Prirodopisno - natoroznansko polje Grom, blisek in strela. Otroci, le hitro semkaj! Božične praznike ste — tega ne dvomiin — pray dobro in veselo praznovali, novo leto ste tudi svojim starišem, učiteljem in dru-gim dobrotnikom voščili, pa ste tudi gotovo obljubili, da bodete zinirom boljši in pametnejši. Pa je to tudi popolnoma prav. Človek, kateri nij zmirom boljši in pametnejši, zaostane za duhom časa, a duh časa hitf hitro dalje kakor grom, blisek in strela. Kaj ne, kako hitro vam je minulo pretečeno leto? Komaj ste dvanajst številk ,,Vertca" prebrali, uže zopet je prislo ,,novo leto". In glejte, novo leto bode tudi naprej Se tako urno teklo, pa bode prišlo zopet drugo, tretje itd. , in prej, nego mislite, bodete — stari ljudje. A takrat vas bodo druge skerbi terle, ter ne bodete več tako lehko brali in si take lepe reči zapazovali, kakor zdaj. Z veseljem se bodete spominjali na svoja otroška, to je sedanja leta; a — 16 - mnogi in mnogi bode tožno vzdihnil in rekel: oj, da bi se le bil bolje učil, da bi bil le slušal svoje stariše, učitelje in druge osobe, katere so mi samo dobro soveto-vale! Ne pustite tedaj svojih mladili let bežati v morje večaosti, brez da ne bi tudi vi ž njimi napredovali na umu in lnodrosti. To vani bodi od raoje strani nauk in voščilce za novo leto, katero Bog daj, da bi vsi skupaj veselo in zado-voljno preživeli! Zdaj pa, kakor sem uže v začetku rekel, le hitro semkaj in ,,Vertec" v roke! Slišali ste zadojikrat, kaj je grom, blisek in sfcrela, — nadejam se, da tega nikoli ne bodete pozabili. Ko sem zadnjikrat pisal o teh rečeh, setn takoj vedel, kaj si bodete mislili, prebravši moj sostavek. Dejal sem sam pri sebi: Tako le bodo otroci modrovali: Ako je res, da je grom le prasek in tresek, ka-teri na3tane od preskakovanja ali odletavaaja električnib. isker, morali bi tudi v ba§ oaem trenotku slišati prasek, v katerem vidimo blisek, kakor na priliko sli-šimo tudi puško počiti baš v onem treaotku, v katerem vidimo ogenj. Kedtfr izmej vas je tako premišljeval, ima res dobro glavico in nadejati se ' je od njega, da bode sčasoma pameten ia razunaen človek. Takoj bodefce [zve-deli, zakaj se grom sliši še le po blisku. Nikarte pa mialiti, da morda zato nij grom nasledek bliska, — ako ga pozneje slišimo. Derrar, ki derva cepi, sliši sekiro udarjati baš takrat, kedar v dervo udari; no, ali pa tudi tisti tako sliši, ki je od dervarja oddaljea ? Nikakor ne. Ako stojimo daleo od dervarja, dozdeva se nam, kakor da je najprej v drevo udaril, in še le potlej slišimo udarec. Ked<5r je 'slišal pokanje topov (kanonov), bode tudi to poterdil. Najprej je zapazil ogenj in še le za aekaj trenotkov je slišal pok ali tresek, pa je veadar na mestu, kjer je top stal, v baš onem trenotku počilo, v katerem se je vžgalo. Iz vsega tega, kar sto slišali, sledi, da prasek, tre3ek, z euo besedo vsak zvok (glas), pa tudi jeka (odmev) potrebuje časa, dokler pride od enega kraja na drugi. Čim dalje je kak kraj, tem pozneje pride zvok do nas. Res je, da tudi blisek in vsaka svetloba potrebuje časa, dokler pride do nas od onega kraja, na katerem se je prikazala, ali to se godi tako hitro, da tega časa ae opazimo. Ako je daljiaa še tako velika, zdi se nam veadar, da je svetloba baš v onem treaotku nastala, v katerem jo vidimo. Zvok se tedaj počasaeje razširja nego svetloba. Tedaj aij prav nič čudno, ako blisek prej vidimo nego slišimo grom, dasiravao je pervo ia drugo v istem treaotku nastalo. Učeai ljudje so preračuaali, da grom v eaej sekundi t. j. v času, kateri poti-ebujemo, da naredimo 3 korake, ako prav aitro gremo, 175 sežajev da-ljave prepotuje. Vidite tedaj, da se lehko izračutia daljiaa oblaka, v kafcerem se je pokazal blisek, ako preštejemo sekuade, ki pretečejo med bliskom ia gro-mom. Ako bi vi a. pr. v tem času, ko se zabliska pa do oaega treaotka, ko zagermi, aaredili 12 korakov, bilo bi to enako 4 sekuadam. A v vsabej sekuadi prepotuje zvok, kakor sem uže rekel, 175 sežnjev; tedaj 175X4 = 700 sežnjev je blisefc daleč od aas. Lehko tedaj spozaate, da grom sam po sebi nij prav nič aevarea. Ne-varna je samo električna iskra, kedar na zemljo pade. Baš ,v tistem trenotku, v katerem smo slišali grom, padla je tudi iskra ia nevaraost — je minula. __J7 __ Nekateri ljudje mislijo, da je strela nekov kamen, kateri pade na zemljo, in o tem kamnu potlej mnogo neumnega pripovedujejo — stare babe. Vse so le prazne kvante. Taki ljudje bi vse drugače mislili, ako bi se bili v svojem živlienji kaj ueili. Eavno tako prazna je, ako ked<5 pravi, da je strela tudi vodena, in da taka strela lehko ogenj ugasne, kateri je naredila ,,ognjena strela." To je baš tako neumno, kakor bi ked<5 dejal, da je izveržek iz puške vodčn in ognjen. Vsaka strela je velikanska električna iskra. Ako udari v suho drevo ali slamo, se ve, da jo tak<5j užge; ako pa udari v zid ali v mokro streho, jo pa le neko-liko odere, zažge pa nikoli. Slišal sem nekedaj staro babo, ki je dejala, da se ogenj, ki ga strela na-redi, ne sme gasiti, ker tak ogenj naredi Bog sam, |a njegovim naredbam se človek ne sme ustavljati. Mislila je sirota, da je Bog kakor kak ubog člov«k, kateri se s kamenom grozi svojemu sovražniku! Kedtfr kaj tacega misli, gresi zoper Boga. Grešnega človeka čaka druga, hujša kazen; njega peče vest uže na tem svetu, a po smerti ga čaka večna nemilost božja. Nasa dolžnost je tedaj, da nesrečnežu pomagamo ogenj gasiti, ako ga je tudi strela naredila, — stare babe pa, ki tako berbljajo, zapodiino pri takej priložnosti v kot. - (Konec prihodnjio.) Lj. T.