PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini »■»»	,,
Abb- postale 1 gruppo	- Cella 40 lil*
Leto XIX. Št. 217 (5592)
Kennedy povabil Tita na obisk v Washington Titov pozdrav Medparlamentarni zvezi
U Tantova poslanica beograjski konferenci - Joža Vilfan izvoljen za predsednika konference - Posebna komisija delegatov bo obiskala Skopje
TRST, petek 13. septembra 1963
(Od našega dopisnika)
Beograd, 12. — Predsednik ZDA Kennedy je povabil predsednika Jugoslavije Josipa Broza-Tita, naj oktobra, po Y°jem obisku v državah Latinske Amerike in med svojim bivanjem v New Yorku, kjer se bo udeležil zasedanja generarne skupščine OZN, pride na formalen obisk v Washington. UDisk bo omogočil Titu in Kennedyju, da izmenjata misli o vrsti vprašanj, ki šo v interesu obeh držav. Predsednik Tiro je zadniič obiskal ZDA leta I960, ko se je sestal s predsednikom Eisenhowerjem.
Ugledni zastopniki katoliških
cerkva v Sloveniji pozdravljajo obisk predsednica Tita v državah Latinske Amerike in izražalo prepričanje, da bo ta obisk Prispeval k ohranitvi in utrditvi. Mlru na svetu. Mariborski škof or. Eržečnik izraža prepričanje, ha bo pot predsednika Tita prispevala k ohranitvi in utrditvi miru. in ugotavlja, da je ta pot
v	skladu s stremljenji vatikanskega cerkvenega zbora in z o-krožnico papeža Janeza XXIII. fcacem in terris». Dr. Eržečnik izraža prepričanje, da so takega binenja tudi katoličani držav, ki Jih bo Predsednik obiskal.
Apostolski administrator v Novi Gorici dr. Mihael Toroš pozdravlja pot predsednika Tita v države Latinske Amerike kot pot miru ki je potreben vsemu sve-tu, ker je brez 'miru nemogoč napredek.
«Pozdravljamo -vse napore za solidarnost med narodi, ugotavlja dr. Toroš, še posebno v Novi Uorici na jugoslovansko-italijan-*ki meji, kjer doživljamo prijateljstvo obeh sosednih narodov, ki lahko služi kot primer vsem ostalim. Ce v Ameriki ali 'kjer. koli drugod neodgovorni elementi govorijo o nekem preganjanju Vere pri nas, moram tako pripovedovanje odločno odbiti kot neresnično. Resnica je v tem, da katoliška cerkev v Jugoslaviji ži.
vi	v normalnih in zelo dobrih odnosih z oblastmi. Kot cerkve. n> funkcionar ugotavljam, da 1-mamo vsi verniki v Jugoslaviji Popolno versilo, svobodo. Jugoslovanske oblasti nam gredo pri Vseh stvareh pa roko, in z njimi živimo v prisrčnih prijateljskih odnosih. S pomočjo v naši ško-‘■Ji smo poleg ostalega odprli versko šolo, v kateri se vzgajajo duhovniki,» je zaključil svojo iz» Jsvo dr. Mihael Toroš.
Podobne izjave sta dala Albin Ajuder v Tomaju in dr. Edgard Leopold v Preserjah.
Ob navzočnosti predsednika republike maršala Tita, Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča, *\®tra Stamboliča in drugih visokih jugoslovanskih funkcionarjev 5®. je danes začela v zvezni skupščini 52, konferenca Medparlamentarne zveze, na kateri sodeluje pad 500 senatorjev in poslancev Jz 59 držav
. V svojem pozdravnem govoru l® Predsednik Tito ugotovil, da je "Ugoslavija vedno dajala in daje yelik pomen delovanju zveze, v materi vidi važno vlogo v miro-Jubni borbi za mir. Navedel je ekatere važnejše rezultate zveze ju je poudaril, da se Medparla-■uentarna zveza sedaj sestaja v j“ugačnih pogojih. «Danes, je deti	imajo sile miru in na-
predka prevladujoč vpliv na jav-? mnenje. Te sile zajemajo šte-■■ne odgovorne državnike in na-?de na svetu, ki so materialna j1*® v zgodovinskem razvoju. Med uržavami, ki se posebno aktivno avzemajo za mir in miroljubno ,U‘itje in sporazumevanje, je Ti»
0 omenil države v razvoju in no-® neodvisne države, ki upraviči110' Pričakujejo podporo v svo* ku naP°rih za utrditev prijatelj. •;Va in za hitrejši gospodarski
razvoj.
Tesna povezava miru in napredlo bistvenih obeležij da-nje dobe. Da bi se razvoj na
zagotovitev trajnega miru.
Na koncu svojega govora je predsednik Jugoslavije poudaril, da narodi Jugoslavije, ki so v preteklosti imeli težke preizkušnje, iskreno želijo mir in mednarodno sodelovanje Izrazil je prepričanje, da bodo delegati povsod naleteli na največjo gostoljubnost Jugoslovanov. Vsi delegati so z aplavzom pozdravili besede predsednika Jugoslàvie.
Glavni tajnik OZN U Tant u-gotavlja v poslanici konferenci, da so vprašanja, ki so na dnevnem redu, tesno povezana z de-
lom OZN.	Medparlamentarna zve.	sednik sveta	Medparlamentarne
?a ,Jabko	stori	mnogo, poudarja	zveze Mazzilli	zahvalil predsed-
U Tant, da se	mobilizira potreb-	niku Titu za njegovo zanimanje
"	!	— ’	za delo zveze	in zagotovil, da
bodo delegacije storile vse svojimi govori prispevajo n
na podpora javnosti raznim državam za pravilno rešitev pere, čih vprašanj. Nedavni dogodki kažejo po mnenju U Tanta, da je politična, gospodarska in mo-ralna napetost hladne vojne u. trudila velike sile, ki so pripravljene proučiti razna vprašanja in najti sprejemljive rešitve, če je to točno, zaključuje U Tant, te. daj ni preveč optimistično pričakovati, da bo v prihodnjih letih prišlo do napredka v mednarodnem sodelovanju in akcijah, ki bodo uresničile osncpna načela Organizacije združenih narodov.
Eo govoru predsednika jugoslovanske nacionalne skupine dr. Joža Vilfana, ki se je med drugim zahvalil za izkazano zaupanje Jugoslaviji, da organizira konferenco, in je zagotovil, da se bo jugoslovanska skupina s svoje strani trudila za celotno uveljavitev ciljev zveze, se je pred-
e a
da krepitvi in utrditvi' miru in napredku. Mazzilli je zagotovil pred. sedniku Titu, da vsi delegati so-čustvujejo z jugoslovanskim ljudstvom ob nesreči, ki je doletela Skopje. Delegati so z enominutnim molkom počastili spomin žr. tev Skopja in so pri nadaljevanju redne seje izrazili željo za sestavo posebne skupine, ki bo obiskala Skopje in poročala konferenci o svojih vtisih in bo predlagala sprejem resolucije, ki bo moralno obvezala člane zveze, da se v svojih državah zavzemajo za vsestransko pomoč glavnemu mestu Makedonije. Po slovesnem delu seje je predsednik Tito sprejel voditelje nacionalnih delegacij, nakar so delegati nadaljevali debato o poroči, lu tajnika zveze.
niiiiiiMiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiifitiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiii,ii|l||||,||||||l|f|||||||,|lmi||ll,IIIMII£I„|||ll„|,|||||i||||i|,||M||||||||l||||l,|,||„lllllllll||||||
y
Številni ukrepi francoske vlade da bi zaustavila inflacijo
Skrčenje državnih izdatkov m najetje posojila dveh milijard • Blokada cen in mezd ter večje obdavčenje velikih dobičkov - Predčasna odpustitev 76.000 nabornikov iz vojaške službe in večja zaposlitev tujih delavcev
PARIZ, 12. — Predsednik francoske vlade Pompidou in finančni minister Giscard D’Estaing sta danes na tiskovni konferenci poročala o načrtu za gospodarsko stabilizacijo, ki so ga odobrili na današnji seji vlade.
Pompidou je v začetku izjavil,
da je splošno gospodarsko stanje v Franciji sedaj zadovoljivo ter da industrijska in kmetijska proizvodnja naglo narašča. Dalje je izjavil, da se življenjska raven Francozov vsako leto boljša. Tr. govinskà in plačilna bilanca sta uravnovešeni. Vendar pa vlada ne mòre čakati, da bi nastala nevarnost In - jo mora pravočasno preprečiti. Kajti ni moč oporekati, da 90 ge p.pjavile inflacioni-stične težnje, ki se kažejo zlasti v naraščanju cen.
Pompidpu je izjavil, da je bila vlada Že v jeseni 1962 zaskrbljena zaradi nevarnosti inflacije. Toda zaradi konca vojne v Alžiriji se je vrnilo v Francijo okoli milijon Francozov. S tem se je povečala potrošnja in potrebno je bilo zaposliti to veliko število ljudi. Zaradi tega niso bili te-daj mogoči in umestni ukrepi za neposredno zaviranje inflacije, Počakati je bilo treba spomladi; za nekatere omejitve in za razpis posojila za milijardo frankov,-Pripomnil je, da je bila težnja po inflaciji močnejša, kakor se je tedaj zdela vsem strokovnjakom. Pretirano dviganje cen v zadnjih mesecih pa je vlado prepričalo, da je prišel trenutek, ko so potrebni odločni ukrepi.
Pompidou je dalje dejal, da je višanje cen rezultat «prenaglega višanja mezd na privatnem sek. torju, revalorizacije dohodkov kmetov, znatnega zvišanja mezd na javnem in nacionaliziranem sektorju, posledica zastaranega distribucijskega sistema ter lahkota, s katero nekateri industrij-Ci ravnajo spričo naraščajočega povpraševanja».
Pompidou Je nato naštel ukrepe vlade, ki jih je pozneje obrazložil tudi finančni minister.
Pompidou Je izjavil, da je za uspeh teh ukrepov potrebno sodelovanje strokovnih organizacij, delodajalcev, trgovcev, kmetov
nil je, da ne bo mogoč uspeh, če bo vsakdo vztrajal pri svojih zahtevah, in je pripomnil: «Ni mo-goče zahtevati 20-odstotno zvišanje kmetijskih cen in upati na stabilizacijo živilskih cen. Ni -mogoče zahtevati 10-odstotno zvišanje mezd na leto in upati na stabilizacijo' industrijskih ali služnostnih cen. Ni moč računati na zvišanje dobička industrijskih podjetij in omogočati potrošniku, da bi užival izboljšanje proizvodnosti. Potrebne so splošne žrtve, ki naj se porazdelijo sorazmerno z dohodki, in ki si jih vsakdo lahko prevzame.»
Dalje je Pompidou pripomnil, da namerava povabiti strokovne
k«.
?®iJeval, so potrebni novi napori kr *-e- treba stalno širiti in kon»
?/.•- * Kot * eno dnajvažnejšihZUpodrS! fnt'delavskih sind^katov.^ Pnpom-■j sporazumevanja je Tito orne- "*
U vprašanje razorožitve. V zvezi * ‘®m je poudaril, da je želja vse-z? miroljubnega človeštva, da ge vjjpraj doseže sporazum o pre-cnanju jedrskih poskusov pod ymjo, da se prepove proizvod*
-Aa jedrskega orožja in da se uni-,
1)0 vse zaloge tega orožja. Vzporedno s tem se je treba truditi, ra se rešijo ostala vprašanja, po-ebn0 (ja gg konča proces dekolonizacije, in da se odstranijo vsi ostanki kolonializma. Tito 'je zagotovil vso podporo Jugoslavije Miroljubni in konstruktivni vlogi knJ: in je izrazil upanje, da bo konferenca s svojimi sklepi važen prispevek naporom za utrditev in
""»mn  iiiilMliiiinr ir	---—«...-—..........-■■■-  ...........m   ................
in sindikalne organizacije, naj sledijo v okviru odbora, ki bo' ustanovljen v vrhovnem svetu ea načrtovanje, izvajanje programa ea stabilizacijo. Drugi odbor pa bo moral hkrati skrbeti za postopno uveljavitev te kreditne politike, «katere uresničenje je težka, toda vsak dan bolj potrebna».
Pozval je zatem prebivalstvo, naj. se povrne k varčevanju, ker je to nujno potrebno za požlvljanje investicij.
Potrebno je končno, da tudi država prevzame svojo odgovornost ter pokaže, odločnost in vztrajnost, in vlada bo to tudi storila
Govoril je zatem finančni minister Giscard D’Estaing, ki je podrobno obrazložil ukrepe, za katere se je vlada odločila. Ti ukrepi so nasledit ji: 1. Skrčenje izdatkov državnega proračuna, ki bo za leto 1964 prvikrat po drugi svetovni vojni izkazoval prebitek dohodkov nad Izdatki. Ta bo znašal približno 500 milijonov novih frankov. 2. Omejitve kreditov. Te se bodo nanašale tako na bančne kredite, kakor na splošne finančne operacije in na kreditne pogoje za nakup potrošnih proizvodov, vštevši nekatere industrijske proizvode, kakor so avtomobili, radijski aparati, televizijski aparati itd. 3. Absorbiranje denarne likvidnosti. Med drugim je vlada sklenila razpisati od 23. septembra dalje državno posojilo dveh milijard novih frankov za dobo 20 let, ki bo prosto davkov v prvih desetih letih s 4,25-odstotnlmi obrestmi na leto. 4. Odprava pomanjkanja delovne sile s predčasno demobilizacijo 76.000 vojakov In z zaposlitvijo tujih delavcev. 5. Zatrtje špekulacije z nepremičninami. 6. Neposredno operiranje na cene. Industrijske cene bodo postavljene pod režim «nadzorovane svobode». Za nekatere uvozne proizvode bo določeno znižanje carin. Omejeni bodo dobički trgovcev. Cene javnih služnosti bodo ostale na sedanji višini, najemnine za «zmerna ali srednja» stanovanja se bodo prihodnje leto zvišale samo enkrat namesto dvakrat, kakor je bilo predvideno. Predvidevajo davčne olajšave za tiste, ki bodo sodelovali z vlado pri prizadevanjih za preprečitev zvišanja cen. 7. Odločna akcija na distribucijske strukture.
Janoš Kadar zaključil obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD, 12. — Predsednik ministrskega sveta Madžarske Ja-
Potniško letalo treščilo 40 potnikov je zgubilo
ob goro življenje
Letalo se je pripravljalo na pristanek v Perpignanu
PARIZ, 12. — Francosko letalo “Viking» s 36 potniki in s štirimi i‘aai posadke je treščilo ob ska-°vje gore Rouquette. Razbitine etala Je opazilo danes popoldne “Ojaško letglo v višini 1650 me-[°y. Takoj so na kraj nesreče po-“la‘l skupino reševalcev. Pozno ayečer so javili, da m noben pot-"■k ostal pri življenju.
_Letal0 je odletelo z letališča ^ Wlck blizu Londona sinoči ob ‘°A0 in so ga ob 1 30 pričakovali Perpignanu Zaradi slabega vre-J"ena je bilo iskanje letala zelo ■ežavno. Stik z letališčem v Per-P'Knanu je letalo zgubilo ko je Javilo, da se pripravlja na pri-stanefc. Tedaj je na tem področju „*vjalo močno neurje. Vsi poteki na letalu so bili angleški tu-
risti, ki so odhajali na počitnice.
Slabo vreme je oviralo pohod reševalne skupine, ki je prišla šele pozno popoldne na kraj nesreče, medtem ko so gasilci in fi-nancarji prispeli še pred njimi. Večina trupel je karboniziramh. Ugotovili so, da je letalo zadelo ob skale, ko «e je pripravljalo na pristanek. Po udarcu ob skalo se je letalo vnelo.
Pridružitev Turčije k skupnemu tržišču
ANKARA, 12. — Predstavniki šestih držav evropske gospodar, ske skupnosti in Turčije so danes
podpisali v Ankari sporazum o pridružitvi Turčije k tej skupnosti.
Pri podpisu so bili navzoči turški ministrski predsednik InS-nu, člani turške vlade, člani diplomatskega zbora, člani senata in poslanske zbornice ter visoki funkcion-irji. Podpisovanje z govori je trajalo približno pol ure.
V Ankari in Bruslju . so objavili skupno sporočilo turške vlade in vlad'šestih držav, ki pravi, da pomeni podpisani sporazum «novo razdobje v tradicionalni turški politiki sodelovanja v Evropi in na svobodnem svetu». Sporoči’o pripominja, da je spo. razum tudi posebne važnosti v okviru zunanje polivke evropske gospodarske skupnosti.
noš Kadar je odpotoval danes po tridnevnem neuradnem obisku v Jugoslaviji v domovino. Skupno sporočilo o razgovorih med Radarjem in Titom ugotavlja, da so sl med razgovori izmenjali misli o odnosih med socialističnimi državami, perspektivah mednarodne, ga sodelovanja, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o naporih mednarodnega delavskega gibanja v borbi za graditev socializma. V razgovorih so ugotovili, da sta Madžarska in Jugoslavija dosegli važ. ne rezultate na poti v socializem in da se ddnosi med obema državama uspešno razvijajo Med razgovori so posvetili posebno pozornost nadaljnjemu sodelovanju in ugotovili možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja,
V zvezi z aktualnimi mednarodnimi vprašanji so ugotovili enakost pogledov obeh vlad na osnov, na mednarodna vprašanja. V poročilu se posebno- poudarja potreba prizadevanj za onranitev miru, za pomoč nerazvitim področjem in nerazvitim novim državam, potreba borbe za likvidacijo kolonializma, proti ostankom hlad. ne vojne in za politiko miroljubnega sožitja.
Predsednik republike maršal Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Madžarsko.
Pred začetkom razprave so delegati za novega predsednika sveta Medparlamentarne zveze izvolili dr. Jožo Vilfana, ki je takoj zatem prevzel predsedniško mesto. Vilfan se je zahvalil za izkazano zaupanje in čast v imenu jugoslovanske nacionalne skupine in izrekel zahvalo za sožalje in solidarnost delegatov ob nesreči, ki je doletela glavno mesto Makedonije.
Vsi udeleženci debate so se najprej zahvalili Jugoslaviji za gostoljubnost in poudarili napredek Jugoslavije in njeno pozitivno vlo. go na mednarodnem področju. O-snovna značilnost skoro vseh go-vomikov, ki	so	se	udeležili	da-
našnje debate, je potreba borbe za mir in miroljubno reševanje vseh spornih vprašanj. Mnogi govorniki so ugotovili, da so razlike v gospodarskih in ostalih pogledih vzroki največjih vprašanj sodobnega sveta. ' Poljski delegat je posebno opozoril na nevarnost, ki jo za človeka predstavljajo hlad. ne vojne, in	je	ugotovil, da	za-
hodnonemška	vlada	še vedno ni
odgovorila na pripravljenost Poljske za zboljšanje medsebojnih odnosov. Češki delegat se je posebno zavzel za odstranitev žarišč hladne vojne	in	za	popolno	raz-
orožitev. Nemško vprašanje se po njegovem mnenju ne more rešiti brez udeležbe Demokratične republike Nemčije. Zadnji govornik na dopoldanski debati je bila voditeljica južno vietnamske delegacije gospa Go Din Nu, ki je med drugim izjavila, da «subverzija v Južnem Vietnamu onemogoča, da bi se utrdil demokratični sistem». Dejala je nadalje, da se je organizirala mednarodna gonja proti Južnemu Vietnamu, «toda vietnamsko ljudstvo ne bo popustilo tej gonji». V zvezi s preganjanjem budistov je gospa Go Din Nu nastopila s trditvijo, da so budisti žrtev lastnega razvoja. Trdila je, da so se v budistično gibanje infiltrirali ljudje z vzhoda in zahoda z namenom, da to gibanje spremenijo v ideologijo, popolnoma nasprotno budizmu.
V popoldanski razpravi je govorilo 15 delegatov, med katerimi zastopniki ZDA in Sovjetske zveze. Vodja ameriške delegacije gospa Katherine Stgeorges je izrazila veliko zadovoljstvo ameriške delegacije, da je zasedanje v Beogradu, in je omenila tudi napovedan:	obisk predsednika Tita v
ZDA ter izrazila prepričanje, da bo ta obisk prispeval k boljšemu mednarodnemu sporazumeva-r'\ Katherine Stgeorges je poudarila, da so ZDA odločno za mir in mednarodno sodelovanje in za napredek nerazvitih držav.
Sef sovjetske delegacije Pejde je izrazil sočutje z jugoslovanskimi narodi ob katastrofalnem potresu v Skopju in dejal, da bi vse države morale prispevati pri obnovitvi tega mesta. Pejde je izrazil zadovoljstvo, da so na konferenci posvetili veliko pozornost moskovskemu sporazumu.
Nocoj je predsednik republike maršal Tito priredil sprejem v čast udeležencem konference.
B. B.
Ameriški rasisti nadaljujejo napade na črnce. Slika kaže skupino rasistov, ki so v Birminghamu odvrgli bombo proti stanovanju črnca in se nato oddaljili z avtomobilom
miHNttiiiiiiiiimuiinuMiiiiiiilHiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiimiHiimiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiauniimiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiin
PREDSEDNIK VLADE OBISKAL PAPEŽA PAVLA VI
Tozzi-Condivi predlaga prepoved poročanja v tisku o črni kroniki
Poslanci odobrili proračun pravosodnega ministrstva Topni poročal o CNEN ■ Številne pobude KPl v parlamentu
RIM, 12. — predsednik vlade Leone je danes obiskal papeža Pavla. VI., .ki ga Je 2adržal na razgovoru 21 minul; v palačo Chigi se je vrnil ob 13.15, Četrt ure kasneje pa mu Je državni tajnik kardinal Cicognani vrnil obisk.
Po govoru ministra za pravosodje Bosea, ki se je zadržal pretežno na temeljnih smernicah za reformo zakonikov, je poslanska zbornica odobrila
proračun ministrstva za pravosodje s 192 glasovi proti 134; 31 poslancev se Je vzdržalo glasovanja. Zatem se je začela splošna razprava o proračunu obrambnega ministrstva.
Poslancem so danes razdelili zakonski predlog demokristjanskega poslanca Tozzi-Condivija, ki zadeva črno kroniko, in na podlagi katerega je «prepovedano objavljati v tisku vesti, slike In ilustracije pretresljivih ali grozljivih dogodkov, v splošnem samomorov, umorov In
ropov: o teh vesteh bo moč obja-
...................................
Poskus upora v Braziliji je bil v kali zatrt
Pri uporu je sodelovalo le majhno število podčastnikov -Kubiček bo zopet kandidiral
RIO DE JANEIRO, 12. — V skupnem sporočilu brazilske kopenske vojske, mornarice in letalstva so Javili, da so oddelki mornarice in letalstva začeli davi v prestolnici upor, ki pa so ga vladne čete kmalu zatrle. Pri uporu so sodelovali v glavnem nekateri podčastniki mornarice in letalstva.
Uporniki so začasno zasedli ministrstvo za letalstvo in mornari-
co, letališče v prestolnici in telefonsko centralo, toda takoj so jih obkolili oddelki vojske ob podpori^ tankov. Uporniki so se zabarikadirali na sedežu ministrstva za vojno mornarico. Poslali so jim ultimat, in kmalu zatem so se uporniki predali brez pogojev. V ostalih mestih države je vse mirno.
Brazilska zbornica se je sestali* i"a ifrodni seji, da prouči nastali položaj. Opazovalci so mne-nja, da upor ni sam na sebi velike važnosti spričo majhnega števila udeležencev. Vendar pa bi utegnil imeti politične in psiho loške posledice. Uradno sporočilo pravi, da se je upor začel i* protesta proti odločitvi vrhovnega sodišča, ki prepoveduje pod častnikom, da bi kandidirali z» senat ali poslansko zbornico. V» hovno sodišče je včeraj zavrnilo priziv nekega poročnika, čigar izvolitve ni krajevni volilni urad priznal.
Telefonske zveze med prestolnico Brasilio in Rio de Janeirom so bile 'popoldne vzpostavljene Aretirali so okoli 200 vojakov V prestolnico so poslali iz Ria de Janeira nekaj odredov padalcev, da okrepijo tamkajšnjo posadko.
Bivši brazilski predsednik Kubiček je danes uradno javil, d» je postavil svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 1965. Kubiček je bil predsednik od le» ta 1955 do 1960.
Italijanski partizani na poti v Split
SEŽANA, 12. — Danes zjutraj j« prispela v Sežano skupina biv-
ših italijanskih borcev pripadnikov italijanskih partizanskih brigad, ki je sodelovala na jugoslovanskem ozemlju v enotah narodnoosvobodilne vojske. Skupina bo prisostvovala proslavi 20. obletnice formiranja italijanskih enot v Jugoslaviji. Glavne slovesnosti bodo v Splitu. V skupini so tako zastopniki italijanskih enot. kakor zastopniki italijanskih borbenih združenj in številne druge ugledne osebnosti. Med njimi so bivši komandant divizije «Italia» Giuseppe Maraš, podpredsednik italijanskega združenja partizanov Italije Giovanni Potonelli, tajnik federacije združenja partizanov Italije in tajnik italijanskega odbora za proslavo v Splitu Berto Mercuri, nosilec zlate medalje Mario Ricci, načelnik štaba divizije «Italia» Aldo Parmigiani in driigi.
Kenncdyjeva tiskovna konferenca
WASHINGTON. 12, - Na svoji današnji tiskovni konferenci je ameriški predsednik Kennedy znova pozval senat, naj odobri jedrsko pogodbo, ki jo je že podpisalo 90 držav, in ki pomeni prvi korak na poti miru. Kennedy je sporočil, da namerava govoriti na skupščini OZN in da se bo sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v Washingtonu in z drugimi ministri, ki bodo prišli v Washington
Glede položaja v Južnem Vietr namu je predsednik izjavil, da £Da želijo, da bi Južni Vietnam zmagal v sedanji vojni proti Viet-kongu m da bi se ameriški vojaki vrnili v domovino.
Kennedy je zavrnil idejo nove vojaške invazije Kube, kakor je priporočala organizacija «American Legion», Poudaril je, da bi
taka akcija bila nevarna in ne bi bila pametna.
Predsednik je dalje izjavil, da morajo ZDA ostati v Južnem Viet. hamu in da mu morajo še dalje vojaško pomagati.
Izrekel je nato mnenje, da Pakistan ne bo sklenil zavezništva s Kitajsko, da pa bo vztrajal pri ameriški vladr. da ne more še dalje ostati «v slabšem vojaškem položaju kakor Indija». Predsednik je obžaloval, da se je kaštoirsko vprašanje še bolj zapletlo.
Voditelj republikanske manjšine v ameriškem senatu Everet Dirksen, ki je danes govoril v senatu, se je izrekel za ratifikacijo pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov. Pripomnil je. da je to stališče v skladu z volilnim programom iz leta 1962, v katerem se je republikanska stranka obvezala, da se bo zavzemala za prenehanje jedrskih poskusov v atmosferi.
Španija zahteva Gibraltar
NEW YORK, 12. — Posebni odbor OZN za kolonializem je včeraj razpravljal o španski zahtevi, naj se Gibraltar priključi Španiji. Španski predstavnik je izjavil, da je prišel čas, da se španske zahteve sprejmejo in da Gibraltar obnovi svoje zgodovinske vezi s Španiji). Španski predstavnik je izjavil, da je Anglija napravila iz Gibraltarja najprej vojaško oporišče, zatem kolonijo, sedaj pa trgovsko središče, polno tihotapcev. Pripomnil je, da gibraltarske oblasti ne sodelujejo s španskimi oblastmi pri zatiranju tihotapstva.
Britanski predstavnik je odgovoril. da ni nobenega dvoma «o angleški pravici, da upravlja to o-zemlje». Dejal je dalje, da je gi-braltarsko prebivalstvo, «katero
viti poročila, ki jih bo policija ali sodna oblast morala posredovati
tisku. Glede sodnih, razprav, bo moč objaviti le vesti, ki jih bo dala sodna oblast sama, v nobenem primeru pa ne bo moč objaviti vesti, ki bi bile plod zasebnih preiskav, pred zaključkom končne preiskave».
Socialistični poslanec Pigni in 12 demokristjanskih poslancev so predložili dve v bistvu enaki interpelaciji, v katerih vprašujejo predsednika vlade in pristojne ministre, kaj nameravajo ukreniti za zaščito italijanskih delavcev v Svici.
Minister za industrijo Tognl je danes poročal parlamentarni komisiji za industrijo o dejavnosti CNEN od njegove ustanovitve do danes in poudaril potrebo, da se tej ustanovi zagotove vsa potrebna sredstva, da bi mogla nemoteno nadaljevati s svojim delom. Nato se je zadržal na ukrepih, ki jih Je moral sprejeti spričo ne povsem neutemeljenih vesti o nerednostih v poslovanju te ustanove: imenovanje preiskovalne komisije iri suspendiranje glavnega tajnika CNEN prof! Ippolita.
Z odlokom predsednika republike od 4. avgusta so postavili pod upravo ENEL nadaljnjih 89 manjših elektrarn.
S parnikom «Leonardo da Vinci» je podpredsednik vlade In zunanji minister Piccioni odpotoval danes v New York, kjer bo vodil
italijansko delegacijo na zasedanju
generalne skupščine OZN.
Deželna skupščina na Siciliji je danes odobrila s 70 glasovi proti
9 zakonski odlok o začasni upravi do 31. oktobra.
Danes se. je sestalo vodstvo KD,
ki je sprejelo «ukrepe, ki spadajo v njegovo pristojnost, sa uveljavljenja zaključne resolucije glavnega odbora od 29. julija letos». Vodstvo ,ie razpravljalo tudi o organizacijskih vprašanjih. Ponovno se bo sestalo v bližnjih dneh. O političnih vprašanjih ni razpravljalo; o tem bo govora na prihodnuj^Ji, ko bo razpravljalo tudi o stanju v bocenski pokrajini.
Danes je bila tudi seja vodstva KPI, vendar pa niso izdali nobe» nega sporočila o zaključkih seje. V razgovoru z novinarji je in-grao dejal, da je vodstvo, po poročilu Amendole, razpravljalo o splošnem političnem položaju. Vodstvo je potrdilo namen, da sproži vrsto pobud tako v parlamentu, kakor tudi na političnem področju. V parlamentu bodo predložili predlog o parlamentarni preiskovalni komisiji glede CN EN; Zahtevali bodo, da vlada poroča o zaključkih komisije za gospodarsko načrtovanje; predložili bodo zakon o prepovedi sodnih izgonov iz stanovanj do decembra 1984 in zakon o ureditvi stanarin, hkrati pa bodo zahtevali razpravo o urbanističnem zakonu. Zahtevali bodo takojšnjo razpravo o za. konu glede kmetijskih vprašanj <>“ s° ,Sa Predložili sindikalisti CGIL) in o volilnem zakonu za dežele z navadnim statutom Komunistični parlamentarci bodo zahtevali tudi, da parlamentarna komisija o monopolih nadaljuje svoje delo. «Smisel vsega tega ie v tem ,7- ^® d®ial Engrao — da ko-
ml»«»» h	da S* V teh dveh
mesecih čaka na mestu na socialistični kongres in na ukrepe no-ve vlade v novembru.» Ingraó je hkrati dodal, da je napovedana organizacijska konferenca KPJ ie
v pripravljalni fazi in da ie komisija za njeno odpravo že začela svoje delo. Datuma konferen- • ce pa še niso določili. O tem bo verjetno razpravljal centralni odbor, ki se bo sastal verjetno proti koncu tega meseca ali v prvih dneh oktobra. V zvezi s političnim položajem je vodstvo razpravljalo tudi o resolucijah, ki so jih predložili za kongres PSI. Temu kongresu — je dejal Ingrao — pripisujejo komunisti velik pomen tudi glede razčiščenja splošnega političnega položaja.
V Pazinu proslava 20-lctnice priključitve
KOPER, 12. — V Pazinu bo 25. septembra svečana proslava 20-obletnice sprejetja zgodovinskega sklepa o priključitvi k matični Ji» goslaviji. Tega dne bo v dvorani Narodnega doma v Pazinu skupna s ovesna seja občinske in okrajne skupščine, katere se bodo udeležili preživeli odborniki pokrajinskega odbora in številni politični in javni delavci Hrvaške.
Včeraj so uradno Javili, da je ameriški predsednik Kennedy po-vabil maršala Tita, naj obišče oktobra Washington, ko bo končal obisk v Latinski Ameriki in ko se bo udele/il zasedanja skupščine OZN. Maršal Uto je včeraj pozdravil udeležence konference Medparlamentarne zveze, ki je imela včeraj v Beogradu svojo prvo sejo. V svojem govoru je maršal Tito poudaril, da pripisuje Jugoslavija velik pomen Medparlamentarni zvezi, kjer sodelujejo predstavniki držav z različnim družbenim sistemom. Poudaril je nujnost vsestranskih naporov za mir in miroljubno sožitje. Tudi tajnik OZN U Tant je v svoji poslanici konferenci poudaril da so potrebni napori za uveljavitev načel Združenih narodov, ki so načela miru In sodelovanja med narodi.
Ameriški predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci znova pozval senat naj odobri pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov, ki jo je do sedaj podpi-salo že 9(1 držav. Kennedy se je znova izrekel proti novi vojaški invaziji Kube ln je dejal, da bi taka akcija bila nevarna in nespa-metna. Glede Južnega Vietnama pa je izjavil, da bodo ZDA šc dalje vojaško pomagale tej državi.
V	Parizu so danes objavili napovedani načrt o gospodarski stabilizaciji, ki določa številne ukrepe, da se zajezi nevarnost inflacije^ in v okviru tega stalno naraščanje cen. Predsednik vlade Pompidou je pri tem pozval delavce, naj ne postavljajo zahtev za zvišanje mezd.
V	brazilski prestolnici je včeraj prišlo do vojaškega upora. Uprli so se nekateri podčastniki mornarice la letalstva, toda upor je bil kmalu zatrt, in aretirali so okoli 200 vojakov. Podčastniki so se uprli, ker je vrhovno sodišče razsodilo, da vojaki ne morejo kandidirati za senatorje in poslance.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.6. najnlžja 17.7, ob 19. uri 21.4; vlage 79 odst., zračni tlak 1016.8 narašča, nebo 3 desetine po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22.8.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 13. septembra
Filip
Sonce vzide ob 5.39 In zatone ob 18.23. Dolžina dneva 12.44. Luna vzide ob 0.35 In zatone ob 16.18 Jutri, SOBOTA, H. septembra Jelenko
IZ POROČILA PREHRAMBENEGA ODDELKA OBČINE
Tudi v avgustu občutna podražitev skoraj vseh življenjskih potrebščin
Predvsem so se povišale cene jajc, govejega mesa, kruha, masla, sira, maščob, kave la kuriva * V kratkem skodelica kave po 50 Ur?
Pretekli mesec so se cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam znatno povišale in zabeležile v zadnjih mesecih najvišjo raven. Ze meseca julija smo opozorili na povišanje cene mesa in drugih živil, v avgustu pa so se znatno povišale cene na debelo in na drobno jajc, govejega mesa, kruha, masla, sira, maščob, kave, premoga in drugega kuriva, obutve in bomDaževine. Edina živila, ki so zabeležila padec cene, so bila olivno olje, zelenjava In sadje.
Vprašanje zase postaja še vsakomesečno povišanje cene govejega mesa. Po ugotovitvah pristojnih oblasti, naj bi bil eden od glavnih vzrokov podražitve govejega mesa,
seču precej podražile. Edina tolaž-Ijiva vest za potrošnika prihaja s področja olivnega olja, kjer se je cena ponovno znižala. Italijanski pridelovalci so vrgli na trg večje količine olivnega olja zaradi vedno večjih količin uvoženega olja iz Španije. Prvovrstno olivno olje iz Španije bodo v Trstu v kratkem prodajali po 750 lir liter. Zaradi dosedanje zelo visoke cene olivnega olja, so se potrošniki v veliki meri preusmerili na semensko olje, ki je v mesecu avgustu obdržalo julijsko ceno. Računajo, da se je lansko leto poraba semenskega olja podvojila v primerjavi s porabo leta 1961.
O povišanju cene kruha smo že mnogo pisali, vendar je treba opozoriti, da je v mesecu avgustu ponovno prišlo na dan vprašanje preskrbe trgovcev na drobno s sladkorjem. Pomanjkanje sladkorja na trgu v preteklem mesecu pripisujejo dejstvu, da se je ustavila domača proizvodnja zaradi nameravanega znižanja davka na proizvodnjo.
Neprijetno vest pa moramo sporočiti ljubiteljem skodelice ekspresne kave. V kratkem se bo cena skodelice kave v lokalih povišala na 50 lir. Prav tako se bodo v kratkem povišali vsi kavni surogati. Cena vina na debelo se je v avgustu povišala za 5 lir liter, cena jajc pa se je povišala od 3 do 4 lire za kos.
Zelo ugodne so bile v avgustu cene povrtnine in sadja na trgu na debelo zaradi dobre sezone. V preteklem mesecu so pripeljali na trg na debelo 68.000 stotov sadja in povrtnine, od katerih je bilo 4.000 stotov domačih pridelkov. Cene so bile sorazmerno nizke, razen za nekatere pridelke, ki jih je bilo malo na trgu. Tudi ribji trg je zabeležil precej ugodni mesec, saj je bilo v prodaji mnogo sardonov, malih lokarn (zgombrov) in svežih tun.
V preteklem mesecu so se ponovno povišale cene zlasti obutve in bombaževine. Lažje povišanje so zabeležili tudi premog, drva in drugo kurivo. Za to blago se predvideva, da se bodo cene v tem mesecu ponovno povišale.
Kot torej vidimo je bil mesec avgust za naše gospodinje precej porazen, saj so morale globoko Beči v žepe, da so lahko zadostile družinskim potrebam. 2e v prvih dneh tega meseca pa so se cene nekaterih živil ponovno povišale, kar pomeni, da bomo tucji
miMiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiHifuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiauiiiiNiiihi
IZ POROČILA ODBORNIKA DR. AD0VAS1A
Proučevanje druge faze mehanizacije anagrafa
Izpopolnitev mehanizacije bo zajela tudi izdajanje osebnih izkaznic, delavskih knjižic itd.
viji. V avgustu se je cena govedine na trgu na debelo povišala od 20 do 40 lir kg. Zato so bila toliko večja povišanja v prodaji na drobno, kjer so boljše vrste govedine dosegle že okrog 2.000 lir kg. Sicer pa so mesnice v preteklem mesecu zabeležile velik padec prodaje mesa in to predvsem zaradi konkurenčnih cen pri Standi in v samopostrežnih trgovinah Delavskih zadrug. V prodajalnah teh dveh ustanov so v mesecu avgustu prodali 500 stotov mesa. Zaradi manjše prodaje so mesarji še bolj navili cene, kar pa se jim je maščevalo, ker jih potrošniki polagoma zapuščajo.
V mesecu avgustu se Je povišala tudi cena masla, in sicer od 30 do 70 lir kg. Tudi to povišanje pristojni uradi utemeljujejo s pomanjkanjem tega proizvoda na trgu. V resnici pa se vsako povišanje živil opravičuje s pomanjkanjem proizvoda na trgu, kar pa vedno ne odgovarja dejanskemu stanju in se v največjih primerih za temi povišanji krijejo špekulacije ljudi, ki imajo tržišče v rokah. Kljub povišanju v avgustu predvidevajo, da se bo cena masla v najkrajšem času ponovno povišala, čeprav je ministrstvo za zunanjo trgovino podvojilo število uvoznih licenc. Zelo se je v mesecu avgustu podražil tudi 6ir. Povišanje gre od 150 do 200 lir pri kg, zlasti za vrste «Gorgonzola», «Parmigiano», «Provolone» in ovčji sir. Tudi na tem področju pričakujejo ponovno povišanje cene. Tudi stare šunke, kuhana šunka in razne maščobe so se v preteklem me-
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za ana-graf dr. Adovasio podal poročilo o enoletnem delovanju svojega resora ter sporočil, kot smo to že omenili takoj po seji, da bodo o-krog 15. oktobra začele delovati naprave za mehanično izdajanje nekaterih anagrafskih potrdil, kar bo precej razbremenilo delo številnih uradnikov in omogočilo hitrejše izdajanje dokumentov.
Iz njegovega poročila je tudi razvidno, da so v proučevanju naprti za vedno bolj izpopolnjeno delovanje anagrafskega urada in izdajanja zadevnih potrdil in dokumentov. O novih napravih in o pripravljanju pločevinastih matric smo že pisali. Poleg tega pa je precejšen del osebja anagrafskega urada sedaj zaposlen pri pregledovanju pločevinastih matric, da ne bo pri mehaničnem izdajanju potrdil nobenih napak. Odbornik Adovasio je tudi sporočil, da sedaj proučujejo nadaljnjo mehanizacijo anagrafskega urada, da bodo lahko mehanično izdajali tudi osebne izkaznice, delavske knjižice in potrdila o dobrem vedenju.
Poročilo odbornika tudi navaja, da je od 1. julija lani do konca junija letos samo matični urad izdal 14.375 dokumentov. Poleg tega pa je izdal tudi 40 279 raznih potrdil, 19.863 prepisov in 4.765 integralnih izvodov dokumentov.
Anagrafski urad je v enem letu vpisal 14.298 stanovanjskih prijav ter 6.240 stanovanjskih odjav. Oddelek za potrdila je izdal 230.000 raznih potrdil, od katerih je bilo
180.000	družinskih potrdil, potrdil o državljanstvu in podobno. Oddelek za stalno bivališče je uredil okrog 10.000 aktov, in sicer 5.844 o imigraciji in 4.242 o emigraciji.
V preteklem letu je imel mnogo dela volilni oddelek anagraf-skega urada, saj se je moral u-kvarjati z občinskimi volitvami lani novembra in političnimi volitvami, ki so bile letos aprila meseca. Skupno so za upravne in politične volitve natiskali in odposlali 430.000 volilnih 'potrdil. V drugeip polletju lanskega leta le anagrafski urad Izdal 27.617 osebnih izkaznic in 2.388 delavskih knjižic; v prvem letošnjem polletju pa 16.430 osebnih izkaznic in 1.752 delavskih knjižic. Manjše število izdanih osebnih izkaznic v prvih šestih mesecih letos je treba pripisati dejstvu, da je bila veljavnost osebnih izkaznic z letošnjim letom podaljšana od treh na pet let.
V lad jedelnici CRDA v Tržiču
Postavitev gredlja za protipodmorniško korveto
v ladjedelnici CRDA v Tržiču šo včeraj dopoldne ob 11. uri postavili gredelj za protipodmorni-
ško korveto «Licio Visintini», ki bo imenovana po poročniku Višin-tiniju, ki je sodeloval pri napadu «mož žab» na Gibraltar in pri tem padel. Svečanost je imela izključno vojaški značaj in na njej sta govorila predsednik CRDA Vignuz-zi in admiral Ferruta.
Korveta bo imela 950 ton, bo dolga 80 m, široka 10 m, opremljena bo z motorjem, ki bo razvijal 8.300 konjskih sil in omogočal brzino 23 milj na uro. Ladja bo oborožena z dvema brzostrelnima topovoma OTO kalibra 76/62, s sistemom metalcev protipodmor-niških bomb in dvema trocevni-ma metalcema protipodmorniških bomb.
v tem mesecu na slabšem, kot smo bili v avgustu. ■
Dodeljevanje podpor iz fonda komisariata
V Miljah se je pri občinski podporni ustanovi (ECA) osnovala posebna komisija za dodeljevanje podpor iz fonda, ki ga je dal vladni generalni komisar na razpolago za bolj potrebne družine, ki so utrpele škodo zaradi zadnjega neurja. Komisija, ki jo' sestavljajo upravni odbor občinske podporne ustanove, župan, predstavniki trgovcev, obrtnikov in nekaj zasebnikov, je že začela s proučevanjem prošenj za podporo.
Miljsko županstvo opozarja vse tiste, ki so bili prizadeti zaradi neurja in ki potrebujejo nujno pomoč, naj predložijo zadevno prošnjo omenjeni ustanovi v Miljah, Ul. Ubaldini 5.
SPOROČILO ŽUPANSTVA
Od srede 18. t.m. vpisovanje v vrtce
Tržaško županstvo sporoča, da
se bo začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce v sredo 18. t'.m. V otroške vrtce se lahko vpišejo otroci, ki bodp 18. 9. letos dopolnili tretje leto starosti. Pri vpisu na ravnateljstvu yrtea je treba predložiti rojstni list otroka, za potrdilo o cepljenju pa bodo poskrbele zdravstvene asistentke.
* Razen tega je treba predložiti potrdilo o cepljenju proti otroški paralizi, 'ki ga izda občinski zdravstveni urad. Če otrok rii T>il cepljen, morajo starši pismeno, izjaviti, da niso imeli tega za po. tj-ebno. Za razpa pojasnila se interesenti lahko obrnejo na ravnateljstva posameznih otroških vrtcev med uradnimi urami od 18. t.m. naprej.
Po petih dneh proučevanja v Trstu in Tržiču je šest članov petrolejskih družb, ki se zanimajo za gradnjo naftovoda Severni Jadran ■ južna Nemčija, odpotovalo iz Trsta na sedeže svojih družb. Komisija šestih petrolejskih družb se bo u-stavila v Benetkah, kjer bo sestavila skupno poročilo o svojem delu. To poročilo bo služilo šestim petrolejskim družbam za osnovo dokončnemu sklepu in odločitvi, kje bodo zgradili odpremne naprave tega novega naftovoda.
V Trstu in Tržiču so se predstavniki petrolejskih dnlžb sestali s predstavniki pristaniškega poveljstva, državnega tehničnega urada, pomorskega tehničnega urada, tala-sografskega zavoda in drugih ustanov, s katerimi so proučili vsa vprašanja, ki so povezana z gradnjo naftovoda. Razgovori so se nanašali predvsem na gradnjo naprav za izkrcavanje petroleja, kakor tudi za gradnjo naprav na kopnem, od koder naj bi odpremljali petrolej po naftovodu v Južno Nemčijo.
Rezultati njihovega proučevanja se ne nanašajo samo na naše področje. V skupnem poročilu, ki ga
llllltllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllltl■lllllmllll■lllll1ullllllllll1lll■■lllllltllllllllllllllllllllllllllllIl^lllllllll■llllll■lllllllllllllllllllllll■lllllll
Danes sestanek pokr. odbora za cene
Danes ob 11. uri se bo sestal pokrajinski odbor za cene, ki bo poslušal poročilo strokovnega pododbora, ki je v teh dneh proučil položaj, na tržišču z mesom. Pokrajinski odbor za cene bo na tej osnovi ukrepal, da se doseže znižanje cen mesa na drobno, saj je znano, da so cene mesa zelo visoke.
GRADNJA NAFTOVODA SEVERNI JADRAN-JUŽNA NEMČIJA
Tehniki petrolejskih družb zaključili strokovni ogled
Njihovo poročilo ho služilo zainteresiranim petrolejskim družbam kot osnova za gradnjo naftovoda . Štiri možne variante
PROTI NCP0PUSTUIV0STI DELODAJALCEV
95 odstotkov gradbenih delavcev se le vžerai udeležilo stavke
Številni gradbeniki se ne držijo Sporazuma o gradbeni blagajni
Z Tržaška avtonomna federacija
KPI priredi Jutri ob 20. url v Ljudskem domu, Ulica Capitolina 3, javno zborovanje, na katerem bo govoril federalni tajnik prof. Paolo Sema o temi; «Enotnost za rešitev Trsta».
Včeraj je bil prvi dan stavke delavcev gradbene stroke. Stavke se je udeležilo 95 odstotkov gradbenih delavcev in pleskarjev pa tudi številni uradniki in tehniki gradbene stroke. Kot je znano, je prišlo do stavke, ker so se pred dnevi razbila pogajanja v Rimu in še nič ne kaže, da bi lahko v kratkem sklenili novo pogodbo, ker nočejo delodajalci pristati na delavske zahteve.
Včeraj ob 10. iiri so se delavci sestali na enotni skupščini v prostorih Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta, kjer sta jim tajnika obeh ' sindikatov Criscenti in Del Conte poročala o poteku pogajanj m o vzrokih njihovega razbitja. Delavci so v diskusiji, ki je sledila, pokazali veliko borbenost in izrazili željo, da bi bila Mavka S*/1 ostrejša, to je, da- je ne bi.i napovedali le za nekaj dni, marveč za nedoločen čas, dokler ne bi delodajalci končno popustili. Na koncu pa so le pristali na način stavkanja, ki so ga določile sindikalne organizacije za vso državo. Delavci so tudi pokazali, da pozorno sledijo akciji sindikatov v obrambo njihovih interesov.
Oba sindikalista sta obrazložila delavcem tudi delovanje gradbene blagajne. Vanjo morajo plačevati delodajalci 22.3Q odstotka delavske plače (to je prejemke za plačane dopuste, plačane praznike in 13. plačo). Delodajalci morajo vplačati ta denar na račun blagajne na «Banca Nazionale del Lavoro» vsak mesec najkasneje do 15. dne v mpsecu za delavski zaslužek iz prejšnjega meseca. Tako morajo na primer, vplačgti določeno vsoto' za prejemke iz avgusta do 15. septembra. Te prejemke izplačujejo delavcem za dobo 6 mesecev nazaj dvakrat v letu: v letu; v juliju in decembru. Toda pri izplačilu je prišlo do zakasnitev, ker niso vsi delodajalci redno vplačevali teh prejemkov v blagajno, to je, niso se
v
SržaU predpisov'sporazuma'o Va- jTrstuftko je prisostvoval splavitvi
gajni.
Sindikalna tajnika sta nato prebrala seznam podjetij, ki ne vplačujejo redno omenjenega dela delavskih prejemkov v blagajno ter onemogočajo s tem njeno redno delovanje. Tako, niso podjetja Ci-donio, Giuliani Luciano, ICECA, Purinani in Lorenzi sploh še nikoli vplačala 'teh prejemkov v blagajno, to je, so se požvižgali na sporazume. Nekaj podjetij ni
iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiittiiiiiiiuimiiiiiittuiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POVRATEK TRŽAŠKIH PREDSTAVNIKOV Z DUNAJA
Obsežna avstrijska zagotovila glede udeležbe na velesejmu 1964
Pogajanja tržaške gospodarske delegacije v Brnu o tranzitu ČSSR skozi Trst
Z Dunaja sta se vrnila predsednik tržaškega velesejma Giovanni Suttora in podpredsednik odv. Piero Slocovich, ki sta se mudila v avstrijski prestolnici kot člana tržaške delegacije na otvoritvi dunajskega velesejma. Oba predstavnika tržaškega velesejma sta imela vrsto stikov s predstavniki avstrijskega gospodarskega življenja in z njimi razpravljala o udeležbi Avstrije na tržaškem velesejmu 1. 1964. Suttora in odv. Slocovich sta se sestala z ministrom za gospodarstvo jn obnovo dr. Fritzem Bockom finančnim ministrom dr. Franzom Kori-nekom, s predsednikom zvezne trgovinske zbornice dr. Juliusum Raabom, z ravnateljem inštituta za gospodarski razvoj dunajske zvezne zbornice inž. Georgom Jaegerom ln z ravnateljem vrhovnega gospodarskega sveta za les inž. Rudolfom Kindlom. Predsednik Suttora in podpredsednik odv. Slocovich sta dobila najširša zagotovila glede avstrijske prisotnosti na XVI. tržaškem velesejmu, obenem pa so Jima avstrijski predstavniki izrazili svoje priznanje v zvezi s posredovalno in povezovalno vlogo tržaškega velesejma med deželami srednje in vzhodne Evrope in prekomor-Jem.
Med uradnim obiskom na mednarodnem velesejmu v Brnu je minister za zunanjo trgovino Trabucchi izjavil, da bodo naredili vse kar bo
mogoče, da se ugodi češkoslovaškim željam v zvezi s prometom skozi tržaško pristanišče. V Brnu Je sedaj tržaška gospodarska delegacija, ki Jo vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in ki se bo sestala s predstavniki podjetja Cehofracht.
V Zagrebu bo od 19. do 23, septembra zasedanje italijansko-jugo-slovanske in jugoslovanske-italijan-ske trgovinske zbornice, na katero bo lz Italije odpotovala uradna delegacija, ki ji bo predsedoval prof. Meda, sestavljali pa: podpredsednik Grabassi, dr. Vatta, Košuta in tajnik Di Salvio.
Razgovori poslancev o škodi zaradi povodnji
Podtajnik predsedstva vlade Mazza je sprejel tržaška parlamentarca Belcija in Bologno, ki sta ga seznanila z veliko škodo, katero je povzročila povodenj v Miljah in v industrijskem pristanišču v Žavljah. Sestala sta se tudi s funkcionarji predsedstva vlade in ministrstva za industrijo. Govorila sta tudi o možnbsti, da bi nakazala vlada pomoč prizadetim na podlagi zakona iz leta' 1952,
vplačalo teh prejemkov že od decembra, večina podjetij, ki sta jih sindikalista omenila, pa je v zaostanku od tri do štiri mesece, to je so vplačala prejemke do aprila ali maja, potem pa nič več. Ta podjetja so; Bertock, Bisiani, Barut-Longo, Carnielli, CITA, Cornar, Comelli, Congr. Suore Scolastiche, Cuccagna, Deganutti, De Gregorio, Della Toffola, Delta, Di Lenardo, Ediltecnica di Franco e Pestel, Feltrin, Gerce, Giacomelli Angelo, Giacomelli Giulio, Giuliani, Gobbo, Invernizzi, Invinkl in Polli, ICEA, Lionetti in Ragone, Manente, Mauri, Milič, Oio, ICE CA, Parovel, Pertot, Pinzani, Pu-ja, Ravalico, Redolfi, Rizzani, Ron. celli, Rostirolla, Reggente, SACA IM, SACCI, Salvi Carlo, Salvi Federico, Scherll. Sereni, SICER,
Smaila, Sosič, Stabile, Szirak, Vicini, Visentin Valerio, Visentin Celeste, Zampieri, Zoff, Zorzut. ,
Spričo tega so delavci odločno zahtevali, da je treba pritisniti na te delodajalce, da bodo spoštovali sporazum. Dejali so tudi, da bi morali napovedati stavke tudi zato, da bi dosegli redno poslovanje gradbene blagajne. Kar se blagajn tiče, pa delavci zahtevajo, da se demokratizira njihovo delovanje, kajti sedanja paritetična vodstva z enakim številom predstavnikov delodajalcev in delavcev so le navidezno paritetična, upoštevajoč število delavcev in delodajalcev.
Stavka gradbenih delavcev se nadaljuje tudi danes in se zaključi jutri zjutraj. Prihodnji teden pa bo nova, tridnevna stavkg.
bodo strokovnjaki sestavili v Benetkah, bodo omenili štiri možne rešitve, in sicer: gradnjo še enega vzporednega naftovoda ob že obstoječem iz Marseilla, gradnjo novega naftovoda iz Benetk, iz Trsta ali iz Tržiča. Zato še ni mogoče točno reči, od kod bo pravzaprav stekel novi naftovod proti južni Nemčiji. Vse je sedaj odvisno, kaj bodo menile prizadete petrolejske družbe in kateri predlog strokovnjakov se jim bo zdel bolj ekonomičen in bolj praktičen.
Predvidevajo, da bi morale naprave novega naftovoda odpremiti v začetku 18.000.000 ton petroleja letno, po dokončani izpopolnitvi odpremnih naprav in celotnega naftovoda pa od 40 do 50 milijonov ton na leto. Strokovnjaki so pri nas še posebno proučili tako morska kot kopna področja, saj bo treba zgraditi takšne naprave za pristajanje ladij, da bodo lahko v doglednem času sprejele 100.000-ton-ske petrolejske ladje, ki bodo dolge do 300 metrov. Zato bo moralo biti morje ob pristajališču ladij globoko najmanj 18,5 metra. V Trstu ali pa v Tržiču, če se bodo odtočili za eno od teh dveh mest, bodo zgradili 8 neodvisnih ladijskih pristajališč. Zato bo potrebno, da bodo pristojni organi v Trstu odnosno v Tržiču pravočasno lahko sporočili šestim petrolejskim družbam, kje imajo na razpolago najmanj 150 hektarov zemljišča za gradnjo kopnih naprav, kakor tudi področje za gradnjo pristajaliških naprav na odprtem morju ali pa ob obali.
Predavanje o prevozih na tržaški univerzi
Na univerzi so se včeraj zopet pričela predavanja v okviru med. narodnega tečaja o prevozih. Včeraj je govoril ravnatelj .inštituta za letalske prevoze na rimski univerzi Crocco.
OB PRUM MEDNARODNEM VELESEJMA
Zveza jadranskih pristanišč se ho sestala 21. t. m. v Bariju
Zveza bo razpravljala o predlogih ministra za preureditev rednih državnih pomorskih prog - Perspektive tržaške ladjedelnice Sv. Marka
Odhod ravnatelja USIS
Sedanji ravnatelj USIS za Tri Benečije Mr. John W. Shirley od: potpje iz Trsta, ker je premeščen na osrednji sedež USIS v Rimu.
Shirley je bil tri leta v Trstu in je pričel včeraj poslovilne obis'Ke pri predstavnikih mestnih oblasti.
Včerai je obiskal župana dr:
Franzila skup««i z novim ravnate, stilne Sklavs v Narodni ^uWL. Prosimo za točnost!
Zveza jadranskih pristanišč se bo sestala 21. t.m. v Bariju ob priliki tamkajšnjega mednarodnega velesejma, na katerem bo prisoten tudi minister za trgovinsko mornarico Dominedó. Zveza jadranskih pristanišč bo razpravljala o predlogih ministra za preureditev rednih državnih pomorskih prog, rešiti pg mora tudi nekatera notranja stututarna vprašanja. -
Minister za trgovinsko mornarico je med svojim obiskom
ladje « Agip-Trieste», izjavil, da bo v kratkem sklican sestanek predsednikov vseh štirih državnih pomorskih družb, na katerem bodo proučili celotni sistem rednih pomorskih zvez. Pri tem je dal minister pomembno izjavo, da je treba usrneriti proti Jadranskemu morju redne pomorske proge med Italijo in Bližnjim ter Daljnim vzhodom, saj gre za naravno gravitacijo in razdelitev pomorskih zvez v korist vseh.
Istočasno bo morala zveza urediti tudi nekatera notranja vprašanja v zvezi s svojim statutom, saj so predstavniki vseh trgovinskih zbornic s področij, ki gravitirajo na Jadransko morje, pred dnevi sklenili v Anconi, da ne bodo več sodelovali v Zvezi jadranskih pristanišč. Predlagali so, da se to vprašanje sporazumno reši, tako da dobe trgovinske zbor. niče v okviru Zveze jadranskih pristanišč ustrezen status.
Izjave ministra za trgovinsko mornarico so optimistične in odpirajo določene perspektive tudi za tržaške ladjedelnice, saj bi okrepljen pomorski promet pomenil tudi povečano gradnjo ladij.
Seveda pa položaj še vedno ni razveseljiv. Med zadnjo splavitvijo so delavci z ladje «Agip-Trieste« vrgli letake, s katerimi odločno zahtevajo, da se ladjedelnica ne zapre ali preuredi v kakšen drug obrat, temveč da se ji omogoči konkurenčna bitka. Prisotni najvišji vladni predstavniki na ta poziv niso dali nobenega odgovora, odnosno je minister za državne udeležbe Bo samo zagotovil delavcem zaposlitev. S tem pa seveda še zdaleč ni zagotovil tudi modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka.
Ze dalj časa se govori o načrtih za preureditev ladjedelnice in v tej zvezi se čujejo različni glasovi. Tako se govori, da naj bi ladjedelnico preuredili v obsežno delavnico mostov in dvigal ter torej v praksi postopoma razširili že obstoječo delavnico, prekvalificirali delovno silo in podobno. Cujejo se tudi govorice, naj bi se ladjedelnica Sv. Marka povsem preusmerila na izdelavo železniških vagonov. Končno pa se čujejo tudi vesti, naj bi se ladjedelnica skupno z arzenalom preuredila za vzdrževanje ladij. Ti načrti so tesno povezani z načrti za gradnjo naftovoda Trst-Nemčija, saj bi naftovod pritegnil v Tržaški zaliv veliko število orjaških cistern, katere bo treba seveda vzdrževati.
Vse te govorice ne morejo biti. brez podlage, saj je znano, da so ustavili vsa dela za razširitev odnosno za normalno modernizacijo v ladjedelnici Sv. Marka. Po drugi plati pa je tudi znano, da ladjedelnica Sv. Marka ni vključena v seznam ladjedelnic, zà katere je predvidena modernizacija in da bo že prihodnje leto v resnih težavah, ko bo stopilo v veljavo določilo SET, kj prepoveduje državno pomoč ladjedelniški industriji.	j ,	,
Tatvine motornih vozil
Čeprav se turistična sezona bliža h kraju, so avtomobilske miši in sploh tatovi prevoznih sredstev še vedno zelo aktivni.
Najhuje so neznani uzmoviči prizadeli nemškega turista Herberta Spanga, ki je prejšnji torek parkiral svoj avto B-RE 268 D v bližini penziona «Villa Pia» v Sesljanu.
Ponoči so neznanci odprli vrata avtomobila, spravili motor v tek ter
lllllllllllll«IMIII||||||||||||||i|„nnl|„Iim||1|II||||||||1||||||||m(<|(m|||||I|)|I|(I|||||||||»|||(||i§HMj((|i|H^i^
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
se odpeljali neznano kam. V sredo zjutraj je Spang iskal svoj avto, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. Ni mu preostalo drugega kot da prijavi tatvino policistom v Devinu. Razen avta je nemški turist prišel tudi ob dve odeji in ob gumijasto blazino. Skupna škoda, ki jo je utrpel, znaša okoli 700.000 lir.
Neznanci so se spravili tudi na avto 40-letnega Alfonsa Dimore iz Miramarskega drevoreda 37. Dimora je parkiral svoj Fiat 1100 blizu svojega doma. Tatovi so vlomili v vozilo, pognali motor v tek ter se odpeljali. Lastnik, ki je prijavil tatvino policijskemu komisariatu v Barkovljah, je utrpel za okoli
600.000	lir škode.
V torek zvečer je izginil tudi motor TS 29834, ki ga je njegov lastnik, 21-letni Dario Coslan iz Ulice Giulia 29, parkiral blizu svojega doma. Mledenič je utrpel škode za okoli 70.000 lir ter je prijavil tatvino policijskemu komisariatu v Kolon ji.
Na slovenske šole spadajo slovenske zdravstvene asistentke
Občinski urad sa šolsko zdravstvo bi moral dosledno upoštevati to edino logično načelo
Začeteg novega šolskega leta je pred vrati in te dni se bo začelo vpisovanje v otroške vrtce ter v osnovne šole. že od samega sprejema otrok v otroške vrtce pa vsa leta naprej do zaključka o-snovne šole imajo važno nalogo tudi zdravstvene asistentke, ki pomagajo šolskemu zdravniku pri pregledu in zdravljenju otrok, se z otrokom in njegovimi starši raz. govarjajo in mu pomagajo, da se v šoli ne samo vzgaja in uči, ampak da si razvija čut do higiene, da zna paziti na svoje zdravje in da se telesno in duševno normalno razvija.
Zdravstvene asistentke dodeljuje občinski urad za šolsko zdravstvo. Spričo naloge in važnosti zdravstvenih asistentk bi bilo popolnoma naravno in logično, da bi omenjeni občinski urad dodelil slovenskim šolam slovenske zdravstvene asistentke, žal pa moramo ugotavljati, da dodeljuje slovenskim šolam zdravstvene asistentke, ki sploh ne znajo slovenskega jezika. Glede tega ne drži nobeno opravičilo, ker imamo zadostno število slovenskih zdravstvenih asistentk, ki so za svoje delo kvalificirane in obvladajo jezik otrok, s katerimi bodo imele opravka.
Zdravstvene asistentke se pri izvrševanju svojega dela morajo pogovarjati tudi z materami šol-
skih otrok o njihovem zdravstvenem stanju, o morebitnih presta-nih' bolezni in psihičnih napakah. Pri tem je važno, da se mati, ali otj;ok, pravilno izraža, oziroma da zna povedati, kar namerava povedati in kar bo zdravstvenemu delavcu, tako zdravniku kot zdravstveni asistentki, zelo pomagalo. Zaradi tega morajo na slovenskih otroških vrtcih- in osnovnih šolah biti nameščeni zdravniki in sanitarne asistentke, ki dobro obvladajo slovenski jezik. To pravico nam zagotavljajo tudi podpisane pogodbe; upoštevati pa bi jo morali tudi brez ustavnih načel, šolskega zakona, memoranduma itd., ker je zadeva pač tako enostavna in logična in ne potrebuje posebnih zagotovil in pogodb.
Opozarjamo torej občinski urad za šolsko zdravje, naj slovenskim otroškim vrtcem in osnovnim šolam dodeli zdravnike in sanitarne asistentke, ki dobro znajo slovenski jezik.
Z lestve Je padel
Riccardo Pazzali, 27-letnl električar iz Ul. del Prato 1, se je včeraj okoli poldne ponesrečil v stanovanju v Ul. Perarolo 73. Padel Je z lestve z višine enega metra ter si Je zlomil desno nadlahtnico. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor sp ga prepeljali ob 12,15, se bo moral zdraviti 30 dni.
ljem Mr. Geoffreyem Groff-Smi-thom, ki prihaja iz Rima.
8 metrov po strmini zaradi slabe ograje
čeprav se je skotalil kakih 8 metrov navzdol, se je 52-letni železniški delavec Giuseppe Bartole iz Ul. Mascagni 18 le laže poškodoval. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, so mu ugotovili razne rane, podplutbe in poškodbe na levem sencu, na hrbtu, na spodnjem delu telesa ter po desni roki. če bo šlo ves po sreči, bo ozdravel v 10 dneh.
Nezgoda, pri kateri se Je ponesrečil Bartole, le za las ni imela hujših posledic. Do nje pa je prišlo v bližini miramarske železniške postaje na nekem odseku proge, kjer sta delala omenjeni Bartole in neki njegov delovni tovariš. Nenadoma sta delavca zaslišala žvižg prihajajočega vlaka. Odskočila sta pod Ur ter se naslonila na leseno ograjo. Pod težo nujnih teles pa se je ta zrušila in oba sta se zakotalila po bregu navzdol. Pri tem se je poškodoval le Bartole, ki je najprej prišel do dna grape. Njegov tovariš pa se ni ponesrečil, ker je padel nanj.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice se nadaljuje dnevno od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29, tel. 29779.
Ljudska prosveta
V soboto 14. septembra ob 20. url
nastopa v prosvetnem domu na Opčinah glasben] ansambel «Beneški fantje». V nedeljo'15. septembra popoldne nastopajo na ljudski veselici pri Sv. Barbarli
Prosvetno društvo «Slavko Skam-perlea priredi dne 22, t.m, enodnevni izlet v Postojno, Rakovo dolino in Predjamski grad. Vpisovanje na sedežu Stadiona «I. maj» vsak večer, razen sobote, od 20. do 22. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi dne 16. t.m.
Društvena prodajalna na Opčinah
obvešča izletnike, da bo odhod v nedéljo 15, t.m. ob 5. uri izpred go-
SPDT priredi v nedeljo 22. t.m.
planinski Izlet na Višarje In Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopeškim Jezerom). Tu se bomo srečali r člani bratskega koroškega SPD lz Celovca.
Prosvetno druitvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 izlet v Postojno z ogledom Postojnske • jame, Predjamskega gradu in Črne Jame. Vpisovanje pri Draščko-vlh.
Razna obvestila
Mladinska iniciativa obveiča, da bo seja glavnega odbora v torek 17. t.m. ob 28.25 v Ul. Ceppa 9.
Včeraj-danes
12. septembra 1963 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 56-letni Ferruccio Zonta, 43-letni Emilio Busletta, 51-letnl Amelio Cadel, 77-letna Maria Nego-di por. Negodi por. Batič, 60-letn! Augusto Zulian, 19-letni Sergio Cu-mar, 74-letna Maria Mije vd. Tone, 61-letni Angelo Arban, 87-letna Flora Štolfa vd. Degrassd, 75-letna Ida Zaccaria vd. Bogateč, Maria Semeraro, stara eno uro.
NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. septembra
All’Alabarda. Istrska ulica 7; Leltenburg, Trg sv. Ivana 5;
Due Mori, Trg Uniti 4-Ul. Tiziano Vecellio 24.
Prendlnl,
Šolske vesti
Na državnem znanstvenem liceju l slovenskim učnim Jezikom v Trstu.
ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-U. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so vidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim UP1' tom iz italijanščine.
Na državnem trgovskem tehnične* zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se Je začelo ln bo trajalo do ni popravni Izpiti 13. septembra 19® ob 8,30 s pismeno nalogo lz Ita1’1" Janščine.
Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan Od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4. neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963.
Državna nižja industrijska šola * slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan) opozarja, da Je vpisovanje, za I. razred enotne srednje šole I*1 za II. in III. razred Industrijske š°" le do vključno 25. t.m. Za I. raZ' red je potrebno predložiti sledeče dokumente:	rojstni list, potrdilo 0
precepijenju ter spričevalo V. razreda osnovne šole.
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za II. In UL razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 19® vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	Rojstni list lz anagraf. urada.
2.	Potrdilo o precepijenju.
3.	Potrdilo o zdravih očeh.
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole.
Vpisovanje v slovensko učiteljišč* v Trstu se bodo začeli usposobljenost-25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda.
Nazionale 16.00 «I leoml dl Castiglla» Panacolor. Cesar Romero, Franki* Ava Ion.
Arcobaleno 16.00 «PT 109 posto dl combattimento». Technicolor. Olii* Robertson.
Excelsior Ì6.00 «Cyrano e Darta-gnan» Eastmancolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassey. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «Hud il selvaggio» Paul Newman. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.30 «La grande fuga»-Technicolor.
Supercinema 16.00 «Sexy nudo» cast-mancolor. Prepovedano mladini. Drugi teden.
Alabarda 16.30 «I tre Implacabili»-Jeffry Horne, Cristina Galom. Technicolor. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «11 sole splende alto» Charles Vinninger. Aj ,
Aurora 16.30 «Il prigioniero della miniera».
Cristallo 16.30 «Che fine ha fatto Baby Jane» Bette Davis. Prepovedano mladini.
Capito! 16.30 «L’ultima volta ohe vl' di Parigi». Technicolor. Elizabeti) Taylor, Van Johnson.
Garibaldi 16.30 «I due gondolieri»-Technicolor. Alberto Sordi, Nino Manfredi.
Massimo 16.30 «I pirati del cielo» O-W. Ficher.
Impero 16.30 «Come Ingannare ml° marito».
Moderno 16.00 «Una sposa per due» Technicolor. Sandra Dee. Siedi barvna slikanica «Tom in Jerry»-
Astori» 17.00 «800 leghe suill'Amaz-zonia». Technicolor.
Astra 16.30 «Superspettacoli nel mondo». Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto Revija policijskih fU*. mov. 16.00 «Io confesso» Montgomery Olift.
Abbazia 16.00 «Il traditore di Fort Alamo». Technicolor. Glene Ford.
Marconi 16.30 «Totò contro Maciste». Scopecolor. Totò, Nino Taranto.
Ideale 16.00 «Slssl a Ischia». Technicolor.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.00 22.00 «Totò contro Ma-ciste». Scopecolor. Totò, Nino Taranto.
Paradiso 20.00 «I canadesi» Robert Ryan. Scopecolor.
Skedenj 20.00 (v dvorani ob 16.0°) «Il sesto eroe» Tony Curtls.
Danes; v MIRAMARU predstava «LOČI ln zvoki». Ob 21. url v nemščini «Der Kalsertraum von Mira-mare», ob 22.15 v ItalljanSCltw «Maksimilijan ln Karlota».
V	SV. KRIŽU BO V NEDELJO, 15. T. M.
V	DVORANI LJUDSKEGA DOMA, OB 17.30 URI,
PONOVITEV CELOTNEGA PROGRAMA
I. FESTIVALA SLOVENSKE POPEVKE
NA TRŽAŠKEM
Sodelujejo vsi solisti in znani orkester «MIRAMAR» Vabimo k številni udeležbi’
Janc na tatù
Wk
uni Mlinu-mii iiiKun-tm Kirni
IMI NCISON • TH0M8S MICKU Ul« Mw Mn Ini hf, Vidu lin lik. g
Téchnipo/or
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri lilm:
LA STORIA
Dl
TOM DESTRY
ZGODBA TOMA DESTRYJA
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 13. t. m. ob 20. uri Dear technicolor film:
LA BATTAGLIA Dl ALAMO
(Bitka pri Alamu)
WAYNE, RICHARD WIDMARK in LAURENCE HARVEY
Igrajo:
JOHN
13. septembra 1963
S —
TRGOVINA SE NE OZIRA NA POLITIČNE SPLETKE
Embargo izvoza jeklenih cevi v SZ je doživel popoln neuspeh
Obisk britanskega ministra za zunanjo trgovino v SZ - Stiki, ki napovedujejo tesnejše gospodarsko sodelovanje - Sovjetska naročila rešujejo zahodnonemške industrijce - Primer podjetja «Howaldtwerke»
Dva dogodka sta te dni dokazala, da enostranski in nelogični Politični embargo izvoza jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo ni preprečil normalnega in logičnega razvoja trgovine med Vzhodom in Zahodom: britanski minister trgovine, Erroll, je’ nam-sprejel povabilo sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Pavličeva, da obišče SZ; podjetje «Howaldtwerke» v Kielu pa je «Prejelo ponudbo sovjetskega zunanjetrgovinskega podjetja «Su-doimport» in pričelo graditi za potrebe SZ brodovje osmih ladij.
V enem in drugem primeru bodo novi stiki in aranžmaji zagotovili določene koristi obema Partnerjema. Britanija bo povečala svoj uvoz, 12.400 zahodno-nemških delavcev pa bo polno zaposlenih nad šest mesecev, vtem ko bo njihova ladjedelnica do k 1965 delala s polno kapaciteto. Trgovina pač, kot se zdi, se ne °zira na umetne politične pré* graje.
Obisk ministra Errolla v Moskvi je bil predviden za 9. september, trajal pa bo 11 dni, se Pravi do 20 t. m. Ob tej priliki se bo sestal s svojimi sovjetskimi kolegi, si ogledal tovarne so-vjetske prestolnice ter obiskal , nekatera industrijska področja. Sovjetske zveze.
Sklenjeno je prav tako bilo, 'da so načnejo tudi pogajanja o podpisu dolgoročnega načelnega sporazuma o trgovini in plovbi, ki bi zamenjal začasni sporazum, sklenjen še 16. februarja 1934. Pogajanja so se začela 1. 1960 in trajala do 1. 1962, vendar so — na žalost, poudarjajo v Moskvi — ostala brez uspeha. Trgovina pa se je razvijala navzlic temu.
•Naša dežela želi imeti dolgoročne sporazume z britanskimi firmami,» je premier Hruščov maja meseca rekel delegaciji trgovinskih zbornic iz Londona in Birminghama. Sefu delegacije, hfi-du Ebbishamu, je obljubil,:'3a bo SZ dohodke od povečala tr» Sovine uporabila za nova naročila v Britaniji. Britanci so s tem, vsekakor, bili zadovoljni; Erroll pa bo zdaj s svojimi sovjetskimi partnerji govoril prav o uresničenju tega. V sovjetski prestolnici izražajo željo, da bi po-gajanja bila uspešna,
Objektivno se namreč potrebe izvoza in uvoza SZ in Britanije idealno dopolnjujejo. Subjektivno Pa Velika Britanija, kolikor ji je mogoče, ne dopušča, da bi ji neki «višji» politični interesi kvari-ii trgovino:	ameriško-atlantske-
mu embargu se je pridružila s težkim srcem, samo iz zavezniške zvestobe, a pri tem je pripravljena — za razliko nekaterih drugih — prevzete obveznosti tudi do konca izpolniti. Tudi njeno trgovanje s Kitajsko je dokaj živahno. «Trgovina,» pravijo v Londonu, «prinaša samo korist.» To velja v isti meri za ladjedelnico «Howaldtwerke» v Kielu.
«Zahodnonemška ladjedelniška industrija si je oddahnila,» je Pred kratkim zapisal bilten 'Deutsche Korrespondenz» v BOn-nu- Njen položaj je zadnja leta Lii zelo kritičen. Znani lastnik ladjedelnic, Schlieker, je celo bankrotiral, drugi pa se komaj
drže na površju. Vrednost proizvodnje je začela padati 1. 1959, vtem bo so bila odpovedana še nekatera druga naročila. Posledica: zaprte ladjedelnice, neizkoriščene kapacitete, polzaposlenost. Lastniki so zaprosili za državno pomoč, toda zaman, ker jim je vlada prošnjo zavrnila.
Nasprotno pa se je brez pridržkov pridružila embargu jeklenih cevi, nakar so Japonci za-hodnonemškim kolegom pred nosom odvzeli sovjetsko naročilo za izgraditev osmih ribiških ladij. Položaj se je.naglo slabšal. Strašilo krize je grozeče trkalo na vrata. «Se nikdar,» je takrat pisal 'Spiegel’, «niso kielskim ladjedelnicam naročila bila tako potrebna kot prav danes. Naročil imajo samo še Za leta dni. In potem?»
Rešitev je prišla z vzhoda. Sovjetska zveza je naročila osem plovnih tovarn za lov in predelavo rib, katerih nosilnost vsake znaša 16 tisoč ton, njihova cena pa 250 milijonov mark, «To je doslej za nas največje naročilo Moskve,» zatrjujejo v' ladjedelnicah. Vsekakor pa ni prvo. Sicer pa je «Howaldtwerke» prvo zahodno-nemško podjetje, ki je 1. 1954 ponovno obnovilo trgovinske odnose s SZ. Vtem pa je ta pri njem naročila 24 manjših ladij-tovarn, tri ladje, opremljene z ustreznimi hladilniki za prevoz banan, dva kitolovca in vrsto naprav ter ladijske opreme.
Prejkone življenjsko zainteresiran za nova naročila, se je pred kratkim tudi direktor podjetja, Westphal, podal v Moskvo, njegova- pot pa, kot pravijo, ni bila
zaman. Njegov uspeh so najbolj navdušeno pozdravili v ladjedelnici sami, dokaj manj v določenih političnih krogih. Hamburški «Die Welt» je Westphalov z u-spehom zaključeni posel komentiral g sledečim opozorilom: «Vsako podobno naročilo koristi vojaškemu potencialu Sovjetske zveze. Zaradi tega bi zahodne dežele morale temeljiteje proučiti svojo politiko embarga.»
Kakšen strateški pomen bi u-tegnile imeti ribje konzerve, ni ravno najbolj jasno. Jasno pa je, da ima «politika embarga» svoje politično ozadje in razloge, ki pa na srečo niso tako močni in prepričljivi, da bi mogli enostavno in dokončno preprečiti določen logičen proces razvoja na določenem področju odnosov med Vzhodom in Zahodom. %. jj.
,
Stefania Kandrelli je novo ima v italijanskem filmu. Trenutno končuje vlogo v Germijevem filmu «Zapeljana in zapuščena».
.....................liiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiumiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiii...........
MALA ŠVICA NA SKRAJNEM SEVEROZAHODU NEMČIJE
Prirodne lepote Schleswig Hollsteina
kjer srečaš Karla Maya
Tudi ptice selivke potujejo tod - Najvecja gradnja v Evropi: most v Fehmarnu - Sem se je zatekel Rousseau Poletne igre z deli Karla Maya in opere na prostem
Malente-Gremsmuehlen s svojimi čudovitimi jezeri
(Poseben dopis)
HAMBURG, v začetku septembra. — tSkozi ves avgust vozi skozi Hamburg - v smeri skandinavskih dežel veliko vozil z evidenčnimi tablicami italijanskih provinc, francoskih departmajev ali švicarskih kantonov. Cesta se ^imenuje Vogelfluglinie, kajti isto smer vsako leto ubirajo ptice-selivke. Med kopnim in otokom Fehmarn so letos aprila izročili prometu krasen most, ki je dolg 983 metrov in se dviga 22 metrov nad morsko gladino in ki ga smatrajo kot največjo gradnjo v Evropi. S tem mostom je bil dostop k Danski za nekaj ur skrajšan. Na koncu Fehmarna blizu naselja Puttgar-den pa so zgradili moderno postajališče, od koder odhajajo in kamor prihajajo «ferryboats».
Ker je končni cilj — skandinavske dežele — daleč, se vozeči se ljudje tu prav malo ali nič
ne ustavljajo. Tako gredOj ne da bi se zavgdali, mimo pokrajine, ki je bogata čudovitih naravnih lepot iti ki" ji upravičeno pravijo hollsteinska Švica, namreč Hollsteinische Sehweiz. Tu okoli ni nekih švicarskih naselbin, pač pa je tod okoli veliko krav, ki so značilne za Svico. Za kraj je pomembno tudi to, da je tu, v vasici Dersau, imel v 18., stoletju svoj chalet sam J. J. Rousseau, ki je tu živel kot begunec iz Pariza in oznanjal svojo «vrnitev v prirodo». Tu je našel lep vzorec Ženevskega jezera, ki je morda še lepše kot sam izvir, nik. Sicer pa je ves ta predel na severu Nemčije podoben Svici, ker je namreč poln jezerc, kot jih je polna Švica, le da ni tu gora, zato pa alpsko vzdušje nadomešča bujno rastlinstvo.
Ko sem prvič obiskal to Hollsteinische Sehweiz, sem imel srečo, da je bilo to še v ju-
niju, ko je bilo sonce že kar toplo, ko pa se turistična sezona še ni začela. S pričetkom o-pernih predstav na odprtem v okrašenem mestecu Eutin, rojstnem kraju skladatelja Carla Marie von Webra, preplavi namreč to deželico veliko letoviščarjev, ki iščejo tu miru in oddiha, stran od komaj 20 km oddaljene obale vzhodnega morja, kjer kar mrgoli kopalcev. Ko se tu pojavijo množice letoviščarjev, pokrajina zadobi značaj «civilizacije», vendar pa še ne izgubi svoje lepote.
Y Malente —1 Gremsmuehlenj znanem zdravilišču — sicer je Schleswig - Hollstein poln zdravilnih vrelcev, sanatorijev in o-krevališč — sem stopil v motorni čoln, ki opravlja krožno vožnjo po prvih petih jezerih. Tu se začenja hollsteinska Švica, ki je polna gričev, poraslih z jelkami, polna vdolbin, poraslih z gostimi bukovimi gozdovi, tod se širijo velikanski bogati travniki, polni goved na paši, pa tudi močvirja, vrelci, potoki in po jezerih majhni otoki. Vode so polne rib, po gladinah pa mirno «plujejo» labodi in race, na nebu pa «jadrajo» galebi. Človek kar ostrmi nad to lepoto, ki se na vsakem koraku odpira pred očmi. Slikar — krajinar bi našel tu nešteto motivov za svoja platna, romantični poet bi našel tu veliko navdihov za nove pesmi, navaden zemljan, kakršen sem jaz, pa se zadovolji s čistim zrakom, ki ga je potreben vsakdo, kdor živi v mestu.
Prehodi iz enega jezera v dru-
•"»■""IIH...Ml..................................um
Osrednji statistični urad o stanovanjski izgradnji
Osrednji statistični urad v Ri-mu je objavil podatke v zvezi z izgradnjo' stanovanj. Po teh po- • d a tirih je biio v občinah, glavnih mestih posameznih pokrajin ter osfalih občinah, ki štejejo nad
20.000	prebivalcev, v obdobju ja-nuar-junij 1963 zgrajenih 105.863 stanovanj, kar predstavlja 4-odst. Povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 1962. V juniju 1963 hh je bilo zgrajenih 18.031, s povečanjem 3,2 odst. v primerjavi z mesecem majem istega leta in 5,5 odst. v primerjavi z mesecem junijem 1962.
V obdobju januar-junij 1963 je bilo samo v občinah, ki so glav-na (nesta pokrajin, zgrajenih 76 tisoč 684 stanovanj, kar predstavna zmanjšanje za 1,6 odst. v primerjavi z istim obdobjem 1962. V juniju je takih stanovanj bilo zgrajenih 12.947, kar predstavlja Povečanje 1,3 odst. v primerjavi z mesecem majem istega leta in 4,3 odst. v primerjavi ,z junijem leta 1982.
Navedenih 105.863 stanovanj. zgrajenih v obdobju januar-ju-hij 1963, je bilo v statističnem
pogledi) takole razdeljenih: 32.716 v, severozahodni Italiji, kar predstavlja povečanje 0,1 odst. glede na isto obdobje leta 1962: 44 tisoč 704 v severovzhodni in centralni Italiji, kar je za 3,1 odst. manj kot v istem obdobju leta 1962; 28.443 v južni Italiji ter na otokih, kar je za 23,9 odst, 1. 1962.
več kot v istem obdobju Stanovanjskih načrtov je
bilo
v obdobju januar-junij v glavnih mestih pokrajin ter ostalih občinah z nad 20.000 prebivalci izdelanih 198.449, kar je za 12,8 odst. več glede na isto obdobje . 1962. Meseca junija je bilo izdelanih 33.756 načrtov, torej za 11,0 odst. manj v primerjavi z mesecem' majem leta 1963 in za .2,2 odst. manj kot junija 1. 1962.
V obdobju januar-junij 1963 je vrednost javnih del, izvršenih s celotno ali delno državno pomočjo, krajevnih ter ostalih ustanov, znašala skupno 227,1 milijarle lir, kar je za 9,1 odst. manj v pri-merjavi z istim obdobjem 1. 1962. Od, tèga je 189,1 milijarde lir bilo porabljenih za dela ,ki so bila
izgotovljena z delno ali celotno državno pomočjo.
Meseca maja 1963 je vrednost izgotovljenih del znašala 56,1 milijarde lir, kar je za 7,2 odst. več kot meseca aprila in za 6,1 odst. manj v primerjavi z majem 1962.
Največ je bilo opravljenih cestnih del (17,1 milijarde lir), zatem zgrajenih stanovanj (8,5 mi-
lijarde). V obdobju januar-junij je bilo za namene javnih del o-pravljenih 19.034.000 delovnih dni, kar je za 22,8 odst. manj kot v istem času leta 1962. Meseca maja leta 1963 je število delovnih dni znašalo 4.708.000, kar je za 8,9 odstotka več kot aprila istega leta in za 17,9 manj v primerjavi z mesecem majem 1962.
go so prirodni, včasih široki, drugič ozki. Voda ni globoka, navadno je hladna in polna rudninskih snovi in kopel v njej v vročih dneh kar dobro de. Vodni šport je tudi zelo razširjen, posebno veslanje. Zato ni nič čudnega, če so Nemci v tej športni panogi pogosto prvaki. Vsa jezera niso med seboj povezana, kot je to na pr. z onimi ob starem mestecu Ploen. V Ploenu je krasen grad, kjer so nekoč vzgajali sinove in hčere iz dinastije Hohenzollern. Sedaj ga obdajajo številne poletne hišice in obsežni parki, polni lip.
V enem dnevu lahko obkrožiš vso pokrajino in ko se boš vrnil, boš mislil, da si sanjal, da si bil v pravljični deželi, v katero
bi se rad ponovno vrnil. Pot nazaj v Hamburg je najboljša, če jo uberemo preko Bad Segeber-ga. V tem okrožnem mestecu se že od leta 1952 dalje, od junija do avgusta, vršijo tako imenovane Karl May igre. Ob vznožju najvišjega vrha dežele Schlezwig Hollstein, ob Kalkbergu, se pred mladino pa tudi stapejSitif bbčih-i stvom razvijajo na odprtem dramatične dogodivščine Winne-tuja in Old Shatterlanda. V enajstih letih, Odkar so te igre vsako leto na programu, jih je obiskalo skoro milijon oseb, kar priča o izrednem zanimanju, ki so ga še danes deležni romani Karla Maya. In ko pride do «kajenja kalumeta miru» je vse zadovoljno, mladi in stari. d. SEDMAK
iiiiiimiiiitinmiimiiiimiiiiiiiiiiHuiiimiiiiiiminmiiimiiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiHimiiiiiiiiiiiitiiii
S splavom čez Atlantik
SUZZARA (Mantova), 12. — Nemški slikar Manfred Khall, ki je star 35 let, se je danes odpravil na svoj veliki in tvegan podvig, namreč na potovanje od bregov reke Pad v bližini Mantove do samih daljnih Združenih držav. Mož namerava opraviti to dolgo pot v šestih mesecih in sicer na dokaj šibkem splavu, ki si ga je sam sestavil. Odplul je iz naselja Villa Saviola, da bi po reki Pad priplul do morja in nato skozi vso Jadransko in Sredozemsko morje prišel do Gibraltarja, kjer se bo dejansko glavni del njegovega podviga
Manfred Khall je pred približno osemnajstimi leti prišel iz Vzhodne Nemčije in prepotoval vso Evropo s kolesom ali s kakršnim koli priložnostnim sredstvom, in si pri tem služil vsakdanji kruh s portretiranjem priložnostnih klientov. Pred kratkim je sklenil odpotovati v Ameriko in njegov smisel za podvige ali bolje avanture ga je privedel do tega, da si je izbral dokaj nenavadno prevozno sredstvo — navaden splav.
Svoj splav je začel graditi ob Gardskem jezeru. Od tod se je nato preselil na reko Pad v kraj Villa Saviola. Da bi se mogel preživljati in si nabavljati potrebni material za gradnjo in opremo splava ter še posebej za nakup malega motorčka, (ki mu bo pri poganjanju splava pomagalo tudi jadro), si je nemški slikar ves čas pomagal s čopičem.
Nemec òp na svojem splavu sam. Edino živo bitje, ki mu bo delalo družbo, je mala psička «Pulchra», ki so mu jo prebivalci Villa Saviola poklonili, da bi mu krajšala čas na dolgi poti. Slikar je odplul ves navdušen
je
.................................................................................................................................M»
OVEN (od 21.3. ^o 20.4.) Ne
sprejemajte pobud, ki bi utegnile ustvariti dokajšnjo napetost med vami in družabniki. Dobro razpoloženje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite v svojem namenu, ki ste si ga postavili, do konca dosledni. Na večer boste delno postali žrtev svojih lastnih predsodkov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ognite se vsem važnejšim nalogam, ne storite ničesar, o čemer ne bi prej še enkrat dobro razmislili. Manjši družinski spori.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vest, ki se bo kasneje izkazala za neresnično, vas bo neprijetno presenetila. Zavedajte se svojih dolžnosti do drage osebe.	^
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je ugoden za vse, ki se žele naglo povzpeti, Upoštevajte občutljivost
osebe, ki jo ljubite, in skušajte si ohraniti njeno zaupanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V pogledu neke ponudbe, sprejmite takšno rešitev, ki bo najmanj škodljiva za vaš ugled. Nekdo bo močno prizadel vaše samoljubje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobro premislite, preden se odlomite, da kot družabnik stopite v neko ne preveč solidno družbo. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Storite vse, da zaključite neki posel, ki vas je nekaj časa močno skrbi. Ponovno bo vzpostav-
ljeno neko pretrgano čustveno razmerje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite zelo oprezni v zvezi z nekim poslom, katerega ustrezni zaključek ne bo tako enostaven. Temelji nekega čustvenega razmerja postajajo čedalje manj trdni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce hočete ostati nevtralni v nekem sporu med prijatelji, bodite y svojih izvajanjih kar se da jasni m praktični. Se bolj boste razvili neko iskreno čustveno razmerje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sku-šajte v kar najkrajšem času resiti nekatera delikatna tehnična vprašanja. Prejeli boste vabilo, ki vaa bo spravilo v zadrego.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vloženi napori bodo rodili sad, predvsem Ea skušajte obvarovati svoj ugled. Pokažite več razumevanja za spravo.
in prežet z upanjem, da bo čez šest mesecev pristal na obalah Novega sveta.
Splav, ki ga je Nemec krstil «Fly», je sestavljen iz dveh večjih plovil iz aluminija, ki sta med seboj povezani s trdnim ogrodjem, nad katerim je razpet večji šotor, ki bo samotarskemu plovcu služil kot zaklonišče v dneh slabega vremena.
ODKRIVANJE NEZNANE JAPONSKE
Po tisku in branju tretja na svetu
TOKIO, septembra. — Japonska počasi razkriva svoje neznanke, ki slučajnega popotnika kar presenečajo, Res je, da se na tako imenovanem Zahodu, kakor Ja ponči imenujejo vso Evropo, z Japonsko srečujemo le preko raznih njenih industrijskih izdelkov, s . katerimi pridni in podjetni ljudje iz «dežele vzhajajočega soncati skušajo osvojiti nova tržišča, toda njena kultura kaj redko prileze med nas, v kolikor ne upoštevamo velikih japonskih uspehov v filmski umetnosti. Vzrok temu je verjetno dejstvo, da si prevode iz japonščine morejo privoščiti le veliki narodi, dočim pride med male narode kako njihovo delo le po posredni poti. In vendar drži sledeče: po obsegu tiskane besede je Japonska na tretjem mestu na svetu takoj za Sovjetsko zvezo in ZDA.
Seveda ne moremo in niti nočemo s tem reči, da je Japonska tudi po kakovosti na tretjem mestu, kajti količina še ni kakovost in to ne velja le za Japonsko, pač pa tudi za SZ in 7N>A. Gornja ocena pa velja za količino tiskane besede in naš prikaz — seveda le bežen — se nanaša na ugotovitev, da Japonska zelo veliko tiska in da Japonec zelo veliko bere. Kaj bere, borno videli pozneje.
Da je Japonska v tiskani besedi zasedla to častno mesto, se mora zahvaliti poplavi cenenih izdaj, nekakšnemu «boomu» enciklopedij ter popularnosti detektivskih in zgodovinskih romanov.
Po letnem poročilu znanstve-no-raziskovalnega inštituta za založniško dejavnost v Tokiu je založniška dejavnost na Japonskem v zadnjih letih beležila stalno in naglo napredovanje. V primerjavo bomo vzeli podatke iz zadnjih treh let:
Leta 1960 je na Japonskem izšlo knjig v skupni nakladi 211 milijonov izvodov, leto pozneje v nakladi 227 milijonov, la-ni pa že 255 milijonov izvodov. Mesečni časopisi in revije prav tako beležijo naraščanje: od 458 milijonov izvodov leta 1960 na 485 milijonov v lanskem letu. Tedniki pa so zabeležili padec od 625. milijonov na 577 milijonov Izvodov, kar1 pa je treba pripisati' tuKo ' imè'tcoVdnlM ‘ «zvo&him stranem», ki so začele prihajati med občinstvo v zadnjih letih in katerih so na pr. lani natisnili že skoraj 13 milijonov. Kaj so «zvočne strani», bomo povedali pozneje.
Kaj se pa na-Japonskem tiskaj 23,8 odst. vseh na Japonskem tiskanih knjig odpade na učbenike m šolske knjige nasploh. Za učnimi knjigami in podobnim pride na vrsto beletristika z 20,4 odst. celotnega števila tiskanih knjig. Mladinsko ali bolje o-troško čtivo pride s svojimi 11 odst. na tretje mesto.
Pred kratkim se je začelo večati število knjig, tiskanih o tujih jezikih. Samo ob sebi se razume, da gre v tem primeru za strokovna dela s področja tehnike, tehnologije in gospodarstva. Prav tako je treba omeniti dejstvo, da se v zadnjih letih naglo veča število filozofskih del, ki prihajajo v knjigarne in pred bralca.
Posebnost Japonske so enciklopedije, ki postajajo na Japonskem vedno bolj popularne. Najbolj reprezentativna japonska enciklopedija je «Svetovna enciklopedija», ki jo sestavlja 32 knjig in ki je bila zaključena pred šestimi leti. Doslej je bila ta enciklopedija prodana v sto tisoč izvodih, kar je za enciklopedijo, tiskano v japonščini, ki ima torej omejen trg, razmeroma veliko. «Ljudska enciklopedija», ki je manjšega obsega in ki zavzema sedem knjig, kar vsekakor ni malo, pa je bila prodana že v 600 tisoč izvodih, pa čeprav je prišla iz tiska šele lansko leto.
Ko smo govorili o količini tiskane besede, smo poudarili, da ne gre za kakovost. To nam dokazuje sledeče dejstvo: Na Japonskem doživlja izredno popularnost kriminalistično čtivo, ki ga iz leta v leto vedno, več tiskajo. Na Japonskem imajo celo več rednih listov, ki so posvečeni izključno kriminalistiki domačega in tujega izvora. Izvirne kriminalne zgodbe, ki se dogajajo na Japonskem, so med bralci zelo popularne. Vsako leto pride vsaj eden izmed teh romanov na seznam najbolj branih knjig.
Trenutno pa je med najbolj branimi knjigami na Japonskem biografski roman, ki nosi naslov «Tokogava Iejasu». Avtor romana je Sohači Jamaoka, ki je v svojem delu opisal življenje fevdalnega voditelja in bojevnika To-kogave, ki je živel v dobi 1532-~ 1616. Delo je izšlo pravzaprav šele pred dvema letoma, toda v dosedanjih izdajah je bilo razprodano že v 5 milijonih in pol izvodih. Nobena knjiga, kar jih je bilo kdaj koli tiskanih na Japonskem, ni izšla v tolikšni nakladi.
Drugi važen moment za naglo širjenje čtiva med japonskim ljudstvom so njihove cenene izda. je. Gre za žepne izdaje najrazno-vrstnejšega čtiva, ki je po svoji ceni dostopno vsakemu žepu. To sicer ni nobena novost, ker so tovrstne izdaje bile na Japonskem v navadi že pred 40 leti. Toda danes so te izdaje postale tako popularne tudi zato, ker se med njimi najdejo tudi odlična dela, ki postanejo tako pravi best-sellerji.	.
Ostali smo bralcu na dolgu, kaj je »zvočna stran». Zvočne strani so knjige v obliki plošč, ki jih moremo poslušati ob najpreprostejšem gramofonskem aparatu. Izdelane so na tankem vinilkloru du, torej iz neke plastične snovi, in so tako tanke, da merijo tudi komaj desetino milimetra. So zelo poceni in jih moremo zavrteti na gramofonskem aparatu tudi do stokrat. Ta njihova uporabnost jih je napravila zelo popularne, posebno kadar jih moremo dobiti kot komentarje pri raznih strokovnih mapah, zgodovinskih m znanstvenih knjigah ali pa tudi pri popularnih tekstih. Na teh ploščah pogosto dobimo reproducirano narodno glasbo, pa tudi učni tekst za srednje ali strokovne šole. Ta izredno široka uporabnost «zvočnih strani» je omogočila njih velik uspeh v zadnjih letih, da se njih število iz le* ta v leto veča.
W. T.

Radio Trst A
7.00:
---- Koledar; 7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:, Jug, orkestri in pevci; 12.15:	Pogled na svet;
12.30:	Iz glasbenih sporedov;
13.30:	Z glasbenih festivalov;
17.00: «Musici del Friuli»; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.00: P. Sivic: «Sest skladb za klavir»; 19.15:	«Sibirsko zlato»;
19.30: Solisti lahke glasbe; 20.00. Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45:	Pesmi brez besed;
21.00:	Koncert operne glasbe;
22.00:	Uporni Beatniki; 22.20:
Jazz koncert; 23.00: Skladbe za kitaro.
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Orkester tedna;
14.35: Beseda in glasba; 13.50: Legende o tržaškem Krasu; 14.35: Jazz.
PETEK, 13. SEPTEMBRA 1963
9.50: Operna antologija; 10.30: Mednarodni sejem v Bocnu; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni carnet; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za naj mlajše; 16.30: Glasbeni diletanti Oto-čenta; 17.25:	Baletna glasba;
18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25:	H. Melville:
«Giacchetta bianoa»; 21.00: Mednarodni glasbeni quiz; 22.00: Knjige tedna; 22.10: Na programu Čajkovski.
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Zbor RTV Ljubljana; 14.00: Melodije; 14.30: Operetni mozaik; 15.30:	Veseli planšarji; 16.00:
Glasbeni program; 16.30:	Da-
našnje teme; 16.40: Uverture k baletom; 17.40: Orkester Domenico Savino; 18.00: Prenos RL; 19.00: The Shadows igrajo za vas; 19.30:	Prenos RL; 22.15:
Schwertzer in njegova skupina; 22.40: Nočni koncert; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji program; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05:	Pesmi;
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Carla Boni; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00:	Zvočni
trak; 14 00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Plošče; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Midi Manocci: «Un carattere d’oro»; 18.30: Dnevne vesti in italijansko prvenstvo v kolesarstvu; 18.40:	Vaši izbranci;
20.35: Festival neapeljske pesmi; 21.35: Znanstvena oddaja.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika-
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00’ Kelemanove skladbe; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečer-m koncert; 20.30: Revija revij;
2?'oo: rNa PJ°Bramu Poulenc; 21.20: James Hanley: «Non dire nulla»; 22.50: Japonski skladatelj Mayuzuni.
Slovenija
4:°°: Dobro jutro; 8.05: Premrl: Godalni kvartet v D-duru; 8.30: Zabavne melodije; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Dopoldan-
ski koncert; 10.15: Pojo zabavni zbori; 10.35:	Naš podlistek;
10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi; 12.45: Pesmi iz Sovjetske zveze; 13.15: Obvestila; 13.30: Baročni intermezzo; 14.05: Radijska šola; 14.35: Cejki pihalci; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.40: Jug. a-materski zbori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragulji iz oper; 18-00:	Aktualnosti doma in v
svetu; 18.10:	Pisana paleta;
18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zabavni ansambli; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Liszt: Sonata v h-molu; 21.00: Baritonist Vladimir Ruždjak; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Za prijeten počitek; 22.50:	Literarni
nokturno; 23 05: Iz jug. simfonične literature.
Ital. televizija
.“i Program za na.imlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15: «Naš kruh ima okus p0 reki»; 19.55: Vatikan ^kl n k0ncl,1:	2015:	sP°rt:
20.30: Dnevnik; 21.05: Volodin-
Eerrara :	«Tovarniško dekle»;
22.40: Levantski sejem v Bariju; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: «La fiera dei sogni»; 22.20: «Gli antenati»; 22.45: Plavalne tekme v Blackpoolu, ob koncu Športne vesti.
Jug. televizija
19.00: Brazilija — poljudnoznanstvena oddaja; 19.30: TV biro — propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tekmovanje šestih držav v plavanju -r prenos iz Blackpoola; 21.30: Propagandna oddaja; 21.45: Risani film; 22.00: Poročila.
CILJI GOSPODARSKEM NAČRTOVANJA
Industrijo okrog treba okrepiti in
Gorice
razširiti
davne značilnosti industrijskega ustroja na Goriškem
V go riškem gospodarstvu prevladuje industrija. Tako plSe dr. Merli • Brandirti ▼ svojem eseju o bodočem načrtovanju v deželnem merilu. Na prvem mestu Je ladjedel-niška industrija, skupaj z metalurško in elektromehanično industrijo. Tej sledi tekstilna in industrija umetnih vlaken Poleg teh se uveljavlja živilska, lesna, kemična in papirna industrija.
Za razvoj industrijske dejavnosti na Goriikem je bila važna gospo-
darska politika po prvi svetovni vojni, ko se je razvilo v Tržiču ladjedelništvo in letalska industrija. Njen glavni odjemalec Je bila država sama, kar pa je predstavljalo zadostno varnost samo do zaključka druge svetovne vojne. Po letu 1954 pa je bilo treba resno misliti na reorganizacijo te industrijske dejavnosti.
Glede tržnih izgledov so nekateri mnenja, da bi bilo treba usmeriti Industrijske izdelke predvsem na
■•jiMiuaitiiiiiiimiiimuiiiinimiiiiiiiiifiiirnutuiiiiiiiHiiiimmiimiiiititmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMitmHn
RAZVESELJIVI VESTI S ŠOLSKEGA PODROČJA
19 milijonov za razširitev ia preureditev šole v Doberdobu
Še v tem letu otvoritev otroškega vrtca Osnovno šolo v Doberdobu bodo pri urejanju vaškega otroškega vrt-
preuredlli. Tako je že pred časom sklenil krajevni občinski svet. Dobe rdobska šola že dalj časa ni bila popravljena. Tako njena notranjost kakor tudi zunanjost na vsakem koraku kažeta, da je zob časa opravil svoje na tej zgradbi. Tudi notranja ureditev ni več v skladu s sodobnimi potrebami. Zgradba nima centralne kurjave, vrhu vsega pa je postala pretesna.
Občinski svet je sklenil šolsko poslopje razširiti, da bi pridobil še dve učilnici. Uredili bodo sanitarije ter namestili centralno kurjavo. Načrt bo stal po dosedanjih predračunih 19 milijonov lir. Občinska uprava je že poslala gradbenim podjetjem v naši pokrajini poziv, naj se udeležijo dražbe, ki bo na županstvu 28. septembra letos.
Zaključujejo se tudi zadnja dela
VERDI. 17.00: «L’ape regina», Marina Vlady in Ugo Tognazzl. Italijanski film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.15: «P. T. 109 — posto di combattimento», Clift Robertson in Ty Hai-dln. Ameriški cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.30: «Il fornaretto dl Venezia», M. Morgan in E. M. Salerno. Italijanski film v barvah
CENTRALE. 17.00: «II planeta fantasma», Dean Predericks in Co-leen Gray. Ameriški čmobeli Ulm.
ca. Vse kaže, da bo uradna otvoritev v pričetku tega leta.
Uradovanje pri INPS zopet normalno
Vodstvo zavarovalnega zavoda INPS v Gorici sporoča, da bodo od ponedeljka 18. t. m. dalje njegovi uradi zopet odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 11. ure, ter ob ponedeljkih, torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 17. ure.
notranji trg. S tehnološkimi izboljšavami in kontrolo proizvodnje pa bi se lahko uveljavili tudi na mednarodnem tržišču. Poleg tega pa Je potrebno industrijske objekte tudi teritorialno pravilno porazdeliti ter ustvariti pogoje za prlvlačenje industrijskih pobud s primernimi napravami, industrijskimi površinami, regulacijskimi načrti, znanstvenim proučevanje pogojev itd.
V operativnem načrtu Je treba u-poštevatl potrebo, da se okrepi industrija okrog Gorice s primemo lokacijo in ureditvijo industrijskega področja. Nekateri se bojijo razviti industrijo tik ob državni meji misleč, da ni pogojev za njen razvoj. Vendar ni razlogov za tako pesimistično gledanje, saj tudi po drugih državah, predvsem pa v Zahodni Nemčiji, razvijajo industrijsko dejavnost na vzhodni državni meji.
Britanski poslanik 18. septembra v Gorici
Angleški poslanik v Rimu bo na obisku naše dežele prispel 18.
septembra v Gorico. Vest o prihodu britanskega diplomata je občinskim odbornikom sporočil
župan dr. Poterzio.
Pred glavno pošto v Gorici postavljajo semaforsko napravo. To bo četrto križišče v Gorici s semaforsko ureditvijo. Urejalo bo motorni promet in prehode pešcev. Lahko sl predstavljamo, da bo tudi to križišče vključeno v Zeleni val na Korzu, ki bo omogočil avtomobilistom, da bodo osrednjo ulico prevozili brez zaprek z brzino 40 km
ITALIJANSKO PRVENSTVO V DIRKAUŠČNIH PANOGAH
Gaiardoni zagrozil
odstop od tekmovanja
Faggin brez tekmecev v zasledovalni vožnji
MILAN, 12. — V prvem dnevu italijanskega državnega prvenstva v dirkališčnih panogah za profesionalne kolesarje Je prišlo do presenetljive Izločitve v hitrostni vožnji Sacchija in Ogng. Kot je bilo pričakovati sta prišla v polfinale svetovni prvak Galardonl in bivši prvak Maspes, ki bosta imela za nasprotnika Gasparello in Beghetta.
V kvalifikaciji zasledovalne vožnje je novi svetovni prvak Leandro Faggin jasno dokazal in pokazal, da je brez resnih tekmecev.

Po četrtfinalu hitrostne vožnje, ko so prireditelji določili polfinalne tekmece, je nastala polemika. Ko so javili, da bo Gasparella nastopil proti Gaiardoniju, Beghetto pa proti Maspesu, se je slednji uprl odločitvi sklicujoč se, da ima pravico, kot sedanji italijanski prvak, nastopiti proti zmagovalcu v repesažlh, to je proti Gasparelli. Žirija je pritožbo sprejela In določila, da bo Gaiardonljev tekmec Beghetto, medtem ko bo imel Maspes proti sebi Gasparello. Ta sprememba je razburila Gaiardonija, ki je zagrozil, da bo skupno s klubskimi tovariši, ki nastopajo v drugih panogah, odstopil od tekmovanja. Gaiardoni je dobro vedel, da bi Beghetto pošteno utrudil Maspesa v polfinalu, toda po novi razporeditvi, bi upehal njega ln s tem olajšal nalogo Maspesa v finalu. Jutri se bo videlo, če je Gaiardonijeva grožnja resna ali ne.
V današnjih kvalifikacijskih vožnjah sta tako Gaiardoni kot Maspes z lahkoto zmagala. Bolj trdo le bilo v četrtfinalu, kjer je moral Maspes napeti vse sile, da se je od-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHMNNIIIWHMIIIIIIIIIItlllllliaiVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIINnillllllllllllllllllPIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllltMIIIIIIIIIIMIUIIIHMIIMIIIIIIIIIIIN
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
S pletenko se je porezal
Včeraj dopoldne nekaj po 9. u-ri je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 39-letni Valerio Furioso iz Gorice Ul. Montesanto 133, ki se je porezal s «flaško-nom», ko ga je dvignil, da bi iz njega natočil vino pa se mu je steklo v rokah zdrobilo. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na desni dlani ter so ga pridržali za 10 dni v bolnišnici.
Skoro 35.000 potnikov prešlo v avgustu mejo pri Stupici
Omogočiti bo treba promet s potnimi listi tudi na prehodu pri Učeji
Pred neka) dnevi smo poročali, da je maloobmejni promet s prepustnicami v Beneški Sloveniji dosegel v preteklem avgustu skoro
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo dnevno temperaturo 27 stopinj ob 13.30 in najnižjo 12,6 stopinje ob 5.20. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 60 odstotkov; dežja je padlo 0,4 mm.
IZPRCD 0KRAJNC6A SODIŠČA
Na dvorišču v Podgori se je vadil v streljanju
Sodišče je obtoženca obsodilo zaradi neprijavljenega orožja
Po dvomesečnem presledku zaradi poletnih počitnic je včeraj bila prva razprava na okrajnem sodišču v Gorici,
Na zatožni klopi je sedel 21-letni Gianfranco Vale iz Podgore, Ul. Cotonificio 26, ki ga je lovski čuvaj Gino Brandolin dne 4. februarja letos presenetil, ko je streljal s flobertom na sosednem
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi prihodnjo
-~*eljo na DVORU
PRAZNIK GROZDJA s plesom
Program:
Sobota, 14. septembra: PLES od 20. ure dalje
Nedelja, 15. septembra: ob 15. uri pričetek tekmovanja v «bri-školi», od 30. ure dalje PLES
Ponedeljek, 16. septembre: od 20 ure dalje PLES s tekmovanjem v valčku. Od 23. ure dalje sl bodo prisotni lahko po mili volji natrgali grozdja, ki bo obešeno na prireditvenem prostoru.
Deloval bo dobro založen biffe, kjer bodo na voljo pristno briško vino, grozdje, brezalkoholne r'Wče ‘n čevapčiči.
t—
dvorišču v Podgori. Čuvaj je fanta vprašal, če Ima orožni list in lovsko dovoljenje. Ker ni imel niti enega niti drugega, mu je zaplenil flobert Diana kal. 4,5 mm in ga prijavil sodnim oblastem.
Včeraj se je morel Vale zagovarjati, ker je lovil brez dovoljenje v času ko velja prepoved in ker je nesel iz hiše flobert ne da bi imel orožni list ter je bilo orožje povrhu še brez številke in ni bilo prijavljeno na kvesturi.
Vale je včeraj izjavil, da ni bil na lovu, še manj pa da bi streljal ptiče, kot je navedel čuvaj v svoji prijavi; na sosedovem dvorišču da se je le vadil v streljanju na prazne konservne škatle.
Ker ni bilo drugih dokazov proti njemu, je sodnik Vale ja obsodil zaradi neprijavljenega orožja na plačilo globe 3000 lir in na 8 dni pripora. Glede lova pa ga je opro, stil, ker ni napravil dejanja, ki se mu očita.
Drž. tož. odv. Sfiligoj; sodnik dr. Fabiani. Obtoženca je branil odv. Mayo.
20 tisoč prehodov v obeh smereh in s tem nov rekord. Pa tudi promet potnikov s potnimi listi na prehodu pri Stupici se je tako povečal, da je dosegel najvišjo raven v zadnjih osmih letih, odkar je bil uveden maloobmejni promet.
Pò podatkih obmejnih organov je v avgustu prešlo mejo na tem prehodu kar 34.897 ljudi; od tega je bilo 12.230 italijanskih in 22.667 tujih državljanov. Italijanov je odšlo v inozemstvo 6380 in prišlo iz inozemstva 5850. Drugih državljanov pa je odšlo 11.726 prišlo pa 10.941.
V istem mesecu je potovalo z italijanskimi avtobusi na progi Ce-dad-Tolmin 625 potnikov, na jugoslovanskih avtobusih‘iste proge pa 1405 potnikov.
Te številke dokazujejo, da se je obmejni promet tudi tukaj tako povečal in «udomačil», da je ta prehod postal že kar pretesen. Zato bi bilo treba resno proučiti možnost, da bi tudi na prehodu pri Učeji, ki povezuje Tarčent z Žago odnosno z Bovcem, uvedli promet s potnimi listi. Na ta način bi lahko številni avtomobilisti potovali preko meje po dovolj lepi in široki ter turistično zanimivi cesti, ki povezuje ta dva kraja, obenem pa bi razbremenili prehod pri Stupici.
Doma si je zlomil nogo
Včeraj ob li. uri dopoldne so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 42-letnega Achilia Cerchia, rija iz Gorice Korzo Italia 1(9. Ker so ugotovili, da si je Cer-chiari zlomil desno nogo, so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju, Cerchiari je povedal, da se je ponesrečil doma kjer je padfel.
OD DANES DO NEDELJE V SOFIJI
XXII.
igre
balkanske v atletiki
Šest držav s skoraj 480 udeleženci
SOFIJA, 12. — Jutri se bodo začele v bolgarskem glavnem mestu XXII. balkanske igre v atletiki. Pred vojno je bilo 11 repriz, med katerimi so bili najbolj uspešni Grki. Po vojni pa so se balkanski atleti že desetič zbrali in se pomerili med seboj. V teh letih je bila
Jugoslavija najuspešnejša, saj je pobrala sedem zmag, dve sta pri-
padli Romuniji, ena pa Bolgariji. V ženski konkurenci pa so zmage, vsega skupaj 6, pripadle Romunkam.
Letošnjega tekmovanja, ki bo trajalo do 15. t. m. se bodo udeležile vse balkanske države od Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Grčije, Turčije pa do Albanije. Zato bo tekmovanje zelo zanimivo in mnogi trdijo, da bo padlo, kot že 1958. leta v Sofiji, ko so presenetljivo zmagali Bolgari, mnogo rekordov.
Največ možnosti za zmago imata moški vrsti Romunije in Jugoslavije. Lani so v Ankari zmagali Romuni, vendar je treba pripomniti, da so Jugoslovani v številnih panogah nepričakovano razočarali. Letos gre torej Jugoslavija nasproti osmi zmagi ali četrtemu porazu. Kaj bo, se bo videlo v teku treh zanimivih tekmovalnih dni.
MITING PRIJATELJSTVA
Ter Ovanesian z ekipo SZ
STENA. 12. — Nove prijave za nastop na mitingu prijateljstva, Ki bo 5. in 6. oktobra v Sieni. Sovjetska atletska zveza je javila, da bo poslala v Italijo 10 atletov. Med temi bodo svetovni prvak v skoku v daljino Ter O-vanesian, ki bo kapetan ekipe, evropski prvak v, metu diska Trusènjev, zaprekaša Cistjakov
in Oskarov, srednjeprogaša Vo-rodjev in Malikov in dolgoprogaš Mučinkin. Od atleunj Dodo prisotne Zibina (met krogle), Golu-bova (zaprekašinja) in sprinter-ka Samotesova.
Od Italijanov so prisotnost po-
Sardi, Sor-------'~
Conti, Casali
trdili Sardi, Sommaggio, Reggia-V ženski k
križal upornega Lombardija. Gaiardoni se je moral precej boriti proti Gasparelli, a pri tem je dosegel 11"4, kar je najboljši čas dneva.
V zasledovalni vožnji je svetovni prvak Faggin dosegel najboljši čas,
srsrt&s. W5Sijr& s« » *>*.».. «“">«" » p—
stantino.	na svetovnem prvenstvu?
ZA TR0R0J S FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO
Tržačanka Skabarjeva
v italijanski
atletski reprezentanci
BRESCIA, 12. — Članice Italijanske atletske reprezentance so se danes zbrale v Brescijl, kjer se bodo pripravile za troboj Italija-Fran-cija-Jugoslavija, ki bo v Milanu 22. t. m. Reprezentanca bo sestavljena kakor sledi:
Kratke proge: Govonl, Tacciarla, Bertoni, Parmigiani, Trio, Cocci.
400 m: Savorelli, Nardi.
800 m: Jannaccone, Aquarone.
Ovire: Vettorazzo, Bertoni.
Višina: Giardi.
Daljina: Vettorazzo, Trio.
Krogla: Ricci, Fornellini.
Disk: Ricci.
Izbrati morajo samo še obe metalki kopja (menijo, da bosta Fer-tijeva in Tržačanka Skabarjeva) ter eno metalko diska ln eno skakalko v višino.
ZA MEDCELINSKI NASLOV
Oktobra v Milanu Milan - Santos
Povratna tekma bo novembra . v Sao Paulu
BUENOS AIRES, 12. — Vodstvo brazilske nogometne enajsterice Santos, ki Je sinoči z drugo zmago nad Boca Juniors osvojila Južnoameriški pokal, je javilo, da bo prva tekma za medcelinski naslov z evrop-
kurenci pa bosta tudi nastopili ! skim prvakom Milanom 16. ok-Govonijeva in Spampanijeva. I tobra letos v Milanu, medtem
iiiiiiiižiiiiisiiuiiiiiiiiiiimiiiiimiMMiiiiiiiHiimiiMiiiHmtniiiiniHiiiuuiiiiiiiiitiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Rekordi balkanskih iger
Na sofijskih XXII. balkanskih atletskih Igrah sl bodo atleti petih balkanskih držav seveda prizadevali porušiti tudi kar največ rekordov balkanskih Iger. Njihov spisek je za zdaj tak:
MOŠKI
100 m: 10,4 Bačvarov (B) — 1958
ko bo povratno srečanje 13. novembra v Sao Paulu.
BOKS
Prevelike zahteve Kingpetcha na dvoboj za svetovni naslov
TURIN, 12. — Prokurator evropskega prvaka mušje kategorije Bur-runija se je vrnil iz Bogote v Italijo, kjer je proučil možnost dvoboja za svetovni naslov. Krona je v rokah Tajlandca Klngpetcha, ki pa najraje nastopa na Japonskem. Iz Kolumbije so mu ponudili 30 milijonov in povračilo stroškov pod pogojem, da nastopi v dvoboju za svetovni naslov proti Caraballu. Iz Bangkoka pa so odgovorili, da je nagrada premajhna. Kingpetch namreč zahteva 45 milijonov lir in povračilo stroškov ter sodnika taj-landske narodnosti.	,,lva	>-.<
Da bi prekinili to stanje sta prokuratorja italijanskega in kolumbijskega prvaka proučila možnost pritožbe na WBA, ki bi morala prisiliti Tajlandca, da stavi naslov na razpolago trojici Burruni - Accavallo - Caraballo, ki mu sledijo na svetovnih vrednostnih lestvicah. Ce WBA tega ne bi dosegla, bosta Evropa ln Južna Amerika prisiljeni organizirati lastno prvenstvo za svetovni naslov mušje kategorije.
PLAVANJE
200 m: 21,2 Bavčar (B) — 1958 400 m: 47,0 šnajder (J) — 1958 800 m: 1:48,2 Vamos (R) — 1959 1500 m: 3:43,8 Murat (J) — 1958 5000 m: 14:20,2 Mugoša (J) — 1956
10.000	m: 29:37,6 Mihalič (J) • 1954 110 m ovire: 14,0 Lorger (—) 1958 400 m ovire: 51,6 Savel (R) — 1956 3000 m zapreke: 8:49,8 Papavasillu (G) — 1901
4x100 m: 41,4 Grčija — 195»
4x400 m: 3:12,3 Romunija — 1958 višina: 202 Marjanovič (J) ln Du-gu (R) — 1957 in 1962 daljina: 761 Manglaras (G) — 1960 troskok: 15,87 Gurgušinov (B) — 1958
palica: 452 Hlebarov (B) — 1961 krogla: 17,65 Jocovič (J) — 1962 disk: 55,24 Artarski (B) — 1960 kopje: 79,96 Bizlm (R) — 1959
kladivo: 63,92 Bezjak (J) — 1960 deseteroboj: 7,061 Brodnik (J) — 1961.
ZENSKE
100 m: 11,9 Sikovec (J) — 1961 200 m: 24,0 Sikovec (J) — 1960 400 m: 56,4 Simič (J) 1961 800 m: 2:08,7” Grecescu (R) — 1961 80 m ovire: 11,0 Kerkova (B) — 1061
4x100 m: 47,4 Jugoslavija — 1959 višina: 181 Balas (R) — 1919 daljina: 603 Jorgova (B) — 1961 krogla: 15,87 Salagean (R) — 1962 disk: 52,09 Manoliu (R) — 1960 kopje: 52,74 Diaconescu (R) — 1961
peteroboj: 4.372 Stamejčič (J) — 1961.
Rekordov pripada torej Jugoslaviji 14, Romuniji 10, Bolgariji 7, Grčiji pa 3.
RIM, 12. — Italijanski plavalci so danes odpotovali v Backpool, kjer bodo nastopili na šesteroboju. Plavalci so odpotovali z letalom v Pariz, od koder bodo nadaljevali pot do Blackpoola, kjer bodo jutri in v soboto tekmovali z najboljšimi predstavniki evropskega plavanja.
DVIGANJE UTEŽI
STOCKHOLM, 12.	— Anglež
Luis Martin je danes osvojil svetovni naslov srednjetežke kategorije v dviganju uteži. Anglež je dvignil 480 kg (150-145-185). Na drugo mesto se je uvrstil Poljak Palinski s 475, na tretje Rus Brovko s 470,. na četrto Američan March s 470, na peto pa Madžar Nemessany s 452,5 kg.
KOŠARKA
CANTU’, 12. — V prijateljski tek-ki, katere Izkupiček je bil namenjen poškodovancem potresa iz Skopja, je nepopolna petorka ljubljanske Olimpije premagala Fonte Levisslmo 90:76.
.............JOŽE VERGAN:----------
OrfMAREZIG «to MADRIDA
04.
BEG IZ TABORIŠČA
Taborišče je bilo v modemi kmečki farmi, ograjeni z žico Spali smo po hlevih na slami ln med nami in živino ni bilo nobene razlike. Živina je bila celò na boljšem. Ce je bila žejna, Je lahko pila vodo, mi pa ne. Bil je namreč moderen hlev, kot Jih Je mnogo v Franciji. Ce se Je živini zahotelo piti, je potisnila gobec v napeljavo In voda je kar sama pritekla.
Ob 10. zvečer je prišel k meni bivši španski borec m ml pošepetal:
«Opolnoči prevzamem stražo pri glavnem vhodu v tar borišče. Pridi točno ob dveh in boš rešen. Bodi previden!»
Najrajši bi ga bil objel. Prosil sem ga le, naj me obvesti, Ce bo kaka zapreka.
Nisem zatisnil očesa, že tri dni in tri noči nisem spal. Veke so mi bile težke ko svinec. Boni sem se s spancem. Bal sem se, da zaspim in zamudim ugodno priliko.
Nagnil sem se do Chiesa, ki je ležal poleg mene, ln ga Cepetaje vprašal, če hoče pobegniti z mano.
«Bojim se, bojim se,» Je tožil. «V Franclji imam družino, lahko se ji kaj zgodi.» V
Videl sem, da se ne more odločiti, in nisem več silil vanj. Podaril sem mu svoj kovček in ga pozdravil.
Nikdar se bom pozabil tistih trenutkov. Bilo je 4. Julija 1940 in do dveh Je manjkalo le še pet minut. Prisluhnil sem. Zbiti od dolge vožnje so okrog mene vsi spali in smrčali. Tedaj sem vstal ln se previdno splazil proti vratom. Nihče se m zganil, tudi tedaj ne, ko so vrata malce zaškripala. Potihoma sem Sel proti vhodu taborišča, kjer je bilo dvoje vrat. Znanec me Je že čakal.
«Kar naprej, kar naprej,» mi je rekel tiho in odprl vrata. Bil sem na svobodi. Prijatelj n?i je pokazal še stezico, po kateri naj krenem, nato sva se pozdravila in poljubila.
«Na svidenje na barikadah!» ml Je še rekel v. slovo.
Dve leti kasneje sva se res srečala v partizanih pri Ville-neuvu ob Loti.
Oddaljeval sem se hitro ln previdno. Tema je bila kot v rogu. Nenadoma sem zaslišal, da mi prihaja nekaj ljudi nasproti. Naglo sem zavil na desno proti severu. V temi sem se prebijal skozi gozdove in prišel naposled do reke Gard. Kaka pol ure sem stopal ob bregu in iskal primerno mesto, da bi prebredel reko. Voda je bila pregloboka.
Tedaj se je začelo že daniti. Nisem smel več odlašati Odločil sem se, da reko preplavam. Naglo sem zavil začasno Izkaznico in denar, ki sem ga imel pri sebi, v papir, ga vtaknil med zobe ln se spustil v vodo.
Sele na drugem bregu sem Imel občutek, da sem rešen. Obleka je bila vsa premočena ln lz hlačnic mi je curljalo, toda kmalu je prisijalo sonce in blcgo se je hitro sušilo.
Pritisnila Je vročina. Kljub temu, da sem hodil po gozdu in večinoma po senčnih stezah, sem se strašansko potiL Kmalu me Je začela mučiti žeja.
Od daleč sem slišal udarce sekir. Obrnil sem se v tisto
smer. Bili so gozdni delavci. Podirali so cjrevesa in žagali ter sekali drva. Skrivaj sem se jim previdno približal, in ko sem slišal, da govorijo španski, sem stopil k njim in Jih poprosil vode. Najbližji mi je pomolil čutarico. Ko sem se mu zahvalil po špansko, so tudi drugi odložili žage in sekire in se zgrnili okrog mene.
«Kako, da govoriš španski? Od kod prihajaš?» so se
zanimali
Povedal sem jim, da sem se boril v mednarodnih brigadah v Španiji in da sem zbežal iz taborišča. Tedaj so postali še prijaznejši. Brž so mi postregli s kruhom, salamo in sirom. Medtem ko sem jedel, so mi pripovedovali, da so Nemci prebili fronto, zasedli Pariz in velik del Francije ter da Je francoska vojska v razsulu. Vojaki bežijo na vse «trani, ker ne marajo v nemško ujetništvo. Vsa dežela je polna beguncev.
«Kaj pa nameravaš zdaj ti?» so me vprašali.
«Mislim, da ni vsega konec,» sem jim rekel. «Vse življenje sem se boril proti fašizmu in se mislim boriti še naprej. Gotovo se bo organiziral kje odpor. Pridružil se bom. Najprej pa pojdem proti Toulousu in Agenu, kjer bolje poznam pokrajino in ljudi.»
«Pa bodi previden,» so mi svetovali. «Izogibaj se glavnih cest in se drži rajši stranskih poti. Na vseh važnih križiščih in mostovih so straže Pri prehodih čez reke bodi še posebno oprezen!»
Preden sem se poslovil od prijaznih Spancev, so mi dali še naslove zaupnih ljudi v Tarasconu, Avignonu, Carcassonnu in Toulousu.
Najprej sem se zglasil pri zaupnikih v Tarasconu. Sprejeli sta me dve Španki. Ko sem jima dal listek s priporočilom, sta mi brž pripravili kosilo: Po kosilu smo se dalj časa pogo varjali. Španki sta se zanimali, v kateri brigadi sem bil v Španiji ln na katerih bojiščih sem se boril. Nato me je mlajša pospremila do druge zveze v Avignon. 1
Tam sta me sprejela dva zakonca srednjih let. Pri njima sem ostal dobri dve uri. Oba sta se udeležila borb v Španiji-Najprej smo se pogovarjali o Španiji, nato o položaju v Fra-ciji in o potrebi, da se organizirajo partizanske enote proti Nemcem.
Ko se Je znočilo, me je tovariš peljal iz mesta na neko kmetijo. Kmet je bil po rodu Španec, a je živel že dalj časa v Franciji. Nekaj njiv je imel tudi na drugi strani mesta. Tisto noč sem prenočil na kmetiji. Drugo jutro je kmet navsezgodaj vstal, vpregel dva vola, na voz naložil nekaj krme, mene pa je pokril s senom. Tako sem prišel srečno čez blok. Ko sem se mu za uslugo hvaležno zahvaljeval, mi Je stisnil v roke še hrano za dva dni in pokazal stransko pot proti Carcassonnu.
Minila sta že dva dneva, odkar sem zbežal iz taborišča, kljub temu pa se še vedno nisem čutil dovolj varnega. Preblizu sem bil še Avignonu in Nimesu. Nameraval pa sem Iti v dordognski okraj, ki ima lepe gozdove in kjer sem poznal okolico in ljudi.
Pod košatim drevesom sem sedel v senco in počival. S seboj sem imel zemljevid; razgrnil sem ga po tleh in si začrtal pot proti Carcassonnu, Toulousu, Agenu in Bergeracu. Ko serfa se še malo okrepčal, sem kreni; na pot.
Od Avignona do Bezlersa sem pešačil po stranskih poteh dva dni. Hranil sem se s kruhom in sadjem, prenočeval pa -po senikih. Ker je bilo poletje in je bilo seno še na travnikih, mi prenočevanje ni delalo nikaklh preglavic. Da sem se laže Izognil orožnikom, sem se preoblekel v kmečkega delavca. Na sebi sem Imel ponošeno obleko in klobuk s širokimi krajci, v rokah pa sem držal grablje. Vse to sem dobil na neki kmetiji.
(Nadaljevanje sledi)
LUMINISI VO- TRSI - UL MONTECCHl 6 U TELEFON 93-K06 IN 94®» - Poštni predal 69H - PODRUŽNICA GORKA: Ulic* S Pellico lil. Tel *3 82 - LI'KAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA »t. 20 - Tel St 37-33« - NAROČNINA: mese, na 65:. lu - Vnaprej: četrtletna 1800 lir polletna 3500 Ur, celoletna Mlin lir - SFRJ: » tednu 20 dni, mesečno 420 aln - NedelJskB: posamezna 40 din letno 1920 din. polletno oho din Četrtletno 4Wi din - Poštni tek'C.i račun; Založništvo tri.iškega tiski Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljana, strl tar leva ulica 3 I telet 21-928, tekoči račun pr) Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OOi-AHI: Cene oglasov Za vsak mm » širim enega stolpca: trgovski 130, tlnančnou pravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglas.' se naročaje pri upravi. ~ J	.	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst