Grdina, Sitež, Nadole, Crmo- žiše in Sučje, kateri so popol- noma odrezani od ostalega sveta brez vsake prometne veze, še manj pa od vsake žične nape- ljave. Dolgo se je govorilo o avto- busu na progi Rogatec—Ptuj, o telefonu, o elektriki; seveda ni nikoli bilo denarja; zdaj pa se dela na tem, da se stvar uresniči. Lansko leto v poletju se je uveljavila med tukajšnjim ljudstvom parola: »Elektrika mora biti v Stopercah«. Na prvem množičnem sestanku frontovcev, junija 1952, je bil i7.voljen elektrifikacijski odbor. Odborniki so takoj pričeli z de- lom. Sli so od hiše do hiše in pridobivali člane in denar. Do danes je zbrano gotovine od 149 članov 367.499 din. Seveda še niso bili vsi v stanju plačati prve akontacije, katera je zna- šala 739.000 din. Ves gradbeni material za transformator je že na mestu in plačan. Zidarska dela transformatorja so že na polovici. Zima je nadaljnje delo prekinila. Tukajšnje pre- bivalstvo je prostovoljno opra- vilo 627 delovmih ur pri trasi- ranju, vožnji kamna in gra- moza ter gradnji transforma- torja. Do sedaj so se pri pro- stovoljnem delu najboljše iz- kazali prebivalci iz Grdine, ka- \'0i' tudi poedinci iz krajev Siopercc. Sveča. Nadole, Sitež in Črmoži.š. Priznati pa moramo tudi av^oprevozniku Savli Fi- lipu iz Stoncrc, ki jo do s?daj opravil prostovoljno štiri vož- nje opeke iz Janezove in tri gi-amoza z Dravskega polja. V tem se vidi, da ni uspelo posameznim stoperškim reak- cionarnim poedincem razbiti pripravljalno je rodila hčerko. Poroka: Avgust Frišek iz Štor pri Celju in Rozina Brglez, pos. hči iz Varoža (Makole). Smrti: Alojz Berglez, roj. 1945, Mostečno 3; Simon Jug, roj. 1877, Stopno 15; Katarina Mesaric, roj. 1888, Stopno 9 in Matilda Kolar, roj. Lorber, roj. 1891, Sv. Ana 37. Zanimivosti iz tehnike Prvi polet največjega bomb- nika na svetu. Zadnje dni de- cembra preteklega leta je iz- vršil prvi polet najnovejši bom- barder na reaktivni pogon, ki je obenem največji bombnik na svetu. Letalo je bilo izdela- no v tovarni Handlcy Page, To je štirlmotorno reaktivno letalo s krili polmesečeve oblike. Mo- torji so vgrajeni v krila ter razvijajo silo, ki je večja od sile, ki jo proizvaja 25 loko- motiv brzega vlaka ali pa deset težkih bombnikov iz druge svetovne vojne. Prenosne hiše iz aluminija. Neka angleška tovarna je zgra- dila pred kratkim novo pre- nosno hišo iz aluminija. Hiša zavzema 75 kvadratnih metrov ter Je vsa iz aluminija. Naj- težji sestavni dol tehta fl,5 kg. Hišo lahko sestavijo trije ne- kvalificirani delavci brez po- sebnega orodja v dveh urah. Posebno uporabna je v tropskih predelih, ker ostane, kakor tr- dijo konstruktorji, tudi pod najmočnejšim afriškim soncem hladna in sveža. I::voz cementa iz Hrvatske. Iz Hrvatske je bilo v preteklem letu izvoženega nad 300.000 ton cementa in klinkerja v Argen- tino, Brazilijo in Turčijo. V Sloveniji posekaino vsako leto več lesa, kakor ga prira- ste. V Sloveniji pride na pre- bivalca 0,57 ha gozdno površine, ki da letno 1 6.5 kub. metrov prirastka. Vendar so poseka vsako leto na i.^ti površini 4 kub, metre losa. če bi se to stanje nadaljevalo, bi v do- glednem času ostala Sloveniia brez lesa. Vse to je narekovalo že izvedene omejitve v sečnji, ki pa bodo s časom strožje, da bi se vskladila potrošnja z let- nim prirastkom. ♦ Nesreča ne pn(5iva v zadnjih dneh je ptujska bolnišnica nudila pomoč na- slednjim ponesrečencem: Mla- kar Nadi iz Ptujske gore (po- škodbe leve roke V, Laiič Mileni Iz Domove (poškodbe desne ro- ke); Plohi Jakobu iz Stojnc (po- škodbe desne noge); Ciglar Ludviku iz Ptuja (poškodbe prsta); Žirovnik Karlu iz Ptuja (poškodbe na glavi); Kukovec Ani iz Tibolc (poškodbe reber); Podjaverlek Mariji iz Orešja (zlom leve roke); Svenšek Fran- cu iz Lancove vasi (zlom re- ber); Bračič Francu iz Vidma (splošne poškodbe); Zoreč Rozi iz Mestnega vrha (splošne po- škodbe); Čeh Francu iz Vinta- rovc (poškodba ključnice); An- tonu Pfeiferju iz Njiverc (po- škodba leve roke); Turščak Jo- žetu iz Ptuja (poškodba roke); Vozel Janezu iz Kranja (zlom leve roke); Mohorko Janezu iz StmiSČa (poškodba noge); Mar- tinu Cvetku iz Legniškega vrha (je bil napaden in poškodovan z nožem po trebuhu): Jalušič Rozi Iz Celja (vlak odrezal ro- ko in nogo po padcu iz vagona); Svenšek Stanku iz Gerečje vasi štev. 31 (poškodbe na glavi); Pintarič Stanku iz Prerada (po- ikodba noge). __ ♦ _ KEGLJASKI KLUB v Ptuju se je priključil kot kegljaška sekcija k SD »DRAVA«. Sekcija je prevzela v svojo upravo po- leg kegljišča v Ljudskem vrtu tudi kegljišče »Pri Roziki«. Na obeh kegljiščih bo dovoljeno kegljanje le članom, ki se bodo I^koravali športnim pravilom. Želimo, da bi se v sekcijo pri- ključilo čim več novih članov, zlasti iz ženskih vrst in iz \'rst mladine. Novovstopivše člane vpisuje gospa Jelinekova in znaša enkratna vpisnina 50.~ dinarjev ter mesečna članarina 20.— din za člana, mladini pa je ta tak,«!a znižana. Kegljalo se bo po krožkih, za katere se bo določilo \*ečer v tednu. Kegljaška sekcija potrebuje vestnega postavljača za postav- ljanje kegljev in čiščenje keg- ljišča »Pri Roziki«. Mesečni do- hodki znašajo okrog 5000,—din. Zaradi informacij in nastavitve naj se interesenti javijo pri go- spodarju tov. Nemcu Mihi, Ptuj, Slomškova ulica. ..Praktični" nasveti če želiš govoriti s kmetom Kukovcem Loj rokom iz Lc5 ni- če zaradi kakega dolga, si ga moraš preje poi.^kati. Ne išči ga v hiši niti v hlevu, temveč v parmi, kamor i^e ti je skril v slamo. Ne kregaj se z njim, da .''e k prestraScnosti ne bo še razburil, sicer ne bo hotel izpod zgla\-nika izvleči denarnice in izplačati terjatve, če si izlerje- valcc davka, ga bo5 moral iskati se globlje v slami. Ko vidi« na ormoški cc.-^ti Brcčkov vor iz Rnd^ne in nn njeni Serdinškn Franca iz Snuhlje. ."e umakri s ces^e či- sfn do ograje, sicer se bos zna- šel pod vozom težko r)ošl:r>do- Ne pričakMi. da ti bo Ser- din^ek nom^g^l na noge. k^^r ho no«?'«^! koni^ in po^^.-^^n'!. da ne bi organi dobili njega in voznika. Kotle iz litine je bilo V Rogcznici so dogradili lahko prodati zadružni dem Lani sredi julija sta bila od- nesena Viktorju Gašpariču iz Krčevine in Francu Sužniku iz Kicarja kotla iz litine. V zvezi s to tatvino je tožilec obtožil Jožeta Rodoška iz Krče- vine št, 107, da bi naj bil s po- močjo nekega poljskega delavca napravil lastnikoma kotlov večjo škodo. Na razpravi 17. januarja t. 1. bo o njegovi krivdi razpravljal kazenski senat ptujskega okraj- nega sodišča. V preiskavi je Rodošek deja- nje priznal. Njihova popustljivost se maščuje Na KLO Vitomarci je prišlo lani po krivdi tajnika Hrga in uslužbenca Kupčiča do zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela, kar so znali posamezniki izrabiti v svojo korist. Da bi Rado Kajzersberger la- že dobil vojaški dopust, mu je njegova sestra Ana Toplak iz Dorbetinc poslala brzojavko lažne vsebine s pečatom KLO, ki naj bi jamčil za resničnost brzojavke. Poleg tega pa so si znali pomagati posamezniki iz denarnih težav s tem, da so si izposojali na KLO davčni de- nar, ki so ga vplačevali nekateri davkoplačevalci. Take manipu- lacije z denarjem so bile mogo- če ob slabi evidenci, ki so je vo- dila o denarju na tem KLO. Tožilec je v zvezi s temi ugo- tovljenimi nepravilnostmi obto- žil Ferdinanda Hrga iz Vitomarc in Jožeta Kunčiča iz Vitomarc ter Ano Toplak iz Derbetinc. ki sc bodo zagovarjali 17. januarja t 1. ob 8. uri pred kazenskim senatom v Ptuju. V pretepu so mu zlomili čeljust v aprilu 1950 je prišlo v Sto- percah do prepira in pretepa, pri katerem je bila Petru Per- kausu zlomljena spodnja če- ljust, kar pomeni hudo telesno poškodbo. V zvezi s tem poškodovanjem so obtoženi Anton Frlež iz Gr- dine, Skrabelj Maks iz Cermožič in Anton Galun iz Stoperc. Vsi trije so poklicani pred kazenski senat ptujskega sodišča za 26. januar ob 9. uri. ko bo razprava o pretepu in Perkausovih po- škodbah. R o g o z n i c a, 14. jan. (F. Ž.). V Rogoznici so 31. dec. 1952 svečano odprli novo zgrajeni zadružni dom. V ta namen so uprizorili »Volkodlake- pokoj- nega dr. Alojzija Remca. Po igri so sledile še osiale točke, na katero so se skrbno pripra- vili mladinci v krogu KUD. Rogoznica je že od nekdaj znana po svojem kulturnem delovanju. Že pred vojno so agilno vadili v prejšnjem do- mu, ki so ga Nemci do tal po- žgali. Na starih ruševinah stoji danes novi Zadružni dom, ki bo odslej središče kulturne de- javnosti. Mladinski aktiv si prizadeva, da bi v novi dvorani priredili čim več predstav. V zadnjem času vadijo Jurčičevega »Dese- tega brata«, ki ga nameravajo uprizoriti v tem mesecu. Pev- ski zbor pa vadi partizanske in narodne pesmi. Tudi lutkovno gledališče imajo v programu, s čim bodo razveselili naj- mlajše. Novi zadružni dom v Rogoz- nici je mod najlepšimi v ptuj- skem okraju. ★ Split, 14. jan. Streli obalnega topni.štva in ladijske ter tovai'- niške sireno Splita so objavile proglas o izvolitvi prvega pred- sednika republike. V v^seh kn- lekti^h so bila slavnostna zbo- rovanja. Med prvimi brrojavke- mi so brzojavke admiralov, častnikov, podčastnikov in vo- jaških uradnilcov Jugoslovanske vojne mornarice, delovnih ko- lektivov »Vicko Krstulovič«, to- varne cementa, tovarne »Jugo- \in5l« in druge. MESTNI KINO PTUJ PREDVAJA OD 16. DO 19. JANUAR.TA ŠVICARSKI FILM ŠTIRJE V DŽIPU Ozadje filma je izmučena, sprta, razdeljena Evropa. Zgod- ba je močna, ganljiva, brez laž- nega idealizma, v svoji veri v zmago ogroženih vrednot pa se vrti okrog petih ljudi — ženske in štirih vojakov. Ti zastopniki zavezniških držav patruljirajo po zasedenem Dunaju v džipu med- . narodne vojaške policij c. V nji- hovih odnosih se prepleta tova- riš^o z nezaupanjem, naklonje- nost s predsodki, medsebojna pomoč z odkritim sovraštvom. Njihova uradna dolžnost jim na- laga le skrb za vojaške zadeve, tocfa toplo sočustvovanje z ljud- mi in dogodki v mestu, uh po- stavlja pred vprašanje, kje ra.j uradna dolžnost popusti pred zahtevami človečnosti. Tako se zapletejo v usodo mlade žene, ki pričakuje moža bcgunca' iz sovjetskega ujetni- štva. Francoz, Anglež in Amerika- nec so ji pripravljeni pomagati. Kaj bo storil Rus v tej borbi med vojaškimi ukazi in člove- škimi čustvi? Kaj bo zmagalo — človečnost ali politilca? To bo vam pokazal film, ki je zelo do- bro posnet in izdelan. OGLAS vsem stanovalcem v zgradbah splošnega ljudskega premoženja v Ptuju. Za vrtne parcele, sadovnjake, njive, travnike ob zgradbah .splošnega ljudskega premoženja v Ptuju sklenite najemne po- godbe in vplačajte najemnino v teku meseca februarja t. 1. Po 1. marcu t. 1. ostale parcele se bodo razdelile preostalim rcflektantom. Obvestite tudi ostale stano- valce. Obrazci najemninskih pogodb po 10.— dinarjev. Mestna komunalna ustanova Ptuj, Kvedrov trg 1 soba štev. 5 Objave in oglasi ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob^' strani ob izgubi našega drage- ga očeta, se toplo zahvaljuje- mo. Posebna hvala za poslovil- ne besede ob grobu tov. Čoki Dušanu, tov. Kafol Mirku, za- stopniku lovske družine in tov. Donaj Jožetu, zastopniku Ga- silske čete ter vsem, ki .so po- kojnika spremili na zadnji noti. Gajevci, 14. januarja 1953. Družina Šacerjeva. PRODAM SPALNICO iz trde- ga lesa in nekaj posteljnine. Naslov v upravi lista. MO^iliO KOI.O prodam. — Ja- dranska 16, Ptuj. O aeiD Tacfng€r|ii Makole, 7, jan. O Ivanu Ta- cingerju iz Dežnega štev. 39 pri Makolah je pisal Ptujski tednik že v neki novembrski številki lanskega leta pod naslovom »Bi- lo je prikrito pa je ostalo oči- to«. Članek daje prebivalstvu v vednost, da Ivan Tacinger ni ta- ko pošten, kot se dela med pre- bivalstvom in da bo za svoje nepošteno delo imel dne 2. dec. 1952 obravnavo na Okrajnem sodišču v Ptuju, ko bo tudi do- bil svojo zasluženo kazen. Tako je ljud.stvo občine Ma- kole težko pričakovalo, kdaj bo seznanjeno o Tacingerjevi »za- služeni kazni«, kot je bilo v omenjenem članku navedeno. In res, kmalu je prišla med prebi- valstvo novica, da je bil Ivan Tacinger zaradi tatvine koles obsojen samo na 10 mesecev. To je prebivalstvo, ki pozna Tacin- gerja in njegovo delo. zelo raz- burilo. Orodje, s katerim je Ta- cinger delal svoje nepošteno de- lo in ki je bilo ob hišni preiska- vi zapečateno do sodbe, mu je ostalo in bo tako lahko še na- prej po odsluženi kazni delal brez vlakih ovir. Ivan Tacinger je bil že v letu 1950 kaznovan zaradi tatvine dvokoles, ko so mu zasegli in odpeljali en voz materiala na Poverjeništvo za notranje zade- ve v Poljčanah, in je delo, ko se je vrnil iz zapora, kmalu zopet nadaljeval in si z nepoštenim delom pridobival lepe vsote de- narja. Prebivalstvo občine Makole sc vprašuje ali še obstaja pravica ali ne in zakaj je dobil Tacin- ger tako malo kazen za precejš- nje število dvokoles, katere je v glavnem ukradel delovnemu prebivalstvu in se tako na ra- čun njih in nepoštenega dela opomogel. S. Okrajno gledališke v Ptuju Sobota, 17. jan. ob 20. uri: Ivan Cankar: »KRALJ NA BETAJ- NOVI«, drama v treh dejanjih. Tretja repriza. Nedelja. 18. .jan. ob I.";. (3.) uri: CvctJjo Golar: >-VDOVA RO- SLINKA«, komedija v treh dejanjih. — Zadnjič! Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni en dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure in eno uro pred predstavo.