poštnina plačana ▼ gotovini telo XX. TRGOVSKI UST Številka 114. Naročnina za Jugoslavijo: HM K8tjfefljW8HBy tbgn HU JHB H| KSH H08 Uredništvo >n upravništvo celoletno 180 din, za ■/> leta KS HV ^JHs Hfl ID MhW Uh je v Ljubljani v GregorM- 60 din, za 'U leta 45 din, Staj ^jllw| ^&BSgsBF UHlf HgMgV Hfl HB 9H ES če vi ulici — Rokopisov mesečno 15 din; za lno- ^ ne vračamo. — Račun pri cemstvo: 210 din. — Pia- * n_ . m m • w m pošt. hranilnici v Ljubljani Ca in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino. mdustrno. obrt m denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia Llubllana, petek 8. oktobra 1937 Cena V"»meza» f>CA Vcflca jtevujj din f 3U Centraiizaciia denarništva $e mora nehati! Sistematično se pri nas izvaja centralizacija denarništva. V začetku se je izvajala bolj tiho, da je prečanski kraji niso niti opazili, polagoma pa je zavzela tako jasne oblike, da jo je moral spoznati tudi slepec. Najbolj se je pokazal v avgustu 1931., ko se ni hotelo pomagati zasebnim denarnim zavodom, da bi se rešili iz katastrofe, ki jo je povzročil run vlagateljev. Par sto milijonov papirnatih dinarjev za nekaj m,ese-cev je bilo treba takrat posoditi denarnim zavodom in katastrofa bi bila odvrnjena. A ta skromna in nad vse nujna pomoč se je odklonila. A ne samo to! V tem najtežjem času je Narodna banka denarnim zavodom celo odpovedala svoje kredite. Takrat se je pokazalo, da to nerazpoloženje do zasebnih denarnih zavodov ni le slučaj, temveč sistem. To dokazujejo tudi težka dejstva o stanju hranjlnih vlog pri zasebnih in državnih denarnih zavodih. Pred navalom vlagateljev 1 1931. so imeli vsi denarni zavodi v državi za 15‘7 milijarde din hranilnih vlog in javnih fondov ter pupilnega denarja. Od te vsote je odpadlo na Drž. hipotekarno banko in Poštno hranilnico 2’4 milijarde ali 15'3% vsega denarja. Leta 1937. pa so padle vse vloge in vsi fondi na 13'9 milijarde din, od te vsote pa je odpadlo na drž. hip. banko in Poštno hranilnico 5‘3 milijarde, ali 38'6%, na vse zasebne denarne zavode pa 8'5 milijarde ali 61'4% Če pa prištejemo še čekovne vloge pri Poštni hranilnici v višini 1-6 milijarde k denarju, ki je pod kontrolo obeh državnih zavodov, potem vidimo, da kontrolirata oba državna zavoda že nad polovico vseh vlog v naši državi. Sistem centralizacije je torej zmagal! Toda propagatorjem te centralizacije niti ta zmaga ne zadostuje, temveč hočejo izvesti centralizacijo do konca. Centralizacija kmet ekih dolgov pri Priv. agrarni banki je bila nov uspeh tega sistema, v kratkem se bo začela pripravljati tudi ustanovitev centralne zadružne banke, ki jo zahteva novi zadružni zakon, centraliziran je bil denar bratovskih skladnic in s ustanavljanjem vedno novih fon dov se razširja centralizacija de narja še na druga polja. Skratka: centralizacija denarništva se nadaljuje z vso odločnostjo in v ta namen se ustanavljajo tudi vedno nove podružnice drž. denarnih zavodov. Nujna posledica te centralizacije je, da vse zasebno denarništvo vedno bolj peša, da ne more več v prejšnji meri izvrševati svojih funkcij, teh pa v celoti državni zavodi tudi ne morejo prevzeti. Nastaja tako praznota, pod katero trpi vse naše gospodarstvo in ki je najbolj kričeči dokaz velikanske državniške nesposobnosti onih, ki izvajajo to nepremišljeno in škodljivo centralizacijo denarništva. Kajti tisti malenkostni dobiček, da je centralizacija denarja pri državnih denarnih zavodih za drž. blagajno komodnejša, niti zdaleka ne odtehta velikanske škode, ki je nastala, ker ne deluje več preje tako delavno in zaslužno zasebno denarništvo. Pozitivna vrednota se je uničila, na njeno mesto pa se ni postavilo nič! Pri tem pa s,e je napravila še druga in silno občutna škoda. Ni le prazen slučaj, da se je ataka tujega kapitala v Jugoslavijo posebno stopnjevala od onega trenutka, ko je naše domače zasebno denarništvo na tleh. Samo domači zasebni kapital se more boriti s tujim, nikakor pa ne državni denarni zavodi, ki so po svojih pra- vilih mnogo preveč vezani. Našo gospodarsko osamosvojitev je ubila centralizacija denarništva. Tu je izvirni greh našega gospodarskega neuspeha. Gospodarski ko državni in nacionalni razlogi govore proti centralizaciji denarništva in zato se sedanji sistem centralizacije ne sme več trpeti. Zato je tudi načrt nove hranilniške uredbe, ki je izdelana v duhu najostrejše centra- lizacije denarništva, pravo izzivanje in se mora zato z vso odločnostjo odkloniti. Naravnost narodna in državna škoda bi bila, če bi se ta uredba sprejela. Proti njej je zato treba voditi kar najbolj energičen boj, ki pa ne sme biti le stvar denarnih zavodov in gospodarskih ljudi, temveč stvar vsega naroda! Tu ni mogoč noben kompromis, tu se mora voditi boj do popolne zmage I Stirie glavni novega zadružnega Spomenica Zbornice za TOi na trgovinskega ministra V prejšnji tedenski številki smo objavili prvi del spomenice ljubljanske zbornice za TOI o glavnih nedostatkih novega zadružnega zakona. Zlasti poudarja spomenica, da je novi zadružni zakon v nasprotju z obrtnim zakonom in da bo zato povzročil mnoge nejasnosti. Zato je nujno potrebno, da se izdajo pravilniki k novemu zadružnemu zakonu le s soglasjem trgovinskega ministrstva, da bi se ta nesoglasja čim bolj omejila. Posebno pozornost pa zaslužijo štiri točke novega zadružnega zakona in na te opozarja drugi del spomenice, ki ga objavljamo danes. I. Ustanavljanje zadrug Za ustanovitev zadruge je po novem zakonu potrebnih 10 oseb, ki razpolagajo s svojim premoženjem in ki pismeno izjavijo, da hočejo ustanoviti zadrugo. Nobeno predhodno dovoljenje obrtnih oblasti za ustanovitev zadruge ni potrebno. Zadruga pravno obstoji, ko se vpiše v zadružni register. V teh pretirano liberalnih določilih je dobršen del vzroka kasnejših poslovnih neuspehov in kritičnih dogodkov v razvoju našega zadružništva in najbrže bodo imela ta določila, — če ostanejo v veljavi — tudi za posledico, da se bodo tudi v bodoče ustanavljale zadruge brez zadostnih sredstev in pogojev za obstoj, in sicer od oseb, katerim je več za ugodnosti in bonitete, ki jih nudijo zadruge, kakor pa za resnično zadružno delo. Upravičena ije bojazen, da bo že pri ustanavljanju nove zadruge in kljub vsem ugodnostim, subvencijam in podporam manjkala dejanska potreba in možnost uspeha. V preteklih letih smo bili ponovno priče, kako so se posamezne zadružne zveze obračale na kr. vlado s prošnjami za subvencije iz javnih sredstev, da se z njimi pokrijejo deficiti. Ta žalostna izkušnja se bo v bodočnosti, če ostaneijo sedanje razmere, še dostikrat po-iuivljala. To nalaga konferenci dolžnost, da opozori ministrstvo, da se morajo za vse oblike firm izenačiti pogoji za izvajanje blagovne trgovine ali obrtniškega obrata ter da je treba v prvi vrsti preprečiti vsako nezaželeno eksperimentiranje, da se z nerealnim in odvisnim ustvarjanjem zadrug ne kompromitira sicer zdrava in koristna zadružna ideja, da se ne povzročijo zadružnikom nepopravljive škode in posredno tudi drugim gospodarskim ljudem in vsemu gospodarstvu, kakor se II. je to žal dosedaj že večkrat zgodilo. Konferenca smatra, da je treba učinkovitimi sredstvi preprečiti hipertrofično ustanavljanje zadrug, če ni dana zanje dejanska potreba, če je zasebno gospodarstvo dovolj razvito in če moije z medsebojno konkurenco regulirati cene v korist potrošnika. Zbornice so mnenja, da se mora obstoj obstoječih zasebnih obratov ščititi, saj so njih lastniki najvažnejši in največjii davčni zavezanci ter se ne smejo brez veljavnega vzroka izpostavljati privilegirani konkurenci, ker bi sicer morale za občno gospodarstvo nastopiti samo negativno posledice. Konferenca je mnenja, da je brezpogojno potrebno, da pri ustanavljanju zadrug intervenira obrtna oblast, ki je tudi po § 1. obrtnega zakona pristojna za vsako redno, samostojno in ncprepovc-dano gospodarsko delo, kajti tudi gospodarske zadruge se ne bavijo z nobenim drugim ko takšnim gospodarskim delom. Brezpogojno nujno je, da se ohranita kontinuiteta in stabilnost v gospodarskem življenju ter da se obvaruje gospodarsko ravnovesje nepotrebnih stresljaijev in eksperimentov. Konferenca meni, da zadružni zakon, čigar določbe se nanašajo izključno le na urejanje notranjega ustroja, uprave, kontrole in računovodstva, že sam po svoji naravi ne more derogirati določil obrtnega zakona, še manj pa urejati delikatne javno-pravne odnošaje. Mislimo, da ni to že iz zakonodaj-no-lehničnih ozirov mogoče. II. Označevanje zadružne firme Označba zadruge mora ustrezati dejanskim činjcnicam. Ne sme biti označba zadruge takšna, da služi prevari občinstva, ker praksa dokazuje, da se krijejo pod splošnim imenom »Seljačka zadruga« ali »gospodarska zadruga« vsi mogoči dovoljeni in nedovoljeni posli. Po predpisih novega zadružnega zakona določajo ime zadružne firme sami ustanovitelji in registrsko sodišče ne more v nobenem pogledu ugovarjati obratnemu predmetu, ker nima za to •niti zakonske podlage niti povoda. Mora čisto navadno vzeti na znanje, kar se mu prijavi. Občna upravna oblast je prav tako izključena od vsakega vpliva in odločanja, ker more le na indirekten način zvedeti, kaj je obratni predmet posameznih zadrug. Takšno stanje jo nevzdržno. Konferenca smatra, da se mora pred- videti oblast, ki bo ugotovila, če naslov zadruge ustreza činjenicam ter da se z neresničnimi imeni ne zavaja ljudi v zmoto. III. Obratni predmet zadrug Že v uvodnih izvajanjih smo poudarili, da je popolnoma jire-puščeno zadružnikom-ustanovite-ljem, kaj da označijo kot obratni predmet zadruge. Mnenja smo, da ije to zelo neumestno svobodoljubje in da je zelo slabo, če imajo zadruge pravico, da delo in poslovanje, ki so ga brez odobritve oblasti postavile v svoja pravila, neomejeno opravljajo v svojih poslovnih prostorih. Znana je činje-nica, da se more na hitro roko in vsak hip sklicati izredna skupščina zadružnikov in izpremeniti pravila, dočim je pri zasebni firmi vseh strok za vsako izprcmeniko dovoljenja ali odobritve potrebna vloga pri obrtni oblasti, združenju, zbornici itd. Določila novega zadružnega zakona so v tem oziru nezadostna in pomanjkljiva. Zato se morajo izpopolniti. Zlasti je potrebno, da izda trgovinski minister potrebna navodila, posebno glede specialnih zadrug, za katere so potrebne iz splošnih interesov posebne kavtele. Tu mislimo na hranilnice in kreditne zadruge in zastavljalnice, ustanovljene na zadružni podlagi, posebno pa še na zadružne zavarovalnice. Opozarjamo, da je treba posebej urediti tudi pogoje za začetek poslovanja pri zadružnih električnih centralah za razsvetljavo, za prodajo pogonske sile, nadalje pri stavbenih in gradbenih zadrugah, pri strojnih in podobnih zadrugah. Enako ne morejo biti izvzete blagovne zadruge, tudi če poslujejo samo z zadružniki, ne glede veljavnosti zakonskih določil, ki se tičejo kontrole poslovanja, obsega dela itd. za posamezne vrste blaga, ki ga prodajajo. Obrtne oblasti pa bodo sedaj v veliki zadregi. Zato prosi konferenca, da se jim dajo striktna navodila, ki bi se morala istočasno sporočiti tudi zbornicam. Upoštevati je treba tudi to, da je zakonodavec v novem trgovinskem zakonu, o katerem je istočasno razpravljalo nar. predstavništvo, predvidel in smatral za potrebne posebno stroge pogoje za (Nadaljevan je na 2. strani.) Ob 2Oletnici smrti V času najtežje preizkušnje je bila slovenskemu narodu naklonjena sreča, da je imel za voditelja moža, zraslega čisto iz njegovih korenin, ki pa je v proroškem duhu videl zarjo osvobojenja in pogumno usmeril pot svojega naroda k tej zarji. Še je na zunaj vladala tuja nadoblast in še so se svetili po slovenskih vaseh in mestih njeni bajoneti, toda duhovni preobrat naroda je bil že izvršen — in to po zaslugi velikega Kreka. In tako je bil v najbolj temnih dnevih pogreb dr. Kreka tudi prva manifestacija naroda, ki je vrgel s sebe tujo nadoblast. In ko so so ljudje vračali s pogreba, je bil v njih Krekov duh in njegovo zadnje sporočilo je postalo zakon za vse Slovence. S pobožnostjo in zanosom se zato slovenski narod klanja ob 201etnici smrti svojega nepozabnega vodnika njegovemu spominu ter v naj-vdanejši hvaležnosti in ljubezni obljublja zvestobo njegovemu zadnjemu sporočilu. Večna slava spominu Janeza Er,| Kreka! Sporazum z združeno opozidio in sklenien Pod predsedstvom dr. Mačka je i je v bodoče izključena. Pot do re- bil v četrtek dopoldne v Zagrebu sestanek delegatov beograjske združene opozicije: dr. Gavrilovi-ča, dr. Lazarja Markoviča in Boke Vlajiča z zastopniki KDK: inž. Ko-šutičem, prof. Jclašičein, dr. Šutc-jein, Več. WUderjem in Savo Ko-sanovičem. Na sestanku so delegati ugotovili, da je bil dosežen popoln sporazum, čigar besedilo bo v najkrajšem času objavljeno. »Hrvatski dnevnik« priobčuje k temu poročilu komentar, v katerem med drugim pravi: S tem sj>orazumom sicer še ni rešeno hrvatsko vprašanje, temveč se z njim začenja šele nova organizacija države na podlagi popolne enakosti in enakopravnosti hrvat-skega naroda. Vsaka majorizacija šilve hrvatskega vprašanja ije sicer še dolga, vendar pa je sklenjeni sporazum za naše politično življenje važen datum. Konkretneje govori v svojem komentarju »Obzor«, ko pravi, da se s sporazumom vrača Jugoslavija na versajsko pogodbo, ker postaja zopet kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato da je potrebna ukinitev stanja po 6. januarju in likvidacija nedemokratskih režimov. Združena opozicija zahteva sklicanje ustavotvorne skupščine, do njenega sestanka pa se naj ustvari neko prehodno stanje. Glede nove ureditve države ni nobenega določila v sporazumu, ker da se ni hotelo prejudicirata ustavotvorni skupščini. festanavljanjc, poslovanja in kontrolo dela delniških družb in družb s omejenim jamstvom, ki se ba- fvijo 6 sprejemanjem hranilnih (vlog, s kreditnimi in zavarovalnimi posli. Pa čeprav gre tu za kapitalno mnogo močnejše ustanove, kakor so gospodarske zadruge, je vendar zakonodavec smatral za potrebno, da z ozirom na izkušnje, ki so bile pridobljene za časa velike gospodarske depresije, zahteva večija jamstva ter da poveča Odgovornost uprave in nadzorstva za vse poslovanje. Z vso pravico smo pričakovali, da bo zadružni zakon kakor trgovinski zakon vseboval podobne določbe. Treba pomisliti, da so n. pr. v dravski banovini kreditne zadruge, ki so imele nad 200 milijonov din hranilnih vlog. Za tako visoke vsote zaupanega denarja je treba postavati čisto druge kavtele. Konferenca označuje kot usoden nedostatek zakona, da se morejo V eni vasi ustanoviti tudi po tri in več kreditnih in blagovnih zadrug, ki pri takšnem številu absolutno nimajo pogojev za uspešno delo ter je zato že z ustanovitvijo zadrug tudi zapečatena njih usoda. Imeli smo zadosti za-jdružnih konkurzov z usodnimi posledicami za cele pokrajine in vse sloje prebivalstva in zato smatramo, da imamo legitimacijo in da je to tudi naša državljanska dolžnost, da pravočasno opozorimo na pedostatke tega zakona in na posledice, ki morajo neizogibno nastopiti. Najbolj primitivna zal it e-!va, ki se mora postaviti in ki se mora upoštevati, je, da se ne ogroža z breznačrtnim in demagoškim ustanavljanjem zadrug brez dejanskih potreb delo in eksistenca obstoječih obratovalnic ter da se zahtevajo za ustanavljanje zadrug, zlasti kreditnih, kavtele v sorazmerju z višino sprejetih hranilnih i\log in obsegom poslovanja. Zlasti smatramo, da ni združljivo z zadružnim načelom, da sc od-ipirajo krčme in druga gostinska podjetja na zadružni podlagi. Trav tako smatramo, da se ne bi smeli omogočati hoteli na zadružni podlagi, kajti zadruga more pač biti lastnik, zakupnik hotela pa mora biti vedno oseba, ki zadosti predpisom obrtnega zakona. Pri gostinskih obratih se pač ne more -upravičiti načelo, da služijo samo zadružnikom ali da služijo povečanju dohodkov zadružnikov, temveč se mora nasprotno računati, da zmanjšujejo njih dohodke. IV. Primeri, ko morejo zadruge poslovati tudi z ne-zadružniki Konferenca zlasti opozarja na določitev izjemnih primerov, ko more zadruga prodajati tudi nc-cadružnikom. V tem pogledu določa točka 6. § 1. zadružnega zakona, da more prodajati zadruga pokvarjeno ali poškodovano blago, ko tudi odpadke iu postranske proizvode tudi nezadružnikom. Te pa morejo prodajati po svoji lastni preudurjenohti, kadar in ko to smatrajo za potrebno brez kakršne koli obveze, da morajo to predhodno prijaviti oblastem ali dobili od njih dovoljenje, temveč je njih edina dolžnost samo ta, dn naknadno o tem obvestijo svojo revizijsko zvezo. S takšnim določilom izgubi zadruga svoj prvotni značaj in vsa določila, da je njih poslovanje omejeno izključno le ara zadružnike, imajo le še teoretični pomen. To določilo omogoča vrsto zlorab iu izigravanj. Kdo more vendar ugotoviti, če je bilo neko blago v resnici poškodovano in če je bilo poškodovano v tej meri, da je treba v interesu zadružnikov prodati to blago neza-d-iužn ikoni. Kdo more presojati, če se s poškodovanim blagom ne prodaja tudi nepoškodovano, zlasti še, ko ni nobene omejitve glede količine toga blaga. Tako imenovano poškodovano blago se more prodati tudi na vagone. More se malo segreti koruza ali more se označiti malo bolj vlažna pšenica kot »poškodovana«, pa čeprav se more posušiti, se bo vendar ta pšenica prodajala prosto nezadružnikom ko v vsaki trgovini. Kaj naj pomeni v tem primeru prijava trgovca obrtni oblasti, ko pa bo sre-ski načelnik čisto navadno izjavil, da je zadruga s prijavo zadružni revizijski zvezi storila svojo dolžnost? Tu so v resnjej velike možnosti, da se trgovskemu stanu napravijo velike škode, ker vemo, da ima zadružništvo povsod svoj privilegirani položaj in da je ozko povezano s stanovskimi m drugimi organizacijami, katerim služi kot agitacijsko sredstvo. Zbornica je mnenja, da je treba analogno določilom obrtnega zakona glede razprodaje i7xlati enaka določila za te primere, ker se ti izjemni primeri ne morejo označiti drugače kakor neke vrste razprodaje. Potrebno je nadalje, da vsebujejo ta določila striktna navodila, kako se mora postopati pri določevanju poškodovanja in da je treba poleg prijave zadružni revizijski zvezi prijaviti takšne prodaje tudi sre-skemu poglavarstvu, ki mora kontrolirati te prodaje. To je minimum, kar mora trgovski stan zahtevati, da se vsaj do neke mere reducira izigravanje, ki se bo itak pojavljalo v velikem stilu. Če je bila intencija zakonodav- ca, da omogoči vnovčen j e malih količin pokvarjenega blaga, kar se dogaja v vseh obratovalnicah z živili, potem je potrebno, da se v pravilnikih to izrečno naglasi in pove in da se navedejo tudi čisto jasni primeri, kako treba tolmačiti to določilo. Ce je bila n. pr. namera zakonodavca, da se proda pokvarjena mast nekemu industrijskemu podjetju za izdelavo mila, potem je treba v navodilih takšne primere navesti, da se bo vedelo, da ni tu mišljeno, kakor da bi se smela neužitna hrana prodajati nezadružnikom. V tem primeru bi bila vsaka kontrola neučinkovita, konferenca pa zlasti podčrtuje, da bi bilo tudi takšno tolmačenje mogoče. Iz izkušnje pa vemo, da bi se verjetno tako tudi postopalo. Prav tako je potrebno, da se izdajo natančna navodila za tolmačenje in uporabo odst. 7. in 8. § 1. zadružnega za.kona. Odstavek 7. govori o periodičnih ovirah, zaradi katerih ne bi mogla zadruga s proizvodi svojih zadružnikov zalagati svoje stalne potrošnike ter predvideva možnost, da se more v tem primeru nabaviti blago tudi od vsakega nezadružnika. S tem se izpreminja zadruga v navadno trgovino, ker nihče ne ve, kaj se more razumeti s periodičnimi ovirami. Periodična ovira more biti tudi leto slabe žetve, de- ževno vreme, slabe ceste itd. Nihče ne ve, kako dolgo bi moglo to trajati, niti kdo je poklican, da določi, kdaj je nastopila takšna periodična ovira. Kmetijski minister, ki bo izdajal v ta namen potrdila, ni z ničimer vezan. Verjetno je, da bo izdajal takšna potrdila na nedoločen čas in s tem dajal možnost vsakovrstnega izigravanja. Ne moremo končno preiti biez opombe tudi določila odst. 8. da namreč morejo zadružne prodajai-nice poleg proizvodov svojih zadružnikov prodajati tudi postranske potrošile predmete, nabavljene od iiezadružnikov, brez katerih se glavni proizvod ne more uspešno prodajati. Pojem postranskega predmeta ni definiran v zadružnem zakonu niti sicer v praksi, ker variira z ozirom na vrsto glavnega predmeta. Krog postranskih predmetov more se šire ali ože tolmačiti, kakor se pač želi poslovati. Tudi je zadruga suverena, dočiin nima obrtna oblast nobene pravice intervencije. Kmetijski minister bo izdajal takšna dovoljenja brez omejitev in brez indikacij, kateri predmeti se morajo smatrati kot postranski in na podlagi teh dovoljenj bo prodaja nezadružnikom legalizirana na vsej črti. Vsaka prijava trgovskih združenj, da je posamezna zadru- ga v konkretnem primeru prekoračila svoj delokrog, bo v tem primeru brezpredmetna in neučinkovita. Ni treba se varati in misliti, da zadružniki ne bodo znali izkoristiti teh votlin in nedostatkov zakona in da se ne bodo bogato poslužili teh namenoma nejasnih določil zakona. Trgovcem v teh primerih ne bo preostalo nič drugega, kakor da se tudi sami po-služijo teh sredstev in da izprcmc-ne svoje trgovine v zadružna podjetja, da morejo potem vzdržati konkurenco. • Konferenca zbornic je omejila svoje pripombe samo na štiri najbolj eklatantne primere, pa čeprav je v zadružnem zakonu še mnogo drugih določb, ki bi se morale kritično presoditi. Z ozirom na to prosi konferenca, da ministrstvo nujno vzame v pretres navedene momente ter zastavi ves svoj vpliv, da se izdajo navodila in pravilniki, ki bodo prinesli jasnost glede uporabljanja zadružnega zakona in njegovega razmerja do določil obrtnega zakona in da se pri tem v polni meri upošteva zaščita legalnih pravic trgovine in obrta. Zbornici je čast zaprositi ministrstvo, da blagovoli o svojem končnem sklepu obvestiti zbornico. Demokracija Senzacionalen govor predsednika Roosevelta Kot gospodarski list se ne bavi-mo s strogo političnimi problemi, temveč jih le na kratko registriramo, kolikor je neobhodno potrebno za informacijo bralcev. Vendar pa je včasih treba, da se ne ravnamo po tem načelu, zlasti takrat, kadar gre za vprašanja miru in gospodarskega ter kulturnega sodelovanja narodov. Ta vprašanja pa so tudi usodne važnosti za gospodarstvo slehernega naroda, zakaj samo v miru se ustvarja blagostanje. V današnjih časih, ko že na dveh koncih sveta uničujejo vojni dogodki narode in ko je vedno večja nevarnost, da se vojna prenese še v druge države, je posebne važnosti, da krepko nastopijo vsi, ki so za mirno sožitje narodov in ki so nasprotniki vojn. Sožitje narodov pa je mogoče samo takrat, kadar sc sklenjene pogodbe spoštujejo, kadar niso mednarodni dogovori le ničvredna cunja. Danes pa moramo žal le prepogosto kon-statirati, da se mednarodne pogodbe na najbolj brutalen način teptajo, da se prezirajo najelemen-larnejše pravice narodov in posameznikov, da (»ostaja v mnogih deželah nasilje že pravna norma. Od takšnega razvoja življenja so zlasti ogroženi mali narodi, ki morajo že zaradi lastnega interesa biti trdno na strani onih, ki branijo pravico, kulturne ideale človeštva ter mirno in konstruktivno sožitje narodov. Zato se kot Slovenci in Jugoslovani, a tudi kot gospodarski ljudje v celoti postavljamo ob stran onih, ki branijo mir in človeško dostojanstvo. Zato tudi z največjim zadoščenjem in vesel jem pozdravljamo govor predsednika mogočnih Združenih držav Sev. Amerike Franklina Roosevelta. Njegov nastop je danes, ko so mnogi že mislili, da je prišel čas triumfa za nasprotnike demokracije, tako pomemben, kakor je bil Wilsonov govor pred 20 leti, ko je napovedal vstop Združenih držav Sev. Amerike v svetovno vojno. Njegov govor pomeni vstajenje demokracije in napoved lepših in srečnejših dni za človeštvo. Rooseveltov govor Ob priliki blagoslovitve orjaškega mostu v Chicagu je imel predsednik Roosevelt velik in naravnost senzacionalen govor. Uvodoma je v tem govoru opozarjal, da morejo tudi Združene države Sev. Amerike postati cilj napada, če se ne bo napravil sedanji mednarodni anarhiji čimprej Konec. Če izbruhne bolezenska epidemija, potem prepreči navadno človeška družba njeno razširjenje s splošno karanteno. Če izbruhne vesoljni potop, potem ni za nikogar rešitve. Zato tudi Amerika ne more vedno voditi politiko izolacije, temveč mora voditi politiko miru ter sprejeti vse ukrepe, ki morejo preprečiti vojno z njenimi nevarnostmi za blagostanje in za varnost slehernega naroda. Cela vrsta mednarodnih pogodb je bita kršena, med njimi tudi Kellog-Briandov pakt ter pogodba devetih sil (o nedotakljivosti Kitajske). »Brez vojne napovedi', brez svarila in brez vsakega opravičila se civilisti — in med njimi šene in otroci — z bombnimi zračnimi nn-pndi brezobzirno more. V časih tako imenovanega miru sc ladje brez vzroka in brez opozorila napadajo in potapljajo od podmornic. Države podpihujejo ta boj in posegajo v državljansko vojno dežele, ki jim nikdnr ni storila nič žalega. Neki narodi zahtevajo za sebe vso svobodo, a drugim narodom jo odrekajo.« Po tem lapidarnem opisu sedanjega stanja je predsednik Roosevelt nadaljeval: »Izolacija ne da nobene zaščite, temveč mora narod Združenih držav v skrbi za svojo bodočnost misliti tudi na druge narode. To je vzrok, če kot odgovorili poglavar naroda uporabljam veliko mesto Chicago kot pozoruico in sedanjo slavnostno skupščino kot priliko, da jim govorim o predmetu, ki je izredne nacionalne važnosti.« Vlada nasilja Predsednik Roosevelt, je nadaljeval: »Mednarodni položaj se je tako poslabšal, da imajo narodi vseh držav, ki hočejo živeli s svojimi sosedi v miru in prijateljstvu, vzrok za najresnejše skrbi. V Kel-log-Briandoveni paktu izraženi visoki cilji in z njimi porojena upanja so se morala umakniti plazečemu strahu pred zlom. Vlada terorja in mednarodne brezpostavuosti se je začela pred nekaj leti z neupravičenimi vmešavanji v notranje zadeve drugih narodov ter z invazijami v tuja o/emlja ob kršitvi veljavnih pogodb. Sedaj je dosegla stadij, ki resno ogroža že same osnove kulture. Nedolžne narode in države ravnodušno žrtvujejo vladohlepno-sti drugih, brez ozira na pravico in človečnost.« »Zato si morajo miroljubni narodi s skupnimi napori vzdržati temelje, na katerih varno počiva mir. Skupno se morajo upreti kršitvam pogodb in brezodgovor-nim instinktom. Samo nevtralnost ne da rešitve iz tega stanja. Svet se mora vrniti k veri na dano besedo ter na veljavnost podpisanih pogodb! Prav tako se mora priznati, da so nravstveni zakoni za obnašanje narodov kakor za obnašanje posameznikov.« Nato je Roosevelt opozarjal, da je enako nemogoče, da bi se katera koli država izolirala od gospodarskih in socialnih preobratov. V nadaljnjem svojem govoru je dejal predsednik Roosevelt: Na osnovi sklepa Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino in Centralnega predstavništva v Beogradu sklicujejo vsa združenja širše konference trgovstva, na katerih se pretresajo ter razpravljajo vsa važnejša vprašanja, ki intere-sirajo naš stan in za katerih rešitev se naše organizacije borijo že leta in leta. Najvažnejša vprašanja. o katerih moramo na konferenci razpravljati, so: 1. Veleblagovnice ter nabavljal-tie in konsumne zadruge. 2. Kreditne razmere in sanacija denarnih zavodov. 3. Karteli in vprašanje tujega kapitala. 4. Davčni sistem. 5. Glavne pomanjkljivosti obrtnega zakona. C. Določila o kro.šnjarslvu. 7. Uredba o samoupravnih hranilnicah, — itd. Ker poteče 27. oktobra t. 1. veljavnost uredbe o prepovedi veleblagovnic, je nujno potrebno, da trgovstvo s složnim nastopom doseže ponovno prepoved veleblagovnic, kajti nadaljnji obstoj veleblagovnic bi (»omenil uničenje šte- »Dancs pa sc spravljajo v nevarnost mir, svoboda in varnost 90% ljudi po ostalih 10 odstotkih, ki groze, da bodo pravo narodov ter mednarodni red iz temelja predrugačili. Prav gotovo mora teh 90 odstotkov ljudi, ki hočejo živeti v miru, v zakonitih razmerah in v soglasju z že stoletja priznanimi nravstvenimi načeli, najti, pota, da uveljavijo svojo voljo. Brez dvoma gre za vprašanje, ki zanima vse. Deli tega vprašanja se ne tičejo le kršitve in čisto jasnih določil ter posebnih pogodb, temveč so to naravnost vprnšanja vojne in miru ter mednarodnega prava, prav posebno pa vprašanja, ki zadevajo osnovna načela huma-nitete. Kršitve pogodb, kakor so Kel-log-Briandov pakt, pogodbe devetih sil ter Zveze narodov, pa so se brez dvoma zgodile. Nad vsem tem pa je svetovno gospodarstvo, svetovna varnost in svetovna humaniteta.« Rooseveltovi odločni izpovedi za pravico in humaniteto se kulturni svet priključuje v celoti in s takšno odločnostjo, da ge pripravljen braniti te ideale človeštva tudi z vsemi sredstvi. vilnih malih in srednjih trgovskih obratov. Zato je stanovska in moralna dolžnost vseh trgovcev, da se v polnem številu udeležujejo teh širših konferenc. za Ljubljano sklicuje Združenje trgovcev takšno širšo konferenco v torek, dne 12. oktobra 1937 ob 8. uri zvečer v prostore Trgovskega doma. Na konferenci bodo govorili voditelji trgovskega stanu, zato jih trgovci s svojo prisotnostjo podkrepite v njih naporih ter prizadevanju za izboljšanje gospodarskih razmer ter za napredek trgovskega stanu. Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5’— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg «t. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že oti nekdaj. V torek širša Išublianskega trgovstva Zahteve podeželskega trgovstva Odločna beseda trgovcev celiskega okraia Na predlog Zveze trgovskih združenj je sklicalo dne 4. oktobra predsedstvo Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju širšo sejo, katere se je udeležilo 54 zaupnikov iz vseh treh srezov, kil*et pričeli delovali in se. bo s tem dvignilo zaupanje v denarne zavode. Po deželi ne sprejemajo denarni zavodi skoraj ni-kakili vlog, zaradi tega tudi ne morejo dovoljevati posojil in ne morejo več izpolnjevati svojih funkcij. Namesto da bi delali in koristili gospodarstvu, samo še životarijo in so vsak dan bliže likvidaciji. Narodna banka naj v resnici po- posestva, ker so se povsem posve-| tili šušmarskim poslom. Socialno zavarovanje § 384. zakona o obrtih pooblašča ministra za trgovino in industrijo, da izda v dveh letih uredbo o socialnem zavarovanju trgovstva, uredbi kmetske zaščite ne gredo I Preteklo je od časa, ko je dobil ta obresti za terjatve pri kmetih, bo zakon obvezno moč, že trikrat po 111 moral pač te za svoj dolg kriti iz dve leti in vendar uredba še lastnih sredstev. To pa pomeni pri izdana. Ker trgovstvo itak odločno 10% obrestovanju točno 65% iz- odklanja centralizacijo take usta-gubo. Jasno je, da bo trgovec do- nove, ampak jo hoče in nvore oprav-hodke, ki pridejo letno iz kmet- 'jati samo v vsaki banovini zase, skih dolgov, moral porabiti izldjuč- je povsem neumestno, da ministr-no v to, da zniža z njimi glavnico I stv° zavlačuje izdajo uredbe. Če svojega dolga. Ako bo pa le do- trgovstvo nekaterih pokrajin še ni hodke porabil le za plačilo obre- uvidelo nujne potrebe socialnega sti, v katerem primeru bo še itak zavarovanja, potem ne gre, da bi moral iz svojega dodati 2%, mu ostale tudi napredujoče pokrajine bo po 12 letih ostal celoten dolg brez tega zavarovanja. Potrebno pri zavodu, medtem ko bo aktivna | i® torej, da se uredba v širokem protipostavka, torej kmetski dol; izbrisana. Zato je potrebno, da trgovci zahtevajo, da se uredba o kmetski zaščiti zboljša v toliko, da se določi, da imajo kmetje poravnati svoje blagovne dolgove pri trgovcu v dveh letih in obrestovati vsaj po 4%. Krošnjarstvo Krošnjarstvo, razen onega, ki se I davka in taks niti ne poznajo in bavi s prodajo predmetov hišne seveda tudi ne plačujejo. Dalje delavnosti, naj se prepove, ker ne naj se davki pravično pobirajo prinaša nikake koristi, državi pa I tudi pri tujih podjetjih, ki so do-ogromno škodo, ker krošnjarji ne I sedaj navzlic večmilijonskim do plačujejo davka od svojih kupčij. I bičkom plačevala tako maldnkost-Koristi imajo le nekateri temni ne zneske na davkih, da bi se teh elementi, ki na najgrši način iz- naš državljan naravnost sramoval, rahljajo konsumeute. Krošnjar-1 Obdnčijo naj se tudi vse nabavljal-stvo se je že tako razpaslo, da po-1 ne in konsumne zadruge, ker so deželski trgovec sploh ne proda pridobitna podjetja kakor vse dru-več manufakture. Vsa kupčija I ge trgovine. krošnjarjev je pa zvezana dosti-1 Naravnost brezsrčno je, da nio-krat tudi s sleparijo in goljufijo, I rajo trgovci plačevati pridobnino ker se krošnjar ne zadovoljuje z I tudi bd izdatkov, ki jih imajo med običajnim dobičkom kakor trgovec, I letom radi bolezni v družini. okviru nemudoma izda, da bodo tudi še starejši trgovci deležni dobrot, ki jih od te ustanove upravičeno pričakujejo. Davki Davčni sistem naj se poenostavi, da bo mogoča kontrola. Davek naj se z mikroskopom ne išče tam, kjer se že itak preveč plača, ampak v krajih, kjer poedinih vrst ampak želi zaslužiti tudi po 200" Pridobnina naj bi se pavšalirala Take sleparije pa ostanejo vse ne- trgovcem do din P.00.009"— letnega kaznovane, ker je nemogoče sleparja naknadno zaslediti in ugotovili. Edini dobiček, ki so ga krošnjarji dosedaj nudili lconsu-mentom, je bil v tem, da so prodajali, ob času ko je bila v veljavi še uredba o pobiranju trošarine na britvice, originalne zavitke po 10 kosov inozemskih britvic za 10 din. Domač trgovec te ugodnosti ni mogel nuditi, ker je vendar že na trošarini za 10 britvic plača! 10 din. Ugotovilo se je tudi, da se v zadnjih časih le redkokdaj ujame tihotapec pri razpečavanju »tihotapljenega blaga, čeprav se je poprej to mnogokrat pripetilo. Danes prevzemajo prodajo tiho- prometa. S tem bi odpadlo mnogo presenečenj, mnogo krivice in mnogo nepotrebnega razburjenja. Obrtni zakon V § 19., odstavek 1., naj se poostri določba, da dovršeni 4 razredi srednje, meščanske in tej SLGVENlA-TRflNSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah OCARINJENIH uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizij«, deklaracij — car. reklamacije — rckurzi — carinsko-tarifne informacije itd. enake strokovne šole nadomeščajo učno dobo in 1 leto zaposlitve, ker je praktično nemogoče, da bi si absolventi teh šol že v enem letu pridobili dovolj praktičnega znanja za vodstvo trgovine. S to določbo se je že več škodovalo kakor koristilo, kar so dokazali že mnogi primeri. V istem paragrafu naj se odstavek 4 popolnoma črta, ker je povsem v nasprotju z ostalimi določili zakona. Čevljar tudi po treh letih izvrševanja svojega obrta ne bo dober manufakturist ali železničar, niti ne špecerist. Tudi kovača si ne moremo dobro predstavljati za trgovskim pultom. Pripeti pa se običajno, da je prej dober čevljar postal potem, ko si je pridobil še obrt trgovine, slab rokodelec in seveda še slabši trgovec. Imamo na tisoče brezposelnih izvrstno kvalificiranih trgovskih moči, ki čakajo ugodne prilike, da b' se osamosvojili. Zaradi tega ni potrebno, da se v trgovsko stroko silijo še obrtniki. V § 177. naj se črtata besedi viz vestno blago«, ker se te pri ol Tistih napačno tolmačita. Izvest-no blago je pač po mnenju oblasti ono, s katerega prodajo se hoče krošnjar baviti in radi tega sprejemajo krošnjarji dovoljenja za prodajo vseh mogočih vrst blaga, kar se pač da nositi ali voziti. Soglasno in z odobravanjem so bile sprejete te zahteve in vse slovensko trgovstvo se jim v celoti pridružuje. Program je postavljen, na delo, da bo tudi izvršen! Zmšanie uradniš 240 milijonov din za povišanje uradniških plač — žnižanje obrestne mere DHB za hipotečna posojila tim mama vedno Rogaš- L3 ZeiSO ka slatina nu/urgttul 'i f( c/o vajalcem in konsumentom, da pride tako proizvajalec do boljših cen. Nabavljalne in konsumne zadruge pa trgujejo z istim dobičkom za sebe, kakor trgovec, saj jasno dokazujejo to z ogromnimi dobički, ki jih vsako leto navajajo v svojih bilancah. Radi tega spadajo vse te zadruge med pridobitna podjetja in se morajo kot takšna tudi obdačiti! Iz cenikov, ki jih te zadruge izdajajo svojim odjemalcem, je razvidno, da nimajo niti enega predmeta, ki bi se prodajal v smislu zahtev zadružništva. Edino mariborska nabavljal na zadruga za državne nameščence prodaja štiri vrste zadružne čokolade in to med tisoč drugimi predmeti, ki pa niso zadružnega izvora. Kar se cen tiče, so vse skoraj na isti višini kakor pri trgovcih, pri nekaterih predmetih pa še celo višje. V naši agrarni državi bi bilo potrebno v prvi vrsti pospeševati zadruge, ki pomagajo kmetu vnov- Agencija Avala je objavila naslednjo vest: Beograd, 6. okt. Danes popoldne tapr.kih predmetov krošnjar;,, k, Ld 5 do ? je jmela ylada pod pred_ na deželi [>o svo,,h zvezni, prav 3edglvom dr. stojadinoviča sejo, na lahko razpeeajo to blago./ato tud, ka,eri je p0, oslal,ih resornih »v c nomnno i.A TUTI tl O rr r o < 1 n n.rndi I ** 1 “ ne pomagajo niti nagrade ovadi teljeni, ker se krošnjarji le malo vprašanj ministrski svet sprejel: 1. predlog, s katerim se s 1. no- časa zadržujejo v enem kraju, da vl.nibrom 1Sj37 povišajo osebne in uli c?vtl.nli ni ITl/MTfV»P nninti I . . _ . _ _ .. jih sploh ni mogoče prijeti. drnginjske doklade državnim niškim pripravnikom; 3. odlok, s katerim se od 1. no-1937 povišajo nagrade maga narodu in ne samo svojim delničarjem, ker sicer nima pravice do svojega naslova. riipilarni denar naj se vrne domačim zavodom, ker je tukaj potreben. Tam, kjer je bil zbran, naj tudi oplaja gospodarstvo. Sanjo to je pravično in pravilno. Likvidacija kmetske zaščite po Priv. agrarni banki je povsem zgrešena. Upniki, t. j. denarni zavodi, naj bi sprejemali od dolžnikov odplačila naravnost, ker je tretji posrednik popolnoma nepotreben in je vse njegovo delovanje osredotočeno le na to, da zadržuje sanacijo denarnih zavodov. Kmetska zaščita Kmetska zaščita je za podeželskega trgovca skrajno krivična. Trgovec, ki je bil primoran kreditirali kmetom večje zneske, ni mogel teh izpadkov na gotovini kriti iz dohodkov iz trgovine, ampak je bil primoran za enak znesek najeti posojilo. Ker mu po Ker so vse prošnje in predstav- uslužbencem; ke organizacij trgovcev za odpravo 2. odlok, s katerim se od 1. no-krosnjarstva ostale brez uspeha, I vembra 1937 povišajo plače urad zahtevamo, da odločujoči činitelj’1 • - -javno obrazložijo razloge, radi ka terih podpirajo krošnjarstvo. Že j vembra meseca decembra 1. 1. je kr. ban-1 duevuičarjem v državni službi; ska uprava predlagala pristojne-1 4. odlok, s kale rim se odobrijo mu ministrstvu, da iz tehtnih I finančnemu ministru letni krediti vzrokov prepove vsaj krošnjarje-1 y znesku 210 milijonov din za ponje z manufakturo. Ker ta predlog k-ritje izdatkov za povečanje plač se anes ,11 resen, je jasno, da I državnim uslužbencem; 5. odlok, da Držama hipotekarna banka lahko za hipotečna po sojila, ki so bila odobrena do 1. aprila 1931, zniža obrestno mero od 9*8% na 7% ali na 6% letno; 6. odlok, s katerim se avtonomne minimalne carinske postavke na avtomobile vseh vrst znižajo na ni resen, ]e jasno, imajo krošnjarji pri ministrstvu večjo besedo kakor pa kr. banska uprava. Ako bo brezbrižnost oblasti do krosnjarstva še nadalje trajala, bo potrebno, da se pri ministrstvu za trgovino in industrijo ustanovi še oddelek za krošnjarstvo in bo tako država Jugoslavija prva, ki bo 15% vrednosti; imela posebno ministrstvo za trgo-J vino, industrijo in krošnjarstvo. šušmarstvo 7. uredbo, s katero se uvaja obvezna prodaja in potrošnja mešanice bencina z alkoholom za pogori motorjev in s katero se trošarina Za šušmarjenje v trgovini naj se I na plinsko olje zviša, znižajo pa se predpišejo strožje kazni in naloži trošarinske dajatve za mešanico pristojnim oblastvom, da šušmar- pri vseh javnih telesih ter se do-ske posle z vso strogostjo zasledu- loči znižanje prodajne cene za to jejo. Posebno v lesni trgovini se pogonsko sredstvo; je neupravičena trgovina že tako 8. odlok, s katerim se znižajo razpusta, da legitimni trgovec carinske postavke pri uvozu ben-sploh ne pride do kupčije, razni [cina ali plinskega olja za mazanje; posestniki pa zanemarjajo svoja' 9. uredbo, kadar in pod katerimi pogoji se lahko prekine in ustavi postopanje za monopolskc in trošarinske prestopke; 10. sklep, da se izda uredba * zakonsko močjo o gospodarskem dvigu južnih krajev. Pojasnilo finančnega ministra Fin. minister Letica je sprejel novinarje ter jim dal nekatera pojasnila glede preje navedenih sklepov vlade. Najprej je razložil, zakaj so se morale uradniške plače reducirati, Nato je izjavil, da je vlada sklenila, da poveča prejemke aktivnih uradnikov (ne tudi upokojencev) na višino, na kateri so bili pred redukcijo v septembru 1935. Povišanje pa ne velja za uradnike od IV/I. skupine dalje. Vsem drž. nameščencem in tudi upokojencem pa se vrne stara doklada za otroke, ne pa tudi družinski dodatek za ženo. Zelo zanimivo je bilo pojasnilo finančnega ministra glede odkupa tako imenovanega Krougcrjeveg« vžigaličnega 0'5% posojila v višini 2? milijonov dolarjev. Ker nismo plačevali nekaj let obresti za to posojilo, je naraslo na 28.87 milijona dolarjev. Sedaj se je država dogovorila z družbo, ki je lastnica vseli teh obveznic, da kupi obveznice tega posojila za 4,400.009 dolarjev. Ves ta dolg je torej država odkupila s samo 15*2% dolžne vsote. Končno je dal finančni minister še obsežna pojasnila glede ostalih sklepov vlade, ki se zlasti nanašajo na pospeševanje motorizacije. Socialno zavarovanje trgovcev Iz referata tainika Smuča na seii uprave liublianskega {Ant. Coklin: Posebnost Slovenije, ki nima para V Savinjski dolini so preteklo leto nekateri hmeljski nakupovalci napovedali davčni upravi kot svoj zaslužek precej višje zneske, kakor pa so jih v resnici prejeli na proviziji od svojih tvrdk. Na svprašanje, zakaj so to storili, so omenili, da so pač na lastni koži hoteli čutiti učinek glorije, ki obdaja v občini najviše obdačenega !»pridobitnika«. V Sloveniji se torej še vedno jmajdejjo ljude, ki iz same bahavosti jskrbijo, da se državne kase pre-ihitro ne izpraznijo. Samo v redu bo, če jih davkarija od njih bahavosti nekoliko Ozdravi. Anketa zaradi odpiranja in zapiranja trgovin Banska uprava je sklicala za Bredo dopoldne anketo zaradi odpiranja in zapiranja trgovin. Ankete so se udeležili zastopniki Zbornice za TOI, Zveze trgovskih združenj, delavske zbornice in Zveze pomočniških zborov. Dan preje pa je bila o istem predmetu konferenca v Zbornici za TOI„ ki jo je vodil predsednik trgovinskega odseka Albin Smrkolj. Na konferenci so bile zastopane vse glavne delojemadske in delodajalske organizacije ter je prišlo skoraj v vseh vprašanjih do popolnega soglasja med njimi. Zato je bila tudi uspešna konferenca na banski upravi. Odločitev je sedaj pri banski upravi, ki bo, kakor smo prepričani, v polni meri upoštevala soglasno stališče delodajalskih in delojemalskih organizacij. 8.—9. številka »Trgovskega tovariša« Tudi najnovejša dvojna številka »Trgovskega Tovariša« se odlikuje z izbranim gradivom. Predvsem je treba omeniti uvodno razpravo marljivega in priznanega gospodarskega publicista g. Draga Potočnika o naši težki industriji. Ze v prejšnji številki »T. T.« je podal g. Potočnik zgodovino našega železarstva na Gorenjskem. V tej številki najprej opisuje vlogo železa v modemi industriji ter podčrtuje, da je uporaba železa najbolj jasen konjunkturni barometer. Nato pa nas seznanja s sedanjim mogočnim razvojem železarske industrije v Jugoslaviji. Posebno poglavje posveča v svoji razpravi Kranjski industrijski družbi, ki se zlasti v zadnjem času lepo razvija. Z opisom organizacije težke industrije in svetovne produkcije železa in jekla se zaključuje v tej številki zelo zanimiva razprava g. Potočnika. — Zelo aktualen je naslednji članek dr. Šarabona o sporu na Daljnem vzhodu in njegovem vplivu na svetovno gospodarstvo. Posebno dobro bo služilo zadnje poglavje članka o vojni kapaciteti Japonske. Slede še članki: Gospodarski razvoj Jugoslavije, ki ga je objavila »N. ZiVricher Zeitung«, Naše gospodarstvo v jeseni 1. 1937., Konvencija Oslo ter cela vrsta manjših, a zelo zanimivih člankov. Prepričani smo, da bo ravno s temi krajšimi članki bralcem »Trgovskega Tovariša« posebno dobro ustreženo. — Kakor v vsaki številki »T. T.«, tako je tudi v tej listek zelo bogat ter poln aktualnih informacij. Številko zaključuje tajniško poročilo tajnika Agnole na zadnjem občnem zboru Trg. društva »Merkur«. Tudi najnovejša številka »Trgovskega Tovariša« dela čast uredniku revije g. Kavčiču in je v lepo vzpodbudo trgovskemu stanu. Znova najtopleje priporočamo vsakomur, da se naroči na to revijo. Naročnina znaša za vse leto samo 36 din, da se pač nihče ne more izgovarjati, da je zanj naročnina previsoka. Naroča se pri Trg. društvu »Merkur«, Ljubljana, Trgovski dom. Vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev ni novo. S tem so se bavile naše organizacije že pred leti in to še pred uveljavljenjem sedanjega obrtnega zakona, ki daje možnost ustanovitve takšnih socialnih institucij. Poleg drugih važnih gospodarskih vprašanj se je prav gotovo tudi zavarovanju trgovcev posvečala vsa leta naijvečja pažnja. Da je zavarovanje res potrebno, smo občutili to najbolj v času gospodarske krize, ko so se rušili temelji trdnega gospodarstva. Socialno vprašanje oz. zavarovanje trgovcev ni vprašanje, ki bi se moglo rešiti kar 'čez noč, ker vsebuje toliko posebnih ozirov, pri katerih se je treba zaustaviti in najti primemo obliko za dober način nijih rešitve. Gospodarski element ni stalen, temveč fluktu-ira, valovi in se menja iz dneva v dan. Pritok novih članov ni omejen na stalno število in starost, temveč je odvisen od individualnih odločb, gospodarskih razmer, ki tudi niso vedno stalne. Zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931 predvideva uvedbo zavarovanje trgovcev ter obrtnikov v svojem § 384. Minister za trgovino in industrijo se s tem paragrafom pooblašča, da v sporazumu z min. za socialno politiko in narodnega zdravja in po zaslišanju trgovinskih zbornic predpiše uredbo o organizaciji, načinu ter pogojih za soc. zavarovanje članov združenj za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Ta uredba bi se morala uveljaviti v roku dveh let po uveljavljenju zakona o obrtih. Ta rok pa je § 49. finančnega zakona za leto 1934/35. in pozneje podaljšal za nedoločen čas. Po odredbi § 384. zakona o obrtih morajo združenja obrtnikov takoj, to je po objavi te uredbe izvesti socialno zavarovanje svojih članov, dočim se je socialno zavarovanje za trgovce prepustilo volji na o obrtih predpiše uredbo o socialnem zavarovanju pa se to zbog gospodarskih razlogov ni moglo zgoditi in se je moralo socialno zavarovanje trgovcev s posebnim določilom fin. zak. od godi ti na poznejše čase. Tudi je bilo določeno, da se izvede postopoma. Zato je minister za trgovino in industrijo svoječasno poslal Zbornicam naslednja navodila: Zbornicam se nalaga, da opozo-re vsa združenja trgovcev, da prenehajo vsako akcijo po odst. 3. § 384. z. o. o., ker je to prezgodnje in nima nobenega pravnega delovanja, zato se bodo vsi zaključki smatrali za neveljavne. Zbornice se istočasno poživljajo, da vzamejo socialna vprašanja v pretres ter pošljejo min. za trgovino in industrijo poročilo in predloge, po katerih bo mogoče izdelati načrt uredbe o socialnem zavarovanju, ki bo za vso državo enak. Kakor izgloda, se vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev namenoma zavlačuje. Trgovska združenja pa so še nadalje vztrajala na zahtevi, da se socialno zavarovanje trgovstva izvede in so to zahtevo neprestano ponavljala na vseh zborovanjih. Omeniti moramo pa še to, da ni prav nobenega evidentnega razloga, da bi določanje enotnih smernic smelo biti razlog za zavlačevanje socialnega zavarovanja trgovstva. Ta razlog bi mogel veljati le, če bi se hotelo to zavarovanje centralizirati. Centralizacijo trgovskega zavarovanja pa vse jugoslovansko trgovstvo odklanja in zato naj bi se prepustilo zvezam trgovskih združenj, da izvedejo zavarovanje trgovstva po banovinah, kakor smo zahtevali. Pri nas je socialno zavarovanje doma, pa bi ga tudi laže izvedli, ne da bi koga ranili. Tako pa smo od zavlačevanja prizadeti vsi. Na skupnem sestanku zbornic leta 1934. se je pooblastila Zbor- nica v Beogradu, da čim prej izvrši vse potrebno za pravilnike trg. socialnega zavarovanja, ljubljanska in zagrebška pa, da izpopolnita te pravilnike s svojimi referati. Vse to se je izvršilo. Zagrebško Združenje je ugotovilo, da se more izvesti socialno zavarovanje trgovstva le na prisilni podlagi, prostovoljna je težja, izvedljiva pa le tam, kjer je stanovska zavest trgovstva močna. Interesantno je, da je večina trgovcev v Zagrebu proti temu, da bi padli pod zavarovanje vsi oni, ki izvršujejo obrti po § 19/3, to je branjevci. Pravijo, da je riziko za take člane največji in da bi si ti morali ustanoviti svoje lastno zavarovanje. Na konferenci zbornic v Banjaluki letos spomladi se je o zavarovanju trgovstva ponovno razpravljalo in kasneje še na konferenci zbornic v Beogradu pretekli mesec. Na tej konferenci se je sklenilo: da se pošljejo vsem združenjem vprašalne pole, da se izjavijo, kako si želijo in mislijo izvedbo socialnega zavarovanja trgovstva. Omeniti je treba še to, da se slovensko trgovstvo zanima predvsem za bolniško zavarovanje, do čim trgovci v južnih krajih predvsem za starostno. Vsi pa soglasno odklanjajo vsako centralizacijo zavarovanja. Takšno je torej današnje stanje. Socialno zavarovanje trgovstva je brez njegove krivde ter proti njegovi volji zašlo na mrtvo točko. Posebno slovensko trgovstvo je storilo vse, kar se je od njega zahtevalo, da bi se moglo socialno zavarovanje trgovstva takoj izvesti. Vsa stvar pa je zastala v Beogradu in od tu se ne premakne naprej. S tem pa je tudi že pokazana pot, im kateri je treba iti, da se soc. zavarovanje trgovstva vendar že enkrat uresniči. 1934. je bila nemška trgovina z Grčijo in Bolgarsko še pasivna, sedaj pa je tudi s temi državami aktivna. Tako je bila v prvih sedmih mesecih 1. 1. aktivna proti Grčiji za 4, proti Bolgarski pa za 7 milijonov mark. Pasivna pa je bila letos nemška trgovina z Romunijo, in to zaradi velikih nakupov žita v Romuniji. Dvig nemške trgovine z balkanskimi državami, nam kaže naslednja tabela (izvoz in uvoz skupno, vse v milijonih mark. za leto 193? podatki samo za prvih sedem mesecev): 1934 1935 1930 1937 Romunija 110 144 195 179 lugoslavija 67 98 152 137 Grčija 84 107 131 93 Bolgarska 53 81 106 6? skupno 314 430 584 481 * tmrva, plestra in 7p u H urahkemi?Do snalt Li, I t4* UlUII ob|ebe. klobuke itd. Skrobt tn »vctlolika srajce, orraf nike iti manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. šelenbnrgova ni. 8 Teleton it 82-72. Kdor priporoča kupcem zanesljivo dobro blago, kakor je aromatična kava »Slast«, sj zasigura stalne odjemalce. S prodajo kave »Slast Ekstra« pa si pridobite nove odjemalce. Izvolite pri prihodnjem cenj. naročilu aromatične žitne kave »Slast« si dati priložiti za poskušnjo še pet kg »Slast me-lange« v zavojčkih različne velikosti. Politične vesti Francija in Anglija bosta zagrozile Italiji z vojaško intervencijo v Španiji, če bi Italija še naprej skušala zavlačevati odgovor na njuno noto. Popoln preobrat je nastal pod vtisom Rooseveltovega govora (ki ga podajamo na drugem mestu) v Zvezi narodov glede Japonske, še na predzadnji seji je kazalo, da bo Zveza narodov mogla izglasovati le neko vodeno resolucijo proti Japonski, v torek pa je nastal nakrat preobrat, ko je ameriški poslanik Ilarrison poklical iz dvorane angleškega delegata lorda Cranboma in mu sporočil vsebino Rooseveltovega govora. V tem govoru je poudaril Roosevelt, da Združene države Sev. Amerike ne bi mogle ostati več v svoji izolaciji, če bi še nadalje napredovala mednarodna anarhija in se ne bi več spoštovale mednarodne pogodbe. Italijanski listi so reproducirali Rooseveltov govor samo v sedmih vrsticah ter le omenili, da je govoril Roosevelt tudi o zunanji politiki. V vladnih italijanskih krogih govore, da se ni bati večje reakcije na Rooseveltov govor. Tudi nemški listi ne objavljajo Rooseveltovega govora, temveč ga vodilni listi le na kratko komentirajo. Zlasti spominjajo na nastop predsednika Wilsona pred 20 leti in naglašajo, da se Wilsonu ni posrečilo uveljaviti svoja načela. V Ameriki je napravil Rooseveltov govor silen vtis in je vsa Amerika zanj zelo navdušena. Državni podtajnik Hull je dejal, da je govoril Roosevelt vsemu ameriškemu narodu iz srca. Rooseveltov govor pa ne pomeni, da bi Amerika kar napovedala vojno Japonski, temveč Roosevelt je hotel s svojim govorom predvsem prebuditi Zvezo narodov ter P’rancijo in Anglijo, da bi vztrajali na svojem stališču. Zveza narodov je dobila z Rooseveltovim govorom mogočno oporo in njen sklep glede Japonske je postal odločen in jasen. Sklep vsebuje štiri točke. Prva poudarja, da osvaja ZN argumentacijo daljnovzhodnega odbora (ki je ugotovil, da pomenijo japonski napadi na odprta mesta barbarizem, ki ga ni mogoče opravičiti). V 2. točki se zahteva takojšnje sklicanje devetih sil, ki so sklenile 1. 1922. wa-shingtonsko pogodbo o nedotakljivosti Kitajske. V 3. točki priporoča ZN vsem silam, da nič ne store, kar bi moglo oslabiti silo Kitajske, da pa vsaka sila sama preudari, na kateri način bi mogla učinkovito pomagati Kitajski. Končno je sklenila glavna skupščina v 4. točki, da se njeno zasedanje le odgodi, da ima predsednik vsak hip možnost, da skliče novo sejo daljnovzhodnega odbora. Praktično pomenijo ti sklepi, da se mora vsaka prepoved izvoza orožja na Kitajsko opustiti, da pa ima vsaka sila pravico, da proglasi tudi bojkot japonskega blaga, da podpira Kitajsko z orožjem in strokovnjaki, a tudi s še bolj učinkovitimi sredstvi, celo z vojaškimi sankcijami. Zveza narodov je s tem storila svojo dolžnost. Tudi tretja ofenziva Japoncev pri šangaju se je ponesrečila. Japoncem se je sicer posrečilo, da so prebili kitajsko fronto pri Lotienu, toda na hitro poklicane kitajske rezerve so zagnale Japonce zopet nazaj. V vseh teh dneh ofenzive so prodrli Japonci na 13 km dolgi fronti le za 550 metrov. Posebno preglavico delajo Japoncem izvrstno skrite kitajske baterije, ki streljajo z izredno natančnostjo. Ko so prileteli nad fronto japoriski aeroplani, da bi odkrili te baterije, so te utihnile. Takoj po njih odhodu pa so začele zopet baterije streljati s prejšnjo točnostjo. Tudi na novo došle japonske čete niso mogle doseči nobenega uspeha. Japonska ima sedaj pod orožjem en milijon ljudi, od katerih je na kitajskih frontah že 700.000 mož. Policija v Tokiu je aretirala voditelja japonskih delavskih sindikatov, ker je propagiral ustanovitev ljudske fronte na Japonskem. Na žetveni zahvalni slavnosti na Biickebergu je govoril tudi Hitler, ki je zlasti poudarjal nemško zahtevo po kolonijah. Dejal je, da je sedanji prostor za Nemčijo mnogo premajhen. Nemci zahtevajo zato svoje kolonije, če se nam govori, da ne potrebujemo kolonij, ker moremo vse, kar potrebujemo, kupiti, potem moramo reči, da bi tudi mogli vse to kupiti, če se ne bi Nemčija po vojni skozi 15 let izropala. Drugi zopet pravijo, da so kolonije breme, ki nič ne nese. Kljub temu pa nam Nemcem nočejo vrniti naših kolonij. Po Hitlerjevem govoru mu je izročil Gobbels darilno listino, da je ves Biicke-berg prešel v njegovo osebno last. novi naslov: Sv. Petra c. 4 TELEFON 25.57 članov združenj, če se za zavarovanje izjavi nadpolovična večina članov na redni letni oz. izredni skupščini. To je večina združenj Slovenije izvršila že pred štirimi leti. Razlog za to diferenciacijo med obrtniki in trgovci leži v tem, da je zakonodavec smatral obrtnika za finančno slabšega od trgovca. Praksa pa je medlem pokazala, da ta argumentacija ne drži, ker je zaradi krize zašel trgovec v prav tako težko stanje ko obrtnik. Kakor sem že omenil, je rok za uveljavljenje uredbe o organizaciji socialnega zavarovanja, o načinu ter pogojih podaljšan za negotov čas. Pa to še ni vse! Z odlokom min. za trgovino in industrijo št. II 6240 U od 22. februarja 1934 je bilo ukinjeno vsako delo prisilnih združenj trgovcev in obrtnikov na polju socialnega zavarovanja svojega članstva, in so bili vsi njihovi dosedanji sklepi proglašeni za neveljavne. Kakor rečeno, ije min. ža trgovino in industrijo pooblaščen, da po dveh letih uveljavljenja zako- Stanje naših kliringov Stanje naših kliringov se je od 22. do 30. septembra izpremenilo takole: Aktivni kliringi: Naše stare terjatve proti Italiji so se povečale od 40,8 na 41,01 mi lijona lir. Nove terjatve pa so narasle od 17'35 na 2017 milj. lir. Proti Nemčiji so se naše terjatve znižale od 18,12 na 15,68 milijona mark. Znižale so se tudi naše terjatve proti Poljski, in sicer od 15,4 na 14,5 milijona din. Naš aktivni saldo proti Turčiji se je le neznatno zmanjšal: od 5,56 na 5,53 milijona din. Proti Španiji se je zmanjšal od 2,76 na 2,75 milijona pezet. Pasivni kliringi; Proti Belgiji se je povečal naš pasivni saldo od 4.08 na 4,2 milijona belg. Proti Madžarski se je povečal od 7,66 na 9,2 milijona din. Še bolj se je povečal proti Romuniji, in sicer od 22,75 na 26,9 milijona din. Proti Franciji je narastel naš saldo od 4,82 na 5,57 milj. frankov. Češkoslovaške terjatve proti nam so narasle od 124,3 na 124,6 milijona Kč. Od pasivnih saldov se je znižal samo naš saldo proti Švici, in si cer od 1,61 na 1,53 milijona švic. frankov. Nemška zunanja trgovina z Balkanom stalno raste Nemška trgovina z balkanskimi državami je v stalnem dvigu. Leta Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. septembra izkazuje naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din): Zlato v blagajnah se je povečalo ;za 10,1 na 1.673,2, zlato v tujini pa jse je znižalo za 0,1 na 31,03, da se Ije skupna podloga povišala za 10 na 1704,2. Devize izven podloge so se zmanjšale za 13,9 na 712,3. Vsota kovanega denarja se je znižala za 25,7 na 349,5. Posojila so se po dolgem času zopet enkrat zvišala, in sicer so se zvišala menična posojila za 16,2 na 1.338,4, lombardna pa so se znižala za 0,04 na 251.1, da so se skupno posojila povišala za 16,2 ina 1.589,5. Razna aktiva so narasla za 35,7 Ina 1.784,05. Obtok bankovcev se je povečal za 104,7 na 5.842,6. Obveze na po-kaz pa so se znižale za 63,1 na 2.356,6. Razna pasiva so se znižala za 18.8 na 304,8. Skupno kritje se je povečalo od 26,68% na 26,70%, samo zlato pa od 26,19 na 26,22%. Ugodno stanje angleških državnih financ Po podatkih angleškega finančnega ministrstva so se povečali državni dohodki v prvi polovici tekočega proračunskega leta (od aprila do septembra) od 292,2 na 308.9 milijona funtov, izdatki pa so se istočasno povečali od 372,6 na 407,4 milijona funtov. Dohodki so torej narasli za 16,7, izdatki pa za 34,8 milijona funtov, da znaša ves primanjkljaj 98,5 milijona funtov. Kljub temu pa se mora označiti stanje angleških Ti-r.auc kot ugodno. Državni dohodki so namreč v drugi- polovici proračunskega leta znatno večji ko v prvi. Letos bodo še prav gotovo, ker zapade prvi obrok za dohodnino, ki je bila letos znatno povečana, šele 1. januarja. Splošno stanje angleških financ se mora kljub velikemu oboroževanju označiti kot zelo dobro. Vsi znaki govore za to, da bo sedanji angleški proračun uravnovešen kljub velikim izdatkom za oboroževanje. • Zastopniki samoupravnih hranilnic so bili sprejeti od trgovinskega ministra, kateremu so razložili svoje zahteve glede znanega načrta uredbe o hranilnicah. Zahtevali so, da se mora načrt popolnoma spremeniti, da ostane popolnoma neokrnjeno dosedanje poslovanje hranilnic. Posebej so še zahtevali, da se vrne hranilnicam pupilarni denar. Trgovinski minister je obljubil, da bo sklical posebno konferenco z zastopniki slovenskih hranilnic, preden bo načrt uredbe izročen ministrskemu svetu v pretres. Slovenske hranilnice je zastopal. dr Kamušič. Hranilne vloge pri Mestni hranilnici v Ljubljani so se v septem bru dvignile za 3,5 na 81,2 milijona din. Beograjska Tvozna banka, ki Je imela podružnico v Tirani, je dobila dovoljenje, da sme opravljati kompenzacijske posle med našimi in albanskimi podjetniki. Dinar se je v Albaniji pocenil. Tečaj zlatega albanskega franka je bil dosedaj 7 frankov za 100 din, odslej pa bo prodajala izvozna banka 100 din za 6'50 franka, kakor je prodajala dinarje Albanska banka. Privredna. bartka v Bački Palan-ki je sklenila, da bo sedaj po izročitvi kmetskih dolžnikov Priv. agrarni banki ustavila svojo likvidacijo in zopet začela redno poslovati. Trgovinsko ministrstvo je ta sklep že odobrilo. Reichsbanka je bil a primorana v zadnjem času poslati v tujino večje količine zlata iz svojega rezervnega zlat"»a fonda, ki je že narastel na 220 milijonov mark. Ker se je razvila nemška zunanja trgovina letos zelo ugodno, je tem bolj zanimivo vprašanie, za kaj je t moral* Nemčija izvoziti zlato. Portugalska narodna hanka je predlagala v*ndi, da od nravi vse devizne omeiltve ter dovoli zopet Prost promet kapitalov. Pomagati tuieg t« Vreme1* brani še naprei veleblagovnice Beograjskemu »Vremenu«, o katerem pravi vsa. javnost, da je vladni list, gre neravno ponosna čast, da se med vsemi jugosloven-skimi dnevniki s posebno vehemenco zaganja v korist veleblagovnic. Objavil je cele strani zagovora veleblagovnic, med drugim tudi celostranski imserat, da so od takrat, ko je začela delovati v naši državi veleblagovnica »Ta-Ta«, prenehali konkurzi trgovcev in se povečalo število trgovin. Kako prazna je ta trditev in naravnost smešna, smo zadostno razjasnili in v resnici se tudi nihče več ne upa ponoviti tega abotnega argumenta. Tako ga je opustilo »Vreme« in v eni svojih zadnjih številk prišlo na dan z novimi »argumenti«. V velikem članku, ki ga krasita fotografiji dveh velikih veleblagovnic, ene v Broocklingu, druge v Berlinu, skuša na vsak način dopovedati svojim bralcem, da so veleblagovnice ne le gospodarska nujnost in družbena potreba naše države, temveč tudi velika socialna potreba. Tudi to ve povedati »Vreme«, da ustvarjajo veleblagovnice trgovsko etiko in da tudi niso v škodo malemu trgovcu. • Težko, če so bile še kdaj napisane z drznim čelom tako goro-stasne neresnice, kakor so te, ki jih je napisalo »Vreme« v obrambo veleblagovnic. Trgovsko etiko, da ustvarjajo veleblagovnice! Kaj naj ta bo v tem, da prodajaš vsako blago, brez ozira na njegovo kakovost? Ali naj bo etika v tem, da se iz konkurznih mas nakupljeno blago prodaja naprej in le s pomočjo nizke cene? Še bolj smešna je trditev, da opravljajo veleblagovnice socialno funkcijo, ker omogočajo s prodajo predmetov na obroke, da si more vsakdo kupiti predmete, ki jih poželi! Več ko dokazano vendar je, da nihče ne kupuje tako drago ko tisti, ki kupuje na obroke! Bolje je si kje izposoditi denar in s tem denarjem kupiti blago, kakor pa kupovati na obroke. Hvala lepa za takšno socialnost. Sicer pa se res ne izplača, da bi bolj na široko odgovarjali na »argumente« »Vremena«. Kajti vsi ti argumenti so tako privlečeni za lase, so tako očitne prazne fraze, da morejo zmotiti le silno nerazsodne ljudi. Zato bi poudarili le naslednje. Veleblagovnice so tvorba velekapitala, predvsem židovskega. Njih namen je samo eden, da iz najbolj revnih slojev izvabijo tudi zadnji dinar. Njih pravo torišče je le v deželah z močno industrijo, ker je tudi eden njih glavnih namenov, da spravijo v promet predmete, ki se izdelujejo na tekočem pasu. Veleblagovnice so negacija kvalitetnega blaga, namesto katerega širijo do skrajnosti tipizirane čislo enake predmete. Tudi v velikih narodih je zato odpor proti veleblagovnicam močan, če pa ni ta tudi vedno uspešen, je pač stvar v tem, ker je boj proti velekapitalu tudi v drugih vprašanjih le redko uspešen. Velekapital je pač danes gospodar sveta. Toda brez ozira na vse sanjarije in fantazije »Vremena« moramo naglasiti naslednje: »Vreme« velja kot vladni list in zato smatra velik del javnosti, da je to, kar zagovarja »Vreme«, tudi izraz mnenja vlade. Prav zato pa je »Vreme«, ki velja ogromno de- narja, dolžno, da tem bolj pomisli, preden se odloči za takšno kampanjo, kakor je kampanja za veleblagovnice. Kajti s takšno kampanjo »Vreme« kompromitira tiste, ki so za njim. Stvar je vendar več ko jasna! Vse jugoslovansko trgovstvo se je z naj večjo solidarnostjo izreklo proti veleblagovnicam. Izreklo se ije predvsem tudi zato, ker so te veleblagovnice last tujega kapitala. Če se more »Vreme« kot list, ki ima svoje posebne račune, angažirati za te tuje veleblagovnice, potem se ne more vlada, ki mora braniti v prvi vrsti interese domačega prebivalstva. Nikakor pa tudi ni mogoče reči, da bi bila vlada istega mnenja ko »Vreme«, saj je vlada lani podaljšala veljavnost UTedbe o prepovedi veleblagovnic. Upravičeno moremo zato sklepati, da si dovoljuje »Vreme« v vprašanju veleblagovnic ekstratu-ro, ki ni v skladu z njegovim stališčem kot vladnim listom. Ta ekslratura se ne bi smela trpeti in zato pričakujemo od vladnih krogov, da napravi tej ekstraturi »Vremena« konec ali pa da izjavi, da »Vreme« ni vladni list in da ni tolmač njenega naziranja. Nikakor pa ne gre, da bi list, ki velja kot vladni list, branil interese tujega kapitala na škodo domačega in nacionalnega trgovstva! Če bi to dopustili, potem je pač vsaka gospodarska osamosvojitev našega naroda nemogoča, potem bomo res še padli na stopnjo kolonialnega naroda, ki niti v gospodarstvu lastne dežele nima besede. Sklepi lesne konference v Stockholmu Znižanie izvozne kvote za 10 odstotkov — Stabilizaciia lesnih cen Kakor smo že na kratko poročali, je bilo na lesni kon^renci E. T. E. C. (European Timber Ex-porters Convention) v Stockholmu sklenjeno, da se za leto 1938. znižajo izvozne kvote za 10°/o. Naša delegacija pod vodstvom Ivana Hochsingerja se je trudila, da bi se za Jugoslavijo kvota ne znižala, vendar pa s svojo zahtevo ni mogla prodreti. Tako se je znižala za Jugoslavijo izvozna kvota za mehki les od 168.000 na 151 tisoč 200 standardov. (En standard je 4,7 kubičnih metrov in bomo mogli torej izvoziti 710.000 kub. metrov mehkega lesa.) K sklepom konference ko tudi o njenem poteku podaja »Jugoslo-venski Lloyd« naslednje pripombe: Ker je začel v zadnjem času naš izvoz Lesa v Anglijo zaradi njenih velikih zalog nazadovati, nam sklep stockholmske konference daje še vedno dovolj velike izvozne količine, zlasti še, ker je^ v letošnjem letu naš lesni izvoz znatno narastel. Tudi se ne sme pozabiti, da je naš iesni izvoz v Nemčijo in Italijo zaradi nastalih plačilnih težkoč prišel v krizo in da nam ni za 1. 1938. kazalo ravno najbolje. Ker so cene na domačem trgu precej visoke, bi nam v primeru večjega nazadovanja izvoza grozila katastrofa, ker naši izvozniki ne bi mogli prenesti novega padca cen. Ker pa nam je sedaj zagotovljen izvoz 710.000 kubičnih metrov lesa, bo imela regulacija ter predvidena stabilizacija cen na evropskem lesnem trgu tudi za nas ugoden vpliv, da moremo tudi mi računati s stabilizacijo cen, kar ho zelo olajšalo kalkulacijo. Z uspehom stock liolmske konference smemo biti torej zadovoljni. O poteku konference daje zagrebški List še naslednje informacije. Na stockholmski konferenci so prvič prisostvovale konferenci E. T. E. C. države, ki uvažajo les. Ta udeležba je bila zelo koristna. Dosedaj so namreč lesne uvozne države vedno očitale izvoznikom, da neupravičeno draže les in da delajo s tem v prilog špekulaciji. Izvozniki so te očitke vedno odklanjali ter skušali doseči bolj ozko sodelovanje z uvozniki. To se je sedaj doseglo in posledica tega je, da sedaj tudi uvozniki uvi-devajo, da je pravilno, če hočejo izvozniki lesa z zinanjšanjem kvot doseči stabilizacijo cen. To je tem bolj potrebno, ker vlada že od maja meseca dalje na evropskem trgu glede cen velika negotovost. Računa se, da so zaloge v nekaterih uvozniških državah, zlasti v Angliji za 15<>/o večje kakor lansko leto. Ta dvig sicer ni^ čezmeren, vendar pa ije zadosti velik, da bi mogel preprečiti zdrav raz- voj cen. Tudi uvozniki so morali spoznati, da je edina rešitev v zmanjšanju izvoznih kvot. Dejansko je trg tudi reagiral na stockholmski sklep in tendenca se je na londonskem lesnem trgu okrepila. Novi položaj je zlasti ugoden za uvoznike, ki imajo večje zaloge, ker bo pri stabilizaciji cen narasla vrednost njihovih zalog. Lesna konvencija je bila podaljšana za eno leto ter velja avtomatično še za eno leto, če ne bi bila izrečno prej odpovedana. Podaljšanje konvencije pomeni r.eko jamstvo, da doseženi nivo cen ne bo izpostavljen napadom zaradi nepredvidenih konjunktur-r.ih pojavov, ki bi bili nevarni ne le za producente in uvoznike, temveč tudi za izvoznike. Vse države izvoznice so soglasno pristale na sklepe stockholmske konference. Upajmo torej, da bo tudi na lesnem trgu vendar že enkrat zavladal večji mir in da ne bo več neprijetnih iznenadenj. Povpraševanje po našem blagu v tuiini Žvečite in ostanite zdravi NASVET NEKEGA ZDRAVNIKA • Neki znameniti zdravnik svetule svojim pacijentom. da žvečijo Wrigley (beri rigli) gumi po vsaki jedi, da postanejo usta sveža, ugoden dih in zobje čisti. Pospešuje probavo in povzročuje prost dotok sline. ZAVITKI po Din 1*—, 2*— in 5’— WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLYWOD Gumi za žvečenje po jedi Generalno zastopstvo in skladišče: Agentura OZMO, Zagreb, Vlaška 72a Tel. 52-80 Les in lesni izdelki: 1031 — New York City: lesna moka, 1032 — Pestszenterzsbet: vinski sodi (po 700 do 800 litrov in j>o 4000 litrov) ali doge za sode, 1033 — Tel-Aviv: mehak jelov les v deblih po 50 cm debelosti, približno 2 m dolgih. 1034 — Atene: žagau les in hlodi, beljen in nebeljen, 1035 — Broocklyn: raznovrsten les. 1036 — Amsterdam: mehak les (480 ma posebne specifikacije) 1037 — London: pleteni pisani koški (v narodnem slogu), 1038 — Praga: topolov les za furnirje. Deželni pridelki: 1039 — Reka: sladki janež in zdravilne rastline (kamilice, rožmarin, bolhae), 1040 — Česky Tešin: ajda, 1041 — Leceo (Italija): bolhač v cvetju (zaprt), 1042 — Tel-Aviv: konzerve iz povrtnine (gobe, šparglji, grah). 1043 — ITaifa: ponuja se zastopnik za koruzo, 1044 — Rim: žitarice in suha povrtnina. Proizvodi sadjarstva: 1045 — Zwickau: orehi, 1046 — Tel-Aviv: sadne kon- zerve, 1047 — Le Caire: ponuja se zastopnik za suho sadje, zlasti za mandeljne, orehe in lešnike. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1048 — Tel-Aviv: mesne kon- zerve (salame, klobasice, gosje paštete), Industrijski proizvodi: 104.9 — New York: gumbi za rokavice, 1050 — Chicago: umetniški predmeti in izdelki kakor: lutke v narodnih nošnjah, čipke, vezenine, preproge, pohištvo za eno naj večjih veleblagovnic Amerike. 1051 — New York: steklene kroglice in iz lesa za razne okraske, 1052 — Basel: papir iz cunj v svitkih, natron — celulozni papir v svitkih za kondenzatorje. Razno: 1053 — Reka: vinski kamen, 1054 — Singapore: zastopnik išče zvezo z našimi izvozu iškimi in uvozniškimi tvrdkami. 1055 — Reka: lim iz kosti. Opomba: Št. 1. — Omaha (Nebraska, U. S. A.): neka firma išče zveze s kupci železnih odpadkov (50.000 ton) ter z bakrenimi in medeninastimi odpadki (10.000 ton). • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Dobave - licitacije Šumska uprava v Boh. Bistrici proda na ustni licitaciji dne 11. oktobra ca. 2200 prm lubja. Restavracijo »Šestica« na Tyrše-vi cesti sta prevzela Ana in Albin Izlikar. Ker je že od preij in tudi zdaj vedno dobra pijača in jedača za solidno ceno gostom na razpolago, se cenj. trgovcem obisk te dobre restavracije priporoča. ii po svetu aaaKmmmammmmmammmm V soboto obhaja jugoslovanski narod tretjo obletnico tragične smrti velikega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja. V teh treh letih je jugoslovanski narod dostikrat težko občutil, kako zelo mu manjka njegov voditelj. S še večjo hvaležnostjo in s še večjo prisrčnostjo se zato spominja jugoslovanski narod smrti svojega vodnika ter s še večjo slovesnostjo obljublja, da bo ostal zvest njegovim idealom ter zvesto čuval s tako velikimi žrtvami pridobljeno svobodo. —. Slava spominu kralja — Mučenika! Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič odpotuje v Pariz, da podpiše prijateljsko pogodbo s Francijo, ki bo podaljšana do 2. decembra 1942. Istočasno bo podpisal tudi novo trgovinsko pogodbo. Vojvoda in vojvodinja Windsor-ska sta obiskala jugoslovanski paviljon na pariški razstavi. Angleški vojni minister Cooper Je prišel v Šibenik ter se potem odpeljal k slapovom Krke. Iz Šibenika je odpotoval v Egipt, nadzirat angleške pomorske postojanke. Iz krogov beograjske združene opozicije se trdi, da je bil v Zagrebu dosežen popoln sporazum in da sta Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič že pristala na pripombe dr. Mačka. Sedaj je treba samo, da pristane nanje še Aca Stanojevič in sporazum se bo mogel podpisati. Za tajnike Zavoda za pospeše- vanje zunanje trgovine so imenovani: Miloje Andrič, Ivan Dubrav-čič in Miro Hofbauer, za računskega inšpektorja Valentin Zam-ban, za pristave pa Radoslav Semiš, Dušan Plavšič in Milutin Petrovič. Glavno ravnateljstvo drž. železnic v Beogradu je dovolilo, da se ustanovi postajališče Groblje. Devet novih gimnazij je bilo otvorjenih od zftčetka leitošnjega šolskega leta v naši državi, od teh 3 v BeogTadu. Spomenik industrialcu Petru Tesliču bo odkrit v nedeljo 10. oktobra v njegovem rojstnem kraju Ostrvici v Liki. Jadranski dan se bo letos proslavil v vsej državi 31. oktobra. Del mesta Vukovara je pod vodo, ker je prestopila Donava bregove. Prebivalci mesta se vozijo po ulicah v čolnih. Perutnina, teleta in druga živila so se v zadnjem času podražila v Osijeku za skoraj 30°/». Grški ministrski predsednik Me-taksas je v razgovoru z novinarji izjavil, da hoče Grčijo napraviti za prvo zadružno državo. Aga Kan, je kot predsednik skupščine Z. N. že razposlal vabila za sestanek držav, ki so podpisale washingtonski sporazum 1. 1922. Angleški listi poročajo, da je Japonska pod vtisom ameriških groženj sedaj pripravljena na pogajanja zaradi Kitajske. Mussolini je ukazal, da mora takoj oditi 5000 savojskih grenadirjev v šangaj, da branijo mednarodni del mesta. Bruno Mussolini, sin italijanskega ministrskega predsednika, je baje sodeloval pri zadnjem bombardiranju Valencije. .Hitlerjev* potovanje v Rim je odloženo. Neke vesti pravijo, da bo Hitler odpotoval v Italijo šele spomladi. V zvezi katoliških strank v Belgiji je nastal razkol ter se bo katoliška stranka razbila na konservativno in demokratsko stranko. Predlog o združitvi laburistične stranke s komunistično je bil odklonjen z 1,730.000 proti 373.000 glasovom. Izvršilni odbor laburistične stranke je izdelal za sedanji kongres stranke resolucijo, ki obsoja sedanji napad Japonske na Kitajsko ter zahteva, da proglasi Zveza narodov proti Japonski gospodarski bojkot. Arabski teroristi so poškodovali velike petrolejske cevi, ki vodijo iz Iraka v Palestino. Zlasti so poškodovane cevi med Mosulom in Jafo. Posebno ministrstvo za letalstvo bo v kratkem ustanovljeno v Turčiji. 53.000 učiteljev je stopilo na Poljskem v stavko, ker je vlada razpustila učiteljsko organizacijo ter prevzela v svojo upravo učiteljski fond, ki znaša okoli 10 milijonov zlotov. Zelo mnogo učiteljev je bilo aretiranih. Na varšavskih visokih in srednjih šolah so uvedli uporabo židovskih sedežev. Na teh klopeh morajo sedeti židovski dijaki, do-čim se noben krščanski dijak na te klopi ne sme vsesti. Ni čuda, da so se židovski dijaki temu ponižanju uprli. Oblasti pa so zlomile odpor židovskih dijakov. Berlinska zdravniška zbornica je izdala poročilo, ki pravi, da je danes v Nemčiji 37.735 praktičnih zdravnikov, od katerih je 3725 Židov. Mornarji vseh ladij v Mehiškem zalivu so začeli stavkati in zahtevajo povišanje mezd. Zunanja trn« Uvozni komite pri Narodni banki bo v kratkem sklepal o novem režimu za kavo. V Temišvaru se bodo v kratkem začela romunsko-jugoslovanska pogajanja zaradi določitve skupnih norm za izvoz živine, in mesa v Nemčijo. Kakor sta se Madžarska MODNE TKANINE ZA DAME IN GOSPODE LONČAR — RAŠKA — STARE LJUBLJANA, FraniiSkanska ul. 3 .KUVERTA' D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrieva cesta It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA D. N. C & C N. S. prejlco, krpanec, Primor, Kronsko In umetno svilo, čipke, šolske In krojaške potrebščine, zimsko trikotažo in drugo galanterijsko ter drobno blago nudi po najnlžjlh cenah OSVALD D0BEIC UUBLUHA, Fred Škofijo štev. 15 Velika izbera raznih gumbov I Na debeloI Na drobno! in Jugoslavija že dogovorile za skupen nastop na nemškem trgu, tako se bosta sedaj dogovorile tudi Romunija in Jugoslavija. Komunska vlada je zavezala romunske izvoznike, da bodo pri zaključku izvoznih kupčij v države s slabo valuto izvozili na vsakih 1000 vagonov pšenice tudi 200 vagonov romunskega vina. če tega izvozniki ne bi mogli doseči, potem se bo njih izvozna premija znižala od 7000 na 4000 lejev. Med Kitajsko in Avstrijo je bil sklenjen dogovor, po katerem se bo v avstrijski kovnici nakovalo za Kitajsko 120 milijonov kitajskih novcev. Izvoz nemških avtomobilov se je v prvih sedmih mesecih povečal od 22.094 voz v vrednosti 47,3 milijona mark v 1. 1936. na 40.758 voz v vrednosti 67,6 milijona mark v letu 1937. Radio Ljubljana Sobota, dne 9. oktobra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18'40: Poglobitev ljubljanskega kolodvora (ing. Stanko Dimnik) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: O kralju Aleksandru I. Zedinitelju (Niko Bartulo-vič) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »Sredi dolenjskih goric...« Pisan večer. Besedilo napisal Jože Dular. Sodelujejo člani rad. igr. družine, Akademski pevski kvintet in Kmečki trio. Vodi Savo Klemenčič — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Kon-ceft radijskega orkestra. Nedelja, dne 10. okt. 8.00: Pihal- ni kvartet — 9.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.10: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.30: Plošče — 11.00: Otroška ura: Gašperček — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 17.00: Kmet. predavanje: Gnojilni in rastlinski poskusi v šoli na Grmu (ing. Franjo Kotlovšek) — 17.30: Pevski sekstet »Mladost« — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: O naši narodni vojski (Andrija Božanovič) — 19.50: Wagner: žalna koračnica iz glasbene drame »Somrak bogov« (plošča) — 20.00: Koroški večer: Naša severna narodnostna meja (predava dr. Roman avnik) — Adamič: Koroška suita (radijski orkester) — R. Savin: Dva speva iz »Gosposvetskega zvona« poje g. Tone Petrovčič — Gregorc: Koroški raj, potpuri — Najžer: Ob Zili in Dravi, potpuri (radijski orkester), vmes recitacije — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Plošče. Ponedeljek, 11. okt. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored, obvestila — 13.15: Po opernem svetu (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: Dedovanje (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Ukrajinski venčki (plošče) — 18.40: Slovenska narodna pesem (France Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Trije veliki pesniki troimenih bratov: Djura Jakšič, Silvije Kranjčevič in France Prešeren — 10.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.00: Citraške točke (plošče) — 21.15: Gregor če v pihalni kvintet — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Palčkova ura (izvaja radijski orkester). Naznanilo! Prevzela sva sfaroznano restavracijo • A ^ • m A 6 rt .»Sesfscr Potrudila se bova cenj. goste zadovoljiti z najboljšo postrežbo, tako s prvovrstno kuhinjo, kakor tudi z najboljšo pijačo. Priporočava se cenj. občinstvu, ljubljanskim, podeželskim in inozemskim trgovcem za nadaljnji obisk Ana in Albin Iztifcar [ Cenjenim trgovcem se priporoča DOLENC JOSIP. TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje In strojenje vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. '22-62 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. za«. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, fitrace. journale, šolske zvezke, mape, od jemal ne knii-žice. risalne bloke itd Veletrgovina kolonijalne in (Jvou Je] špecerijske robe lačin MsiublitM.no. Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! F. HREHORIC Manufakturna veletrgovina na veliko in na drobno LJUBLJANA TVRŠEVA CESTA 28 TELEFON ŠTEV. 24-04 ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC A. ZESCHKO Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1 Ustanovljeno 1867 Telefon St. 2519 — Poitna hranilnica Ljubljana It. 10 951 »POTMINf „ razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v ■ w ■ ■VOO%« vseh delih Jugoslavije se iščejo potniki, ki redno obiskujejo arhitekte in graditelje. Upoštevajo se le oni, ki že razpe-cavajo kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko in oni, ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti je reference. Ponudbe na upravo lista pod št. 10.778. Zdravilna zelišča, korenine, cvetje, listje itd. plača najbolje TU J. LAVRIČ, is, rue Grande Chaumiere, PARIŠ (G) Ponudbe z vzorci c. I. f. Marseille in franko' Pariš XlLuJi° "az"an>a'"’ da 8em prevzel po pokojnem FILIPU PRISTOU crkoililtarski artistični atelje za specialno slikanje na steklo, kovine, les, zid, platno, slikanje grbov, po predpisih itd. ter ga bom sedaj uredil v lastni delavnici. Izvrševal bom vsa Irkoslikarska, pleskarska, ličarska in sobo-slikarska dela točno, vestno in solidno po nainižjih konkurenčnih . cenah, za kar se vsem cenjenim naročnikom in znancem najtopleje priporoča za vsa v mestu in podeželju v to stroko spadajoča dela staroznana tvrdka IVAN BRICELJ h av * • soDosiiKarsivo, pleskarstvo in lilarstvo Tyrieva cesta 15 Ljubljana Gosposvetska it. 2 Telefon 33-07 Ustanovljeno 1893 Majate« »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Hess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar vsl T Ljubljani