TRST, sobota 28. maja 1955 Leto XI. - Št. 125 (3054) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana r gotovini Tel. 94-638, 93:808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, III. nad. — TELEFON 93-19* IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. NAROČNINA: raeaeCna 350, četrtietna 900, polletna 1700, celoletna 3200 tor. — Federat. ljudeka republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 Rta. Si. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-S374 — ZA FLRJ: Agencija demotoratičneg® inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, “Pravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tej. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-926, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst PRVI dan JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKIH RAZGOVOROV V BEOGRADU Borba" poudarja doslednost politike FLRJ proti povezovanju z Ideološkimi bloki Politika aktivne koeksistence naj postopoma privede do odstranitve ideološke razdelitve sveta na bloke, piše „Borba" in poudarja, da jugoslovanska javnost Pričakuje, da se bodo beograjski meddržavni razgovori razvijali v tem duhu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V gardij-«m domu na Topčideru v Posredni bližini dvorane, v kat. ■(ri je bilo zgodovinsko za- je, da nima kaj po-da nima nič %^1Uuati' tcajti vse je Hno ’ vse ie bil° Pra~ k. o’u?se.: delovanje, nače- ‘‘0 *> vne i~ »ino °* vse Je bilo pra-h • ,’Us6-' delovanje, nače-*n rfi Pl- politična linija f-dkcijaf tržasbTletno! Kd° temed 'e „ ljl delavcev mu mo-krt o dj takega verjeti? hj mu more slediti po %stbrezglavega tr-ti, )cf0a vztrajanja, na po-isej- Se je tako jasno pred torej poetom izkazala kot Srjjjr„?>, kot. pot, ki so jo Itedst zares sovražniki Hetiti Va’ Imperialistični a-«0ciQ;, vaihujši sovražniki tet la 171 komunizma9 kiote V°ti mu resnično ne Nn-1 edlti nihče več! Se *°lt „ 77111 more kdor * itd., kot trdi Tu c,® zadnja resolucija. S° neumno brezgla-SžvP?taia!lje va je tudi te ««°/ Je nadaljeva-,lce0„ ilcusov varanja rrža-te-ksn Proletariata. Te in ie ho,) ,}dalijeve trditve so dovoljevanje 'azi, napa-% n Provokacij. k< so mu trok. sovražniki na- predka sploh in socializma še posebej! Vidail torej po tej poti ne more dalje. On mora upoštevati vse posledice dejstva, da je bil temelj vsega njegovega početja v teh zadnjih sedmih letih resolucija Kominforma. ;• j. ogaben produkt sovražnikov delavskega razreda. Ne samo to! Vidali poskuša vnašati na ta način še hujšo zmedo v tržaško delovno ljudstvo, med delavce. med socialiste in komuniste. Hoče jih spraviii ng pot nezaupanja, na pot. dvomov, neaktivnosti in neborbenosti v še večji meri. kot je to storil v zadnjih sedmih letih. Seveda mu kaj takega ne more in ne sme uspeti! Delavsko in razredno gibanje v Trstu mora prav iz včerajšnjega dokončnega razkrinkanja kominformov-ske resolucije povzeti nov nauk za bodočo borbo, za okrepitev socialističnega gibanja in za njegovo zmago. Definitivni konec sedemletne laži Kominforma in resolucije mora tudi pri nas v Trstu pomeniti — kakor pomeni že zdgj, še bolj pa bo v prihodnosti — novo etapo v našem razrednem gibanju. Kajti danes je tržaški delovni človek dokončno prepričan, da je bila njegova borba med obema vojnama, med vojno, v partizanskih enotah in po vojni v ngjtežjih letih borb za zmago socializma v našem mestu, pravilna, da se ni boril pod vodstvom izdajalcev, imperialističnih a-gentov, fašistov in gestapovcev, temveč pod vodstvom najdoslednejših, najboljših, najpožrtvovalnej-ših socialistov in komunistov. Resnica si je utrla pot in je zmagala, kot je v zgodovini zmagovala vedno. To je glavno. In še to, da je pošteno in nujno ter dolžnost vsakega poštenega človeka, še posebej pa komunista in socialista — to resnico priznavati. To pa je tržaški proletariat vedno storil in zato resnico priznava tudi danes. In prav resnica mu vliva ponovno zaupanje vase, v lastno moč, v njegovo borbenost, v nujnost te borbe le na podlagi resnice! Vrača mu prepričanje, da je bil na pravi poti, ko je dajgl največje žrtve za zmago nad fašizmom in nacizmom pred vojno in med njo, ter za zmago nad domačo reakcijo ter okupatorji po vojni. Zato mu današnja zmaga resnice vliva tudi zaupanje v zmago socialističnih načel in socializma- Hkrati pa tržaški proletariat vidi, da ta borba in zinaga nista mogoči s pomočjo kominformovskih metod, ker so se izkazale zn protisocialistične in protirevolucionarne. Zato bo tržaški delovni človek znal odstraniti vsakogar, ki bi ga poskušal še nadalje pri tem z varanjem in s staro kominformovsko politiko laži. klevet in obrekovanja zavajati in mu jemali zaupanje v njegovo moč in V pravilnost borbe na osnovi resnice, na o-snovi resničnih socialističnih načel. dvorane. V dvorano je najprej stopila sovjetska delegacija, nato pa jugoslovanska. Vodja sovjetske delegacije Nikita Hruščev je zavzel mesto z desne strani mize med Bulganinom, ki je sedel na njegovi levi strani in Miko-janom na desni strani. Predsednik republike maršal Tito je sedel nasproti Hruščeva, Kardelj nasproti Bulgani-na Aleksander Rankovič na- J dejstvo, da je prišlo do raz-sproti Mikojana. Prvim raz- i govorov na najvišji ravni, o-govorom sta prisostvovala tu- beležuje pomemben korak v di jugoslovanski veleposlanik i normalizaciji sovjetsko-jugo-v Moskvi Dobrivoj Vidič in slovanskih odnosov in prispe-sovietski veleposlanik v Beo- j vek k splošni utrditvi miru v svetu. «Borba» izraža, upanje, da bodo na sestanku našli zadovoljivo načelno rešitev za . številna odprta vprašanja iz sklopa prejšnjih meddržavnih odnosov in obveznosti, iz kompleksa odprtih političnih in gospodarskih vprašanj in številnih drugih medsebojnih vprašanj. «Proces normalizacije se je pričel pred dvema letoma in se pozitivno razvija, poudarja «Borba», toda potrebno je, jasno določiti okvire in osnove nadaljnjih sovjetsko-jugo-slovanskih meddržavnih odnosov. Potrebno je skupno formulirati in izdelati na demokratičnih načelih zasnovano bazo sovjetsko-jugoslovanskih odnosov, kakršna že obstaja med Jugoslavijo in mnogimi državami v svetu«. List ugotavlja, da je Jugoslavija na osnovi politike aktivne koeksistence razvila gradu Vasilij Valjkov, ki sta si sedela nasproti. Cim so člani delegacije zavzeli svoje mesto, so se vrata konferenčne dvorane zaprla pred novinarji in fotoreporterji. Razgovori, ki so prenehali nekaj minut pred eno, so se nadaljevali popoldne ob 16.30. Po današnjih razgovorih je bilo izdano ob 19.30 uri poročilo. ki poudarja, da so na današnji konferenci, ki so ji prisostvovali člani jugoslovanske delegacije pod vodstvom predsednika republike marša-a Tita in člani sovjetske de-egaciie pod vodstvom Nikite Hruščeva izmenjali mišljenja mednarodnem položaju in o odnosih med FLRJ in 7SSR. Razgovori se bodo nadaljevali jutri predpoldne ob 9. uri. Jutri ob 13. uri bo predsednik republike priredil v poslopju zveznega izvršnega Beograjski sestanek je logičen sestavni del te politike, poudarja «Borba», beograjski sestanek se bo toliko bolj učinkovito razvijal in njegovi pozitivni rezultati bodo toliko večji, kolikor se bo v polni meri razumela današnja stvarnost in potrebe današnjega časa. Smisel za realnost je nedvomno eden izmed bistvenih pogojev vsake uspešne politike. Mednarodna praksa dokazuje, da je uspešna tista politika. ki se je osvobodda Vseh iluzij in razume in tolmači potrebe današnjega časa. Pozitivna je tista politika, zaklju- čuje »Borba«, ki temelji na demokratičnih načelih in ki je prežeta z dosledno miroljubnimi stremljenji. Mi pričakujemo, da se bodo v tem duhu razvijali jugoslovansko-sovjet-ski meddržavni razgovori in pripeljali do pomembnih pozitivnih rezultatov. Beograjski dopisnik agencije AFP zatrjuje da je zvedel iz zanesljivega vira, da odraža uvodnik »Borbe« stališče, ki ga je prikazal predsednik Tito v svojem uvodnem ekspozeju na začetku današnjih jugoslovansko-sovjetskih razgovorov. B. BOŽIC S prihoda sovjetske delegacije v Beograd m Nikita Hruščev čita svojo izjavo po prihodu na zemunsko letališče pri Beogradu. za Hruščevom predsednik sovjetske vlade Bulganin. Desno delegacije, zvečer pa slovesen sprejem v Belem dvoru. Številni inozemski novinarji. ki so se zbrali v Beogradu v zvezi s sovjetsko-jugo-slovanskimi razgovori, so verjetno današnji dan izkoristili za pisanje komentarjev in reportaž. nekateri mogoče tudi za nočitek po včerajšnjem napornem in nervoznem u**-lu. ker večina ni mogla prisostvovati današnjim dogodkom. Na tiskovni konferenci, ki se ie pričela že ob 7. uri zjutraj v centru za informacije _^,ie vodja centra Fo-korac sporočil novinariem da-, našnji program: polaganje i sodelovanja«, venca na grob Neznanega ju- I , List nadalje ugotavlja, da naka na Avali, polaganje ven- i 5e jugoslovanska javnost do-cev na grob sovjetskih in ju- j kaf.ala svoi° privrženost ideji goslovanskih vojakov, ki so i aktivnega sodelovanja vseh padli v borbi za osvoboditev I ne glede na razlike v Beograda, pričetek razgovo-! v političnih rov v Toočideru in predstava i .n.^ePc.')ah' v lfieologijah in baleta «Kitajska pripovedka« | P° lalnnst . Krešimira Baranoviča ob 20. zitlvSS sprejel tHto m£t0P v uri zvečer v Narodnem gle- , jzjavj s„fa sovjetske delegaci-daliscu. Obenem je vodja cen-, 1e Hruščeva, v kateri je potr-tra obvestil novinarje, da je | jeno naj beograjski sestanek dovo jen samo omejenemu i prispevaJk izboljšanju odnosov številu fotoreporterje\ in sa- j meri dvema državama. Jugo- ™.° slovanska javnost je prav tako Sestanek štirih zunanjih minislrnv med zasedanjem OŽM v San Franciscu Po konservativni volilni zmaoi je tudi MacMillan sporočil svoj pristanek na Hammarskjoeldovo vabilo na udeležbo na spominskem zasedanju - Zadovoljstvo zaradi sovjetskega pristanka na konferenco štirih sveta kosilo na čast sovjetske i jel° tesIje odnose s sorodnimi i državami kot so Burma in Indija, ustvarila in še nadalje razvija in bo razvijala odnose z zahodnimi silami in z drugimi državami v Evropi, Ameriki in ostalih kontinentih. S sosedno Grčijo in Turčijo je Jugoslavija povezana z zavezniškimi stiki, ki jih bo še nadalje razvijala. «V duhu te iste dosledne politike, poudarja «Borba». smo stremeli in stremimo k nadaljnjemu izboljšanju sovjet-sko-jugoslovanskih meddržavnih odnosov in njihovi izgradnji na dosledni demokratični osnovi, ker je to edina zdrava in trdna osnova za cij v Beogradu prisostvovati polaganju vencev na Avali in prihodu delegacij na konferenco v Topčideru. Polaganju vencev na grobove sovjetskih in jugoslovanskih vojakov so pa lahko prisostvovali samo ugoslovanski in sovjetski fotoreporterji in dopisniki agencij. Zvečer pa je imelo pristop v gledališče samo omejeno število fotoreporterjev. Zanimanje novinarjev Slavnostni predstav! v narodnem gledališču so prisostvovali predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kardelj. Rankovič in ostali člani jugoslovanske delegacije. šef sovjetske delegacije Hruščev, člani delegacije Bulganin. Mikojan in drugi, predsednik Zvezne ljudske skupščine Moš a Pt j a de s soprogo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič s soprogo predsedniki ljudskih skupščin, elani zveznega izvršnega sveta, predsedniki republiških izvršnih svetov visoki državni in politični 'voditelji. predstavniki kulturnega in javnega življenja in člani diplomatskega zbora. Na nocojšnji tiskovni konferenci. na kateri je bilo prebrano uradno poročilo o sestanku, je dopisnik «France Soira« Gordet v svojem m v imenu ostalih francoskih, angleških ameriških, švicarskih nemških m drugih inozemskih novinarjev zaprosil za pojasnilo o omejitvah prisostvovanja novinarjem raznim dogodkom. Gordet je poudaril da so take omejitve neobičajne na mednarodnih konferencah in izjavil, da je neuradno obveščen da za te omejitve niso odgovorni jugoslovanski funkcionarji. Vodja centra Sokorac je v odgovoru ugotovil, da je na prvi tiskovni konferenci opozoril novinarje, da vsi novinarji iz tehničnih razlogov ne bodo mogli prisostvovati vsem dogodkom in da so novinarji to sprejeli brez protesta. O ravnanju s tiskom pa je dosežen obojestranski sporazum med obema delegacijama. I)a bi SC lahko, kolikor je to mogoče, omogočilo prisostvovanje dogodkom čim večjemu številu novinarjev, je Sokorac povedal, da bo jutri prisostvovalo začetku konfe- pozitivno sprejela tisti del iz iave vodje sovjetske delegacije, ki poudarja odločnost Sovjetske zveze, da razvija svoje odnos« z drugimi državami na načelih enakopravnosti nevme-šavanja, sooštovanja suverenosti in nacionalne neodvisnosti, na načelih nenapadalnosti in priznavanja nedopustnosti poseganja enih držav v teritorialno integriteto drugih držav. Glasilo SZDLJ ugotavlja, da bi rešitev kompleksa vprašanj meddržavnih odnosov na demokratičnih osnovah bila mednarodnega pomena. To bi dalo konkretno in konstruktivno vsebino tudi izmeniavi mišljenj o splošnih mednarodnih vprašanjih in prispevalo k razvoju postopne odstranitve nezaupanja med Vzhodom in Zahodom in pripomoglo k izboljšanju. k boljšemu razumevanju nekaterih gest. ki se javljajo z Zahoda in Vzhoda. Tako poboljšanje jugoslovansko-sovjetskih odnosov bi predstavljalo «nov velik prispevek stvari popuščanja mednarodne napetosti, stvari ohranitve in utrditve splošnega miru v svetu«. kot je to poudaril včeraj vodja sovjetske delegacije ob prihodu v Beograd. »Naša politika je dosledna politika, proti povezovanju s katerim koli ideološkim blokom. Ona izhaja iz trdnega prepričanja da razdelitev sveta na ideološke bloke, ni pot, ki vodi k miru. Edina pot, ki vodi k miru, poudarja »Borba«, Je pot aktivne koeksistence in to v smislu pasivnega koeksi-stiranja dveh, z ideološko črto razdeljenih svetov in njunega koeksistiranja enega poleg drugega, ne koeksistiranje začasnega premirja dveh sovražnih 7 ideološko razdelitvijo ustvarjenih blokov. Ko mi govorimo o aktivni koeksistenci mislimo na aktivno sodelovanje vseh držav ne glede na razlike v njihovi notranji ureditvi. Ne govorimo torej, poudarja »Bor-ba», o koeksistenci dveh nasprotnih taborov, temveč o aktivnem sodelovanju, ki naj postopoma privede do odstranitve ideološke razdelitve sveta na bloke. Naša politika je jasno določena: to je dosledna, načelna in aklivna politika ki ne bo niti sedaj, niti v bodo-to ! če, odstopila od osnovnih koncepcij globokega prepričanja, da so prav te koncepcije v našem najboljšem interesu in NEVV YORK, 27. — Tajništvo Združenih narodov je u-radno sporočilo, da je britanski zunanji minister Harold Mac Millan formalno sprejel vabilo glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda, naj se udeleži slovesnosti v San Franciscu ob 10. obletnici Zdru-i Ženih narodov. Tako se bodo od 20. do 26. junija v San Franciscu zbrali zunanji ministri vseh štirih velesil in bodo lahko brez sklicanja posebne konference razpravljali o organizaciji sestanka štirih načelnikov vlad, o njegovem kraju in času. Obenem zatrjujejo v diplomatskih krogi' da se bodo trije zahodni zunanji ministri sestali v Ban Franciscu verjetno še pred začetkom jubilejnega zasedanja glavne skupščine in določili skupno stališče za sledeče razgovore z Molotovom. Zdi se, da so ZDA predlagale, naj se trije ministri sestanejo v VVashing-tonu, Francija in Anglija pa sta se zavzeli za San Francisco, ker bo v istih dneh v Washingtonu na obisku za-hodnonemški kancler Adenauer in bi ZSSR lahko videla v tem sestanek »tirih z Zahodno Nemčijo. Predstavnik Foreign Offi-cea je danes izjavil, da je britanska vlada vesela, ker je sovjetska vlada sprejela zahodno vabilo na konferenco i štirih načelnikov vlad. Bri-1 tanska vlada, je dodal predstavnik. se posvetuje s fran- ] cosko in ameriško vlado o j kraju in času konference in upa, da bo lahko v kratkem o tem sporočen konkreten predlog sovjetski vladi. Sicer pa pravijo v Foreign Officeu, da včerajšnjo sovjetsko noto pridno proučujejo. V Londonu pa vlada vtis, da Dunaj, ki ga predlaga sovjetska nota. ni najprikladnejši kraj za konferenco štirih, ker bodo tam še vse poletje tuje okupacijske čete. Poleg tega so v Londonu proti Dunaju tudi iz »psiholoških razlogov«: na Dunaju je bilo sprejeto načelo nevtralnosti za Avstrijo, ki bi ga ZSSR rada raztegnila tudi na druge države, čemur pa britanska vlada ugovarja. V krogih, ki so blizu francoskemu zunanjemu ministrstvu izjavljajo, da je francoska vlada z zadovoljstvom sprejela sovjetsko noto ristranski konferenci. Dodajajo pa, da je «različni ton sovjetske note v obravnavanju nekaterih aspektov vprašanja programa konference napravil neugoden vtis«. V VVashingtonu je predstavnik državnega tajništva izjavil, da bi bilo zaželeno, ko bi se dosegel sporazum med zahodnimi zavezniki in ZSSR glede datuma konference štirih na najvišji ravni, še preden se bodo zunanji ministri štirih držav sestali v San Franciscu. Predstavnik je izrazil mnenje, da je tak sporazum mogoče doseči po diplomatski poti. Dejal je tudi, da ne ve ničesar o načrtih za sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov v San Franciscu pred začetkom slavnostnega zasedanja glavne skupščine OZN. Francoski zunanji minister Pinay je v intevjuju listu »Bulletin de Pariš« izajvil, da bodo na sestanku štirih na vrsti predvsem tri vprašanja: Nemčija, varnost in razorožitev. Dejal je, da so sovjetski predlogi o razorožitvi »za- nimivi« in da je francoska vlada med nedavnimi trojnimi razgovori v Parizu in na zasedanju atlantskega sveta prikazala potrebo konkretne solidarnosti zahodnih velesil, zlasti kar se tiče Sredozemlja in Severne Afrike. Kancler Adenauer pa je govoril danes v zunanjepolitični debati v Bundestagu in izrazil zadovoljstvo svoje vlade, ker so tri zahodne velesile dale pobudo za konferenco štirih in ker je sovjetska via-da izrazila pripravljenost, da na tej konferenci sodeluje. Dejal je, da bo njegova vlada pred konferenco in med njo v tesnem stiku z vladami in predstavniki treh zahodnih velesil, na kraju konference pa bo zahodnonemška vladna delegacija, kot že na konferenci v Berlinu. Bundestag je po peturni debati zavrnil z 244 glasovi proti 145 socialdemokratsko resolucijo, ki je zahtevala odložitev uresničevanja vojaških določil pariških sporazumov, vsaj do zaključka bližnje konference štirih. Predsednik republike marša! Tito se pozdravlja s predsednikom sovjetske vlade Bulganinom po prihodu sovjetska delegacije v Beograd. PO KOHSEKVATIVNI VOLILNI ZMAflI grozi stavka angleških železničarjev Konservativci bodo imeli v novi spodnji zbornici večino 60 poslanskih mest - Nizka volilna udeležba zaradi nezanimanja volivcev - Po razbitju pogajanj so železničarji napovedali stavko za danes opolnoči LONDON. 27. — Konserva- | tivci so zmagali na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Angliji in povečali svojo dosedanjo večjo v spodnji zbornici. Dokončni volilni rezultati še niso znani; izidi iz dveh Volilnih okrožij bodo sporočeni šele jutri popoldne, iz treh okrožij pa pričakujejo rezultate še to noč. Ob 22.30 uri so bili znani rezultati iz 625 okrožij od skupno 630. Ti rezultati dajejo naslednjo sliko: Konservativci 13.274.866 glasov in 342 sedežev Laburisti 12.374.569 glasov in šti- 276 sedežev Kljub grožnjam vlade stavka profesorjev Tudi sindikati uslu/liciicni/ pnltlr/.ai/nib iislauni so pnlrtlili nadaljoiHitji: slatin: - Scelhota pusvetii-t/anju - Clara I.iicr ntl pni ovala na |iai;itnii:ti v /HA RIM, 27. — Jutri se bo za-1 čun Vanoni, minister za delo čela stavka srednješolskih pro- I Vigorelli in podtajnik v mini-*----: - strstvu za proračun Ferrari fesorjev, ki jo je vlada zaman poskušala preprečiti s konkretnimi grožnjami in nekonkret-nimi obljubami. Odbor »Enotne šolske fronte« je izdal danes poročilo, v katerem poudarja svoje stališče, polemizira z včerajšnjim poročilom z vladne seje in izraža zahvalo parlamentarcem, ki so se na včerajšnji seji poslanske zbornice zavzeli za profesorje in njihove zahteve. Sindikalne organizacije pol-drzavnih ustanov vseh sindikalnih smer pa so danes potrdile nadaljevanje stavke nameščencev poldržavnih ustanov. Ministrski predsednik Scel-ba. za katerega pomenijo stavke profesorjev in nameščencev poldržavnih ustanov novo obremenitev v naporih za o- hranitev majave vlade, je da-v interesu mednarodne skup-Ines sklical sestanek, ki so se nosti.» Jga udeležili minister za prora- za Aggradi. Scelba pa ni zanemaril niti posvetovanj s predstavniki strank v okviru tako imenovanega »razčiščevanja«. Predpoldne je sprejel glavenga tajnika liberalne stranke Malago-dija, proti večeru pa glavnega tajnika PSDI Matteottija. Danes popoldne je z letališča Ciampino odpotovala v Ne\v York veleposlanica ZDA Clare Boothe Luce, ki jo je spremljal mož ,Henry Luce. Clare Luce bo ostala v ZDA na počitnicah približno šest tednov. Pred odhodom ni hotela dati novinarjem nobenih izjav. Politični tajnik demokrist-janske stranke Fanfani in njegov namestnik Rumor sta danes potovala na Sicilijo, kjer bosta do 3. junija pomagala pri volilni kampanji za deželne volitve. I-iberaici 706.563 glasov in 5 sedežev Komunisti 33.314 glasov, nobenega sedeža Druge stranke 218.622 glasov in 2 sedeža Konservativci imajo torej že zdaj 32 sedežev več kot v prejšnji spodnji zbornici medtem ko jih imajo laburisti 18 manj. Liberalci imajo en sedež manj. Zaradi nove razdelitve volilnih okrožij bo v novi poslanski zbornici 5 poslancev več kot doslej. Skupna konservativna večina nad ostalimi strankami znaša 60 sedežev. Izven kandidatov treh glavnih strank sta bila izvoljena samo še dva irska nacionalista, člana organizacije Sinn Fein, ki sta zvedela za svojo izvolitev v zaporu, kjer prestajata kazen deset let jece, ker sta se lani udeležila oboroženega napada na neko vojašnico na Severnem Irskem. Prvi je 23-letni zidar Tom Mitchell. drugi pa 21-letni uradnik Philipp Charke. Za pridobitev enega sedeža .‘■o konservativci potrebovali povprečno 39.000 glasov, laburisti 45.000 glasov, liberalci pa 133.000 glasov. Ni se pa ponovil čudni položaj iz leta 1951. ko so zaradi volilnega sistema konservativci dobili večino 16 sedežev v spodnji zbornici, čeprav eo imeli 200.000 glasov manj kot laburisti. H konservativni zmagi je mnogo pripomogla nizka volilna udeležba, ki odraža ne- zanimanje javnega mnenja za volitve. Od 35 milijonov vpisanih volivcev jih je glasovalo 26,584.128 ali 76.8 odst., medtem ko je leta 1951 volilna udeležba znašala 82.6 odst. Po dosedanjih rezultatih so konservativni dobili 4*1.85 odstotkov glasov (leta 1951 48,04 odit.), laouristi -10.54 odst. (48,73), liberalci 2.61 odst. (2,53), komunisti pa 0,12 odst. (0.08). . . V novi spodnji zbornici bo 24 žensk, 3 več kot v prejšnji. Med njimi so štiri na novo izvoljene, ostale pa potrjene v svojem pos'anskem mandaTu. Deset jih pripada konservativni stranki. 14 pa laburistični; med njimi je e-na. ki je že stara mati. Na osnovi britanske ustave b’ potrebno, da bi Sir Antho- je spodbudilo dejstvo, da so ny Eden po volilni zmagi svo-1 se glasovi liberalcev povečali.« Je stranke podal formalno o-stavko. Zelo verjetno pa je, da bo obvestil kraljico o političnem položaju in o načrtih z vladno preosnovo, ki mu jih pripisujejo. V londonskih političnih krogih namreč sodijo, da bo lord Woolton, veliki zmagovalec volitev kot organizacijski predsednik konserv, stranke, pustil vlado in se umaknil iz aktivnega političnega življenja. Prav tako bi po mnenju londonskih krogov zapustil vlado sedanji minister za trgovino Peter Thorneycroft, v ožjo vlado pa bi prišel Patrick Buchman Hepburn, dosedanji voditelj parlamentarne skupine konservativne stranke Glavni preds-tavniki angleških strank so danes komentirali s kratkimi izjavami volilne rezultate. Angleški ministrski predsednik je dejal: «Vesel sem. da je v teh volitvah mlad' generacija odigrala glavno vlogo. Jasno je, cla nam je dežtla rekla; nadaljujte z va Šim delom.« Laburistični prvak Herbert Morrison pa je dejal med drugim; «Socialisti so bili poraženi, toda zmaga konservativcev je skromna. Volivci so izbrali in treba je sprejeti njihovo odločitev. Vendar volivci niso imeli prav in prej ali slej bodo to spoznali. Morrison, k: se je zdel utrujen in pobit, je nadaljeval: »Naša naloga je zdaj, da v parlamentu nadaljujemo z obrambo socialističnih načel Naše stališče mora biti konstruktivno in dinamično, poudarjali bomo napake vlade, vendar bo naše stališče pozitivno do vseh političnih problemov.« Morrison jp nadaljeval, da je laburistična stranka pred težavnimi problemi, ki niso nerešljivi, ki pa jih bo treba resno premisliti in se na nov način iotiti politike v stranki. S prikritim napadom na Bevana je poudaril potrebo čim večje e-i: ol nos ti v laburističnih vrstah Dosedanji voditelj liberalne poslanske skupine Frank Byers pa je dejal; «Zelo me Velika Britanija bo imela torej svojo drugo konservativno vlado od konca vojne. Prvič v zadnjem stoletju pa se je zgodilo, da je neka vlada dobila večjo večino, kot je z njo razpolagala prej. Parlament se bo sestal 7. junija za prisego. Kroniki govor je na dnevnem redu 14 junija. Zelo verjetno bo Eden, ki je zvečer predsedoval prvi povolilni vladni seji v očitnem zmagoslavnem vzdušju, pre-osnoval vlado še pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami Popoldanski londonski tisk je z velikimi naslovi najavil konservativno zmago. Neodvisni konservativni «Evening Standard« zatrjuje, da ima Eden glavno zaslugo za konservativno zmago, v veliki meri pa mu je k njej pripomogla tudi «apatija volivcev, ki so doslej glasovali za laburiste«. Tudi iz inozemstva že prihajajo prvi komentarji. Tako je bodoči zahodnonemški zunanji minister Brentano dejal, da je zadovoljen z rezultati volitev, ker zagotavljajo stabilnost evropske politike britanske vlade. Avstrijski kancler Julius Raab je dejal, da pomeni konservativna zmaga «zahvalo, ki so jo volivci izrazili velikemu starcu Winsto-nu Churchillu, obenem pa tudi prepričljivo zaupnico njegovemu nasledniku.« Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi avstrijski zunanji minister Leopold Figi, v Italiji pa ministrski predsednik Scelba in zunanji minister Martino. Takoj po volitvah se je angleška vlada znašla pred resnimi problemi. Poleg delne stavke pristaniških delavcev grozi zdaj tudi zastoj v železniškem prometu. Včeraj zvečer so se razbila pogajanj« za ureditev mezdnega epora. Strojniki in kurjači angleških železnic so napovedali stavko, ki se bo začela jutri opolnoči. Ostali železničarji ne bodo stavkali, sklenili pa so. da ne bodo opravljali dela strojnikov in kurjačev in da sploh ne bodo delali na vlakih, ki jih bodo ti zapustili. — j — 28. tn«» 1955 ODREZEK NAGRADNEGA ŽREBANJA ST. Danes. SOBOTA 2«. maja Feliks, Jelina Sonce vzide ob 4.22 in zatone o IS.42. Dolžina dneva 15.20 ««» vzide ob 11.42 in zatone ob IM«-Jutri. NEDELJA 29. mala Helena, Boža V ČASU DELOVANJE RIMSKE KOMISIJE ZA PROUČEVANJE VPRAŠANJA PROSTE CONE Predlogi trgovinske za zavajanje komisije • Slavka italijanskih profesorjev zbornice služijo za »prosto cono“ ENOTNO ZBOROVANJE DELAVCEV CRDA Ugodnosti o plačevanju dohodninskega davka (IGE) za tržaško področje služijo trgovinski zbornici kot najbolj prepričljiv argument proti ustanovitvi proste cone Danes se je pričela stav-j ka italijanskih srednješolskih • profesorjev, ki jo je po vsej ! Italiji napovedala #enotna i šolska fronta«. Profesorji so \ stopili že tretjič v stavko, ker I j vlada ni ugodila njihovim za-j I htevam po izboljšanju pre- . ~~~—————______________ ' jemkov in ureditvi njihovega I n . > . . ... . , juridičneg« položaja, v Trstu i V torek se bodo dogajali o nastalem sporu na uradu za delo stavka okoli 1.000 profesorjev I Delavci bodo podprli varilce s široko nabiralno akcijo objavili splošno oceno o poročilu trgovinske zbornice ministrski komisiji za proučevanje tržaške proste cone. Zaključili smo z ugotovitvijo večine tržaških gospodarskih krogov, da je bilo poročilo trgovinske zbornice sestavljeno z namenom zrušiti zahtevo po ustanovitvi integralne proste cone za celotno tržaško področje. Danes pa objavljamo glavni predlog trgovinske zborr nice izdelan kot »najbolj prepričljiv« argument proti u-stanovitvi proste cone in sicer: »ugodnosti o plačevanju dohodninskega davka (IGE) za tržaško področje«, ki jih trgovinska zbornica zahteva kot sredstvo »za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja področja«. Trgovinska zbornica priznava, da se je tranzitni promet blaga zalednih držav skozi tržaško pristanišče zmanjšal in hkrati ugotavlja, da je Trst po zadnji vojni zgubil tudi velik del potrošnikov, ki so v predvojnih letih težili na naše mesto. Končno ugotavlja, da se huda gospodarska depresija področja izraža v žalostnem pojavu brezposelnosti, ki je dosegla najvišje odstotke. Vse te u-gotovitve so na žalost resnične in točne. In prav zaradi tega smo mnenja, da bi morala biti prav trgovinska zbornica prva, ki bi morala podpreti predvsem takšne iniciative za izboljšanje tega stanja, ki so resnično koristne in ki bi predstavljale vsaj v določeni meri zagotovljeno izboljšanje položaja. Toda trgovinska zbornica gre svojo pot. Noče poslušati večine gospodarskih krogov in ogromne večine prebivalstva, ki zahteva ustanovitev integralne proste cone. ampak išče takšna sredstva, ki so po našem in po mnenju večine gospodarskih krogov, že po svoji naravi neizvedljiva in lahko mirne duše rečemo, iznešena samo zato, da se vladnim organom, ki sedaj proučujejo vprašanje tržaške proste cone, zmešajo pojmi. Trgovinska zbornica trdi, da bi ugodnosti o plačevanju dohodninskega davka (IGE), ki naj bi veljale najmanj deset let, močno vplivale na celotno krajevno gospodarstvo in bi bile eno od najboljših sredstev za konkretno pomoč gospodarstvu za pridobitev tistega položaja in blagostanja, ki ga je Trst imel v Svoji preteklosti. Te ugodnosti bi še posebno; in ravnateljev srednjih šol, zaradi česar je prizadetih nad 13000 dijakov. Zaradi stavke je prekinjeno redovanje in če Včeraj smo v našem listu , a) zagotovile vsem mest-lnjuje vse gospodarske dejav- falzificiranja faktu ir‘mi. I "osth otL največje_ do naj- no škodo celotnega državne-j zakasnili tudi z izpiti, ki' bi ir na sploš- ; bo dolpo trajala, bodo dijaki 1 • • _ _ J I ’ ~J * cv-jv, \j naj- 1 I\J aivuuu LC1UUI i je osnova zdravega gospo- j manjše. Hkrati pa obremenju- 1 ga gospodarstva-darstva, ne da bi favorizirali : je vse potrošnike. Ali bi' določene skupine ali podjetja drugje v Italiji dovolili to na škodo drugih b) bili bi za protiutež večjim prevoznim obremenitvam zaradi oddaljenosti pristanišča (pri tem mislijo na oddaljenost tržaškega pristanišča od italijanskih proizvajalnih središč, op. ur.); c) povečale in pojačale bi tranzitno trgovino, industrijsko dejavnost in turistični promet; , d) privabljale in podpirale bi delo v pristanišču; e) vplivale bi na pomorske družbe, da bi pošiljale svoje ladje v popravilo v tržaške ladjedelnice; f) povzročile bi znižanje življenjskih stroškov z vidnimi ugodnostmi za vse kategorije protrošnikov. Resničen namen teh ugodnosti naj bi bil umetno zbližati Trst, ki leži v najbolj oddaljenemu kotu Italije, osrednjemu italijanskemu trgu. ker bi s tem krili večje prevozne stroške in tako spremenili pristanišče, ki sedaj malo pomeni za vsedržavni promet, v italijansko pristanišče, ki naj bi služilo državi na enaki ravni kot druga italijanska pristanišča, ki imajo j bolj ugodno zemljepisno le-1 go, kar bi še bolj povezalo gospodarske vezi z domovino«. Trgovinska zbornica si zelo enostavno zamišlja uveljavitev teh ugodnosti na našem področju. Predlaga, naj bi tukajšnja uprava izdala poseben odlok o določenih ugodnostih dohodninskega davka. Toda zadeva ni tako enostavna iz sledečih razlogov; 1. dohodninski davek velja za celotno italijansko državo in za tržaško področje. Ta davek predstavlja enega od največjih dohodkov italijanske države. Medtem ko je ustanovitev carine svobodnih področji (proste cone) predvidena v italijanski ustavi, je ukinjenje ali kakršna koli sprememba značaja dohodninskega davka protiustavna in bi terjala dolgo procedu- «koncesijo» Trstu? 3. recimo, da bi vlada uspela odobriti takšne ugodnosti. Kakšne I se morali pričeti 3. junija. 4. če pa bi hoteli na pri- j Ker ie ministrstvo za prosve-mer določiti količine blaga za i to izjavilo, da bo poklicalo tržaški trg, bi se zgodilo, da | v izpitne komisije namesto bi spretni tihotapci, ki bi ime- I stavkajočih upokojene profe-li odprto pot pri Devinu, ve- j sorje. so ti profesorji v Trstu posledice bi zara- j čino ali pa vsaj del tega bla- . izjavili, da so popolnoma so- di tega nastale na našem ! Sa izvozili na italijanski trg. ■ lidarni s svojimi stanovskimi področju? Teoretično, bi se j !dp'<'jo stavko varilcev, kajti ukrep' delodajalcev proti njim si le. prvi korak in poskus, dr bi videli, kako bodo delavci reagirali nanje. Ce bi se varile ne uprli krivičnemu ukrepu bi prišli potem kmalu tud drugi delavci na vrsto. Včeraj je šla delegacija v« rilcev na prefekturo k vladne mu komisarju dr. Palamari ki pa je bil odsoten. V tor»5 pa bo na uradu za delo se stanek. na katerem bodo raz pravljali o sporu, ki je nasf-c med varilci in ravnateljstvnn CRDA. Koncert pianista Glauca del Bassa Včeraj je bil v dvorani aTeatro nuovos koncert tržaškega pianista Glauca del Bassa. Koncert ni privabil v dvorano številnega občinstva, toda navzoči, med katerimi je bilo precej mladine, so toplo sprejeli pianistovo izvajanje. Program je bil precej zahteven. dasi nekoliko monoton. Pianist je pokazal predvsem zelo skrbno pripravljeno tehnično igro, medtem ko v muzikalnem pogledu ni povsem prepričal. Koncert pa je bil kljub temu za občinstvo užitek, saj je moral pianist na zahtevo občinstva dodati sporedu še tri skladbe ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 28. maja ob 21. uri in jutri 29. maja ob 20. uri v BORŠTU igra Eduarda de Filippa Jutri 29. maja 1955 ob 10.30 dopoldne bo v Ul. Montecchi 6-IV. nastopil LUTKOVNIOPER z lepo in veselo pravljico „Sambo in Joko“ Vabljeni na prijetno zabavo vsi mladi in stari prijatelji. ska zbornica v vprašanju va-j« § # rilcev samo nekako priklopila j l ||mi>| akciji Delavske zveze, marveč UUS1U IIIIII I da je zavestno in samostojno pristopila k torbi. Nato je še pozval delavce, nai podprejo stavkajoče varilce z zbiranjem prispevkov. Vsak zaposleni delavec nai bi prispeval v sklad za podpiranje varilcev po 200 lir na teden, da se tako omogoči njihovo vztrajanje v stavkovni borbi, ki je v interesu vseh delavcev. Za Cosulichem je v imenu sindikata kovinarjev Delavske zveze spregovoril njegov tajnik Tominez Poudari! je, da Z odhodom motorne ladje «Aleksandar Santič« je bila otvorjena redna pomorska skeSnlovidb5e klSub vsem drugačnim vi- ! ’(™ d Trst°m ln | riezom borb Zadrom. Na tej progi bo o- menjena ladja, ki ima okrog 40o ton, odplula vsak petek ob 8. uri iz Trsta in priplula v Zadar ob 21.30 istega dne. Ladja je odplula na otvoritveno vožnjo danes ob 2. uri ponoči in bo v Trstu ob 15.30. varilcev tiče vseh delavcev CRDA in kovinarjev' sploh. Varilci se kot vsi ostali delavci borijo proti načelu, da lahko odloča o vsem. kar se tiče dela v tovarni, samo delodajalec. Svojo predrznost so pokazali delodajalci v CRDA ravno včeraj ko so prepovedali zbirati pri- Sestonek na meji Danes so se sestali na bloku pri Rdeči hiši v Gorici nekateri člani jugoslovanske in italijanske delegacije mešane komisije za ureditev obmejnega prometa med Jugo- _____________ slavijo in Italijo. Kot je zna- Vrne denar, kar je ’ ta tudi Lahkozivko obložil da mu je ukradla denar Medtem ko se je 27-letni Mario Trampuš iz Cereje sredi aprila letos pogovarjal v gostilni »Ai Rovignesi« v Ul. Capitelli s svojim 25-letnim znancem Lucianom Douga-nom iz Ul. Torretta znanim tudi z imenom «Ragno», je spoznal neko žensko, ki je bila znana kot lahkoživka. Trampušu se je tedaj v glavi zasvetila ideja, da bi se dalo preživeti nekaj prijetnih uric v družbi ženske in tako se je z njo oddaljil iz lokala in se zatekel v neko privatno stanovanje. Toda previsoka cena je moža streznila in je hotel izginiti ženski izpred oči. Posrečilo pa se mu ni, ker mu je ta sledila in zahtevala od njega majhno vsoto kot povračilo za škodo, kt ji je Trampuš povzročil, ker je z njim zaman izgubila svoj dragoceni čas. Mož je sicer slišal zahtevo, a ni hotel o njej niti razpravljali. Pripravljen ji je bil plačalo za piti in jesti, toda denarja ji na noben način ni’ hotel dati. Naenkrat pa mu je ženska bliskovito segla v žep in mu vzela 18.000 lir. Trampuš je tedaj izgubil potrpeljenje in je žensko krčevito prijel za zapestje ter zahteval, da mu KA.I SILI LJUDI, DA IZVRSlJU SAMOMOR Trije primeri samomora Dve trupli sla ležali ie nekaj dni v stanovanjih, ne da bi kdo vedel, kaj se je zgodilo - Samomor starejše ženske no, zaseda ta komisija v Vidmu in se pogaja za ureditev obmejnega prometa med o-bema državama. Po kratkem sestanku v obmejni stavbi na italijanski strani so si člani delegacij ogledali mejo z italijanske in jugoslovanske strani. Med ogledom so se seznanili z mišljenjem dvolastnikov glede dosedanje ureditve prehoda čez mejo. V OKVIRU RIMSKE KOMISIJE Proučevanje načrla o «krožnem sklac!u» ERP Pristojna komisija rimskega parlamenta je začela te dni proučevati zakonski načrt tako imenovanega »krožnega sklada« za tržaško gospodarstvo, ki so ga obljubili Trstu že lani oktobra. Ta sklad je sestavljen iz vseh vračil posojil tržaškega ERP in drugih državnih posojil na tržaškem področju. Sklad bi moral služiti za gradnjo in povečanje industrijskih objektov na Tržaškem. Goriškem in v trži-škem okraju, za pojačanje turizma in drugih gospodarskih dejavnosti. Zakonski načrt, ki ie bil objavljen že pred meseci, je izzval v zainteresiranih tržaških krogih odločen odpor, ker ne upošteva zahtev, ki so jih ti krogi postavili. Tako bo na primer sklad nadzoroval di- Popoldne so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice truplo 58-letnega Gastona Sal-vija iz Ul. Gatteri 45, katerega je nekaj ur prej njegov brat Antonio iz Ul. Bazzoni našel mrtvega v stanovanju. Pokojnikov brat je hotel včeraj obiskati Gastona, ker se ta že dolgo časa ni oglasil, kakor je bila njegova navada. Toda vrata so bila zaprta in zato je povprašal po bratu pri sosedih. Ko je izvedel, da so ga zadnjič videli pred približno tednom dni, je naprosil kovača naj bi mu pomagal, odpreti vrata, kar se mu pa ni posrečilo. Drugega ni ostalo kot razbiti šipo na oknu in vdreti v stanovanje, kar je tudi storil. Cim pa je razbil šipo mu je v nos udaril oster vonj po gorilnem plinu. Salvi je vstopil, zaprl plinsko pipo in odšel v spalnico, kjer | je našel brata že mrtvega na postelji. Policijski zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila že pet ali celo sedem dni pred odkritjem. Ni znano, če je Salvi izvršil samomor ali če je treba njegovo smrt pripisati nesreči. storila. Toda v svoje presenečenje je mož opazil, da mu je zmanjkal 10.000-lir-ski bankovec, zaradi česar je poklical agenta upravne policije in se z njim zatekel na policijsko poveljstvo Policija je žensko aretirala. vendar je ta zanikala tatvino, čeprav je priznala resničnost prvega dela Tram-pusovih izjav. Preiskovalni organi pa so tedaj ustavili tudi Dougana misleč, da je imel tudi on svoje prste vmes. vendar se je izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen. Izpustili so ga sicer na svobodo, vendar z obtožbo povzročitve poškodbe. Mladenič je namreč, medtem ko so ga peljali v celico na kvesturi, hote razbil šipo na vratih uradov letečega oddelka. Zensko, ki so jo identificirali za 40-letno Bruno Fan-chin por. Massimiliani stanujočo pri Tonello v Ul. Capitelli 9 so prijavili pod obtožbo tatvine sodišču, kjer se je morala zagovarjati. Ob.to-ženka je tudi pred sodnikom vse zanikala in izjavila, da ji je Trampuš celo v prisotnosti policijskega narednika Codogna grozil s smrtjo, kar pa, vsaj sodeč po izjavah Trampuša in tudi narednika samega, ni odgovarjalo resnici. Dokazov o njeni krivdi pa ' je smrt nastopila približno 5 ni bilo, zaradi česar je so-• ur pred pregledom. Nieno dišče žensko oprostilo zaradi I truplo so odpeljali v mrtvaš- pomanjkanja dokazov. | nico. Policija je uvedla pre- Prav toliko dni je bil že mrtev, ne da bi se kdo tega zavedel. 49-letni mehanik Dui-lio De Rota iz Ul. Maiolica, ki se je obesil. Toda vrv ni zdržala teže in se je pretrgala, zaradi česar so pokojnika našli ležečega na tleh. Mrtvega De Roto je odkril njegov brat Salvino od Sv. M.M. Sp., ki se je čudil nad dolgo bratovo odsotnostjo. Zaradi tega je odšel k materi na Opčine, kjer se zdravi zaradi hude srčne bolezni in vzel ključ, s katerim je odprl bratovo stanovanje. Niso znani vzroki samomora. Dejstvo pa je, da je De Rota izrabil odsotnost matere za svoj tragični korak. * * * S pomočjo gorilnega plina je včeraj šla prostovoljno v smrt tudi 57-letna Teresa Cappeller por. Pacor z Reške ceste. Tudi ona je izrabila odsotnost svojih dveh sinov in moža. ki so bili zaposleni pri prevažanju pohištva, ker so se preseljevali in je odprla plin, ki jo je usmrtil. Policijski zdravnik je ugotovil, da iskavo, da ugotovi vzroke, ki so žensko pripravile, da si je vzela življenje. Podlegel poškodbam Popoldne je na ortopedskem oddelku 73-letni upokojenec Giovanni Cerchi iz Industrijske ulice podlegel poškodbam. Mož namreč zvečer 19. t.m. nerodno padel v stanovanju in ker si je zlomil stegnenico leve noge, se je naslednjega dne zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Zal pa so nastopile kom-plikacije, ki so moža spravile v grob. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 15 dneh so sprejeli na ortopedskem oddelku 42-letnega Josipa Furlana s Stare istrske ceste, kateremu so ugotovili verjetne kostne poškodbe na levi nogi. Furlan, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom miljskega odseka Rdečega kriza, je povedal, da se je poškodoval med delom v notranjosti čistilnice olja «Aquila», kamor je odšel s tovornikom podjetja Kobec s sedežem v žaveljskem industrijskem pristanišču. Ugotovili so, da je Furlanu, medtem ko je dajal nekemu Šoferju znake za odhod, Zavozilo na nogo kolo neke avtocisterne Nesreča na parniku Včeraj dopoldne so z žerjavom nakladali na parnik »Rosa Sum«, ki je zasidran ob pomolu Tržaškega arzenala, debele deske, ki so jih delavci rabili za notranjo ureditev kabin in drugih ladijskih prostorov. Naenkrat pa »e je žica žerjava pretrgala in deske so z ropotom padle na palubo, kjer je med drugimi stal tudi 22-letni delavec CRDA Giacomo Aliotta iz Drevoreda XX. septembra. Mladeniču je ena izmed desk padla na nogo. zaradi česar se je Aliotta v spremstvu svojega delovnega tovariša Carmela Greca s Stare istrske ceste zatekel v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi rane na rrečnici in verjetnih mišičnih in kostnih poškodb pridržati na ortopedskem oddelku Ce ne bo hujšega, bo Aliotta o-kreval v 40 dneh. Včeraj je v Trstu nenadoma preminil univerzitetni profesor in pisatelj Fabio Cu sin. Dalj časa je že bolehal za neozdravljivo boleznijo, ki ga je priklenila na posteljo v bolnišnici v Urbinu, kjer je v zadnjem času poučeval zgodovino na tamkajšnji univerzi. Vedel je, da je hudo bolan, toda to mu ni odvzelo one življenjske sile. ki ga je odlikovala skozi vse življenje. Toda bolnišnice v Urbinu se je končno naveličal. Dejal je: «Ce bom ozdravel, tedaj se bo to zgodilo samo v Trstu. Ce pa moram umreti, tedaj naj umrem v Trstu!« Tako je prišel zopet v Trst. v svoj Trst, kjer se je rodil 3. avgusta 1904. leta. Vso suo-jo mladost, svoja otroška in dijaška leta je preživel v Trstu, kjer je tudi doktoriral in kjer je začel svojo pisateljsko kariero. Kot zaveden antifašist je moral okusiti marsikakšna zapostavljanja, zato mu življenje ni bilo rožnato. Boril se je vse do zadnjega trenutka, saj je moral tudi po končani vojni okusiti krivice, ki mu pa niti za hip niso odvzele one vere v zmago pravice, ki ga je vodila skozi vse življenje. Fabio Cusin, ki je bil tudi občinski svetovalec v tržaškem občinskem svetu, je zapustil vrsto del, ki ga bodo preživela. Naj omenimo samo ona po vojni, ki so doživela velik uspeh; «Osvoboditev Trsta», eAntistoria» in končno «Dvajset stoletij burje nad Krasom in Tržaškim zalivom#. Civilni pogreb vsem Tržačanom priljubljenega pokojnika (ki se je v zadnjem času začel učiti tudi slovenščine) bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti v Ul. Giulia 1 do šole v Ul. Parini, kjer se bo sprevod razšel, medtem ko bodo pokojnikovo truplo odpeljali na pokopolišče k Sv. Ani. Slava njegovemu spominu! Moški pevski zbor SPD »IVAN CANKAR« priredi danes zvečer ob 9. uri v dvorani v Ulici Montecchi 6 IV. PEVSKI KONCERT umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom VI. Švare Vabljeni vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi! Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15 in v Ul. Montecchi 6. Garibaldi. 15 30: «Draga ne V nedeljo 29. t. m. bo ples v BAZOVICI Začetek ob 19. uri. - Igral bo orkester »Rosandra«. Ljubitelji plesa so vljudno vabljeni. Avtobusi iz Trsta vozijo vsake pol ure. M Fiore. Ideale. 16.00: «12 metrov ljubezni«. L. Bali. .j, Impero. 16.00: »Lahko not odvetniki«, G. Mašina. Italia 16.00: »Senca«, M. Tc>rf"' S Marco. 16,00: «Sestanek z do«. Y. Mitc-hell. Mladim is*™ 16 let prepovedano. Kino ob morju 16.00: »RunD* ka». G. Lollotorigida. M Moderno. 16.00: »Pandora«, 4« Gandner. Savona. 15.30: »Velika vrof«"; G. Ford. Mladoletnim prtl*Y VUde,0 16.00: «Zahodno od Za n*1* barja«, A. Steel. Vittorio Veneto. 15.30: »RaP«”1 ja«. E Taylor r, Azzurro. 16.00: «Steza slone”' Ta.vlor. ,. irtl. Belvedere. 16.00: »Saharska ja«, A. Ladd. ,uj- Marconi, 16.00: »Hčreka ri». F.' Latimore. .!»>*• Massimo. 16.00; «Skoda da prijenka«. S. Loren. u m. Novo Cine. 16.00: «Pri51a “ ^ ra«. C. Gable. Odeon. 15.30: «Giuseppe P Cressov. 8, Radio. 16.00: «Bel botic«' Cresso.v, . . ..pija- Secolo. 16 30: «Dovolj Je * njem«. G. Ford. , Venezia 16.00: »Dol«« ** Skedenj ^ l?00:‘^»Zadnji mor*< Kinoma Opčinah. 18.00: «&**** in srce«, J. Cravvford. _ SOBOTA 28. maja l*35 Tit KI' POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; iy.®lturnl vsakogar nekaj; 12.45 K ^ei_ obzornik; 12.55 Melodije >z r.tn)i; ših filmov; 13.30 Ameriški rl ^ 14.00 Paganinijevi caPti^-LLjije Igra tri0 Anzaghi; 15.00 Mel«o. iz revij; 15.30 Pogovor z 16.20 Plesna glasba: 17-00 r ‘ jj. Ijene melodije; 17.30 M3?,L,jr in Koncert v d-molu za Ki«‘ ln(jjje: orkester; 18.00 Lahke « ^0I1- 18.20 Zabavna glasba; l«-’u poige cert Jovana Antiča: lO-.oo -* in mazurke; 13.15 Radijsk _ verza; 17.30 Pestra giasoa. o30 port; 20.05 Orgle Hammono. ,a. Slovenski zbori; 21.00 Malo jjj; lo — malo zares: 21.15 CaJk ^t. Simfonija št. 2; 21.41 Večerne lodije: 22.00 Pestra operna » ba; 22.40 Večerni ples. un>- I ii g i 12.15 Orkester pod j vodstvo* F. Ferrarija: 13.00, 1400, ^j^ar- 19.00 Poročila s krožne ‘‘č" puške dirke po Italiji: 15-ou Lra v gliese: «Morski konjiček«^ Jgar- VABILO Uprava SNG v Trstu vabi tiste, ki imajo veselje za delo na področju igralske umetnosti in bi se v, tej radi izpopolnili, da se prijavijo do 10. junija 1955 v pisarni SNG, Trst, Ul. S. Vito- 17, tel. 38236 v u-radnih urah od 9. do 13., kjer dobijo vsa pojasnila glede avdicije, načrta za igralsko izobrazbo i. dr. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR Danes od 16. do 19. ure in jutri od 9. do 12. ure bo član kluba Franc Krajnc razstavljal v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11. dol svoje zbirke, in sicer Češkoslovaško republiko od njenega začetka do nemške zasedbe La O L S K E VESTI .) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni. praktični in grafični izpiti za nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: V soboto 4. junija 1955 slovenščina. v ponedeljek 6. junija 1955 knjigovodstvo in trgovsko računstvo. v torek 7. junija 1955 trgo- vinstvo - praktične vaje, v sredo 8. junija 1955 mate- matika. v petek 10. junija 1955 steno- grafija; v soboto 11. junija 1955 italijanščina. v ponedeljek 13. junija 1955 strojepis. Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. -----------------O------------------ Od vceral do danes ROJSTVA smrti in poroke Dne 27. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: šofer Ner»o Bussanj in šivilja lolanda Evangelisti, delavec Sergio Molinaro in gospodinja Maria Cadel, delavec Pietro Valenta in gospodinja Angela Marchesich, mehanik Marino Medica in gospodinja Adeli-na Fantini, elektromehanik Gior-gio Mocnich in gospodinja Maria Grazia Ciotti, risar Mauro Sorice in frizerka Laura Loperfido, kovač Aurelio Orel in gospodinja Graziella Cannata. UMRLI SO: 75-letni Giuseppe Morin, 59-letna Maria Gelin, 27-letni Giobatta DelTAica, 83-leL na Giovanna Ferlechin vd. Lucev, 67-letna Caterina Alessio vd. Martini, 82-letria Angela Kamper. le vd. Piščanc. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22.0, najnižja 14.9, ob 17. uri 22.0, zračni tlak 1014.1 v upadanju, veter 8 km severozahodnik, vlaga 73 odst., nebo 6 desetin oblačno, m morje skoraj mirno, temperatura I Aurora ikoo morja 18.«, | -• • louu ( OLEDALlSČA ) VERDI t>anes: ob 21. uri: Namesto dirigenta Nina Sanzogna bu 9. simfonični koncert orkestra Trža-ske filharmonije dirigiral komaj »so-letni ameriški dirigent Lorin Maazel, ki je že nastopal z veli-Jdm uspehom po vsem svetu in v Italiji. Kot solistka bo nastopila italijanska pianistka L»ya De Barberiis. Program ob-Mozartovo uverturo k « Impresarij », Beethovnovo V. ! simfonijo, Ravelov koncert za levo roko in Bartokovo balet-1 no suito «Cudoviti mandarin« I ( Š0I.SKK PRIHK0ITIK ) Osnovna šola na Repentabru priredi na binkoštni ponedeljek 30. maja t. 1. ob 17. uri v šolskem poslopju igro s petjem v 3 dejanjih «Desetnik in sirotica«. Starše in prijatelje šole vljudno vabijo k prireditvi učiteljstvo in učenci ...................--iče^fiur- treh dejanjih; 19.45 Hal« skl trio. K 4» I* V. R j 0i Slovenska poročila: 8.30. 13.30. 14 30, 19.30 in 23 JV 0p Hrvaška poročila: vsak a 20.20. , 1J.30. Italijanska poročila: o-13 19.00 in 23.00. Ko!«- 6.40 Jutranja glasba: 7,iw ^55 dar - vremenska napoveujg za Glasba za dobro jutro: naše žene; 11.00 Od" opere do-pj, re; 12.50 Igramo za vas: 1 - 1440 san spored glasbenih ugank' Tržaška kulturna kronika. y Poje dekliški zbor nčiteih -ju-Kopru; 17.15 Iz ljubljanski« certnih dvoran; 18.30 18 -n mlin revij; 19.15 Šport; 20.00 nut znanih lahkih motl nrall! Narodne pesmi pojeta v Tokovič in Dušan Dančuo.^ Iz Wagnerjevih oper; 21-30 ska igra. -•» i, o v i-; a 1 ■’ A J27.1 m. 202.1 m. 212-4 ^jO, Poročila ob 5.00. 6.v0. 7.0 ■ 15.00. 17.00 m 22.00. spe- Radijski koledar; 11-05 „,!<• na medigra; 11.45 Pesmi z pojo male; 12.10 Pohorski f«n f°~ in igrajo; 13.00 želeli ste , 0-slušajte! 13.30 Pester sp« ,4.40 perne in solistične g|aS -jo»vii‘ Razni instrumenti in vjoli°?' oPe' glasba: 15.15 Skladbe za [ji klavir in čelo; 15.40 HrY3 , ,z tj' rodna glasba: 16.00 Utrl«^p[jč>l-terature: Endora VVoll.V- . \l.ff ka»; 16.20 Zabavna glasb . ( jr-Glasbene uganke; 18.00 r’-0v0rl’ Mirko Rupel: Jezikovni P U l KVIZU* e. 16.45 Reportaža iz 1 n,a. <**! te ob prihodu dirkačev—purt? našnji etapi; 17.30 D ” 20.30 Telev. vesti: 2100 » punskega sveta: 22.00 Gi-ac cini: «Gianni Schl-cchi«-opera v 1 dejanju. d'-rlsin fil« n-ino Votto; 23.30 Vesti " da-našnji etapi Gira. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri od 9. do 12. ure bo redni sestanek za zame-Rjavo znamk. Darovi in prispevki Ob deseti obletnici smrti Dani-esarca darujejo družina Silvestra Pregarca, Zdravko Pre-garc, Sonja in Just Colja 3000 lir za Dijaško Matico. TRST Ul. sv Frančiška 20/111. tel. J7--338 sprejema m-serate. male ' ord*0 oglase, osmrtnice in ^ do od 8. do 12.30 m °d 18. ure. 8PDT priredi v nedeljo 29. t. izlet na Volmk. Zbiranje ob 14. uri pn tramvajski posiaji na Cpčir.ah Rossetti. 16.30; »Atila«, A. Quinn, S. Loren, Eztelsior. 16.00: »Trije Američani v Parizu«. T. Curtis. G. De Haven. eenice. 16.30: «Junaki», V. Johnson, w. Pidgton. Naziona.e, 16.UO: «Zgodba doktorja VVasseha«, G Cooper. L. .Dav. Fiiodrammatico, 16.30: «Obmejni lovci«, R. Scott, M, VVinosar. -upercinema. 16.30: «Teror gangsterjev«, M. Stevens. M. Hver. Mladini izpod 16 let prepovedano. Aicobaleno. 16.00: «Sedern nevest za sedem bratov«. J. Povvell, H. Keel. Astra Rojan 15.30: »Divjak«. M. Bran-do, M. Murphy. Capitol. 16.00: «Cesia», A. Quinn. Cristallo. 16.00: «Okno na dvorišče«, J. Sievvart Grattacielo. 16.00: «Zivio Zapa-ta». M. Hrando. Alabarda. 16.00. »Brezskrbna leta«. n. Taranto, A. M angini. Ariston. 16.00: »Ljubezen je le-. na«, v. Ellen Arinonia. 1515; »Bahaški klatež«, M. Roonev. urora. 16.00; »Bel angel«. A. Nazzari. ADRIA T"s,! . r»'L UL Cicerone st. » tel. 29241 ' , J., Odhodi 29. V. i« 9., 12. 26. VI- 55 v PARIZ; zakl)0®’ vpisovanje se njbodo«-15 dni pred 000 ' T >7 Trsta Dnevni odhodi “ p0- „a Sicilijo (spec naJ. DUSl za SKUF manj 10 osCD). — c V ICO Drugi izleti c/aNIJ®' ANGLIJO. .sKAN- HOLANDIJO' U1NAVIJO. ___________ ADRIA - KX^.l‘KnaV»dne, skrbi trgovske. (|.anziin* turistične >n vizume- — • lisik* PRODAJA vo*» ,-rsj* za avtobuse ! odho "M "L'"!?” ‘s-sssrs-r,. 21l,Ur,hAVNO«0d thzic -RTV,vm 00 VIDEM, dn ob 7.3«; , .p . V It3, nd-nAVNOPOLJ^eV«' HELLUN1-. v. 12. 1923 Ribnici PRIMORSKI dnevnik M. »t.ii 10&6 i OESEII HEKI ZMAGE M USIH Ml , ’ , :1 ‘ V . sile v mirnodobske namene Na ženevski konlerenci, kjer bo sodelovalo okoli 1000 znanstvenikov iz 60 držav, bodo nastopili jugoslovanski znanstveniki z 22 referati, ki bodo obsegali vse področje nuklearnih ved v območju mirnodobske uporabe te energije Od 8. do 20. avgusta letos bo v Ženevi znanstveno tehnična konferenca o uporabi jedrne sile v mirnodobske namene. Jugoslovanski znanstveniki s tega področja pripravljajo za to konferenco 22 referatov, ki zajemajo skoraj vsa področja, ki so v zvezi 7 mirnodobskim izkoriščanjem jedrne sile in so bili že prijavljeni generalnemu sekretarju zveze profesorju \Valter-ju Withamanu. Po dosedanjih vesteh se predvideva, da bo na konferenci v Ženevi, ki je bila sklicana v okviru OZN in na temelju resolucije generalnega sveta OZN od 4. decembra lani, sodelovalo okoli ti soč delegatov in znanstveni kov iz najmanj 60 držav sveta. Delegati in znanstveniki, ki bodo sodelovali na tej konferenci, bodo proučili probleme proizvodnje jedrne sile v industriji in drugih panogah gospodarstva ter vprašanja, ki so povezana z uporabo te e-nergije v industrijske in druge mirnodobske namene, nadalje za konstrukcijo jedrnih reaktorjev, vprašanja proizvodnje in uporabe izotopov, izkoriščanja jedrne energije v zdravstvu, poljedelstvu, gozdarstvu itd. V skladu s tem značajem konference se referati jugoslovanskih znanstvenikov nanašajo skoraj na vsa področja jedrne znanosti. V teh delih strokovnjaki prikazujejo izkušnje in odkritja ležišč jedrnih surovin in njihove proizvodnje s pomočjo raznih ke-mično-tehničnih procesov, kakor tudi izkušnje , iz proizvodnje in izkoriščanja rediaaktiv-nih izotopov v biološke namene. V posebnem jugoslovartj skem referatu je obdelano vprašanje jugoslovanskih rezerv energije vodnih sil in goriva ter potreba po energiji do leta 1975 in do leta 2.000. Referate so izdelali znanstveni delavci iz zgvodov, ki se ukvarjajo s proučevanjem jedrne sile ter ustanov, ki„de-lajo na raziskovanju in proizvodnji jedrskih surovin. Te uskanove so zavod «Boris Kidrič« v Vinčiju (7 referatov! zavod »Rudjer Boškovič« v Zagrebu (.7 referatov), zavori «Jožef Stefan« v Ljubljani (5 referatov) in zavod za geološka, mineraloška in tehnološka raziskovanja v Beogradu (2 referata). Najvidnejši jugoslovanski jedrni fizik akademik prof. Pavle Savič, ki je že' Teti 1937 v Franciji ob sedelovanju znanstvenice Irene Curie, prvi odkril proizvode za razbijanje uranovega atomskega jedra S pomočjo nevtronov, je za ženevsko konferenco pripravil skupno s svojimi sodelavci iz zavoda v Vinčiju dva referata. Prvi referat, pri katerem sta sodelovala tudi jedrna znanstvenika Ribnikar in Pavlovič, prikazuje neke rezultate iz proučevanja proizvodnje težke vode V drugem delu prof. Savič ob sodelovanju Novakoviča in Dograma-džije prikazuje raziskovanja pri izmenjavi devterijuma s pomočjo tako imenovanega spektrometra mase v vreti ke-m ičnih reakcij v odnosu do temperature. Zanimive novosti iz področ-ia iedrne fizike prikazujejo znanstveniki iz zagrebškega zavoda «Rudjer Boskovic«. Re-refat G. Alage »z zavoda «Ru-Hjer Boškovič« se nanaša na področje teorije modela jedra referat B. Jaksica pa obravnava problem razpadanja elementarnih delcev imenovanih mezoni. Referat B. Glazerja iz Zagreba se prav tako nanaša na področje teoric-ne iedrne fizike .... Glinšek in Pecmkar iz ljubljanskega zavoda «Jozef Stefan« bosta podala referat o konstrukciji eksperimentalnega elektrostatičnega ekceleratorja vrste Van De Graff s silo 2 5 magaelektrovoltov, ki ga bodo dokončali še letos Hav-liček iz istega zavoda bo poročal o svojem delu pri konstrukciji eksperimentalnega nevtronskega generatorja, ki ga prav tako grade v ljubljanskem zavodu. Sodelavca zagrebškega zavoda v katerem se gradi prvi ciklotron v Jugoslaviji, ki bo proizvajal vrsto radioaktivnih izotopov, dr. inž. Posa-nac in dr mz. Konrad bosta izdelala referata iz problematike ciklotrona. Prvi bo poročal o magnetskem področju ciklotrona. drugi pa o proučevanju fluksa v ciklotronu to je o povečanju brzine delcev v” ciklotronu. Skupina znanstvenikov zave-, ja v Vinčiju z inž Miloradom Rističem na čelu, ki dela na načrtih za izdelavo reaktorja v skladu z najnovejšimi in najsodobnejšimi dosežki na tem področju, je izdelala referat o proučevanju zapletenih pojavov v zvezi z vplivom termičnih učinkov na mehanična svojstva materiala v heterogenih reaktorjih visoke napetosti. . Važno mesto v poročilih jugoslovanskih znanstvenikov zavzema problematika raziskovanja in proizvodnje jedrnih surovin. V referatu minera-loga Milana Rističa z beograjskega zavoda za geološka, mineraloška m tehnološka raziskovanja se govori o ležiščih jedrnih surovin — urana m toria - v Jugoslaviji Ristič ugotavlja, da so pnrodna ležišča urana m torija ugotovljena in precej raziskana na raznih krajih po Jugoslaviji. Čeprav se v poročilu to ne omenja, je gotovo, da so v Jugoslaviji odkrili okoli 200 ležišč urana in dy so posamezna ležišča dokazano rentabilna za izkoriščanje. Po dosedanjih ugotovitvah so ugo- tovljena' hidrotermalna, peg-matitska, regenerirana in se-dimentna ležišča urana. V svojih delih o problemih pridobivanja jedrnih surovin bodo jugoslovanski znanstveniki podali referate o določanju in izločanju urana iz ma-loprocentnih rudnin. Pomen maloprocentnih rudnin je velik. ker so glavne svetovne rezerve urana vprav v takih rudah, tehnologija teh rud pa doslej še ni bila dovolj obdelana. Inženir tehnologije Bela Vunji iz zavoda za geološka, mineraloška in tehnološka raziskovanja v Beogradu prikazuje v svojem referatu izkušnje pri določanju tehnološkega procesa izločanja urana iz rudnih ležišč z manjšim procentom urana ter možnosti izločanja urana iz se-dimentnih ležišč. Avtor poudarja, da so izvršene analize pokazale realno možnost izkoriščanja takih ležišč urana. Znanstveniki z zavoda v Vinčiju Milenko Susič, Ivan in Olga Gal, Cvjetičanin in B.ie-legišanin so obdelali nekaj analitičnih metod določanja urana v raznih substancah in izločanje urana iz drugih elementov, ki so po navadi skupno z njim v prirodnih ležiščih. Ti znanstveniki so prikazali svoje izkušnje z uporabo fluorimetrične metode določanja urana ter tudi nekaj drugih metod- Sef kemičnega laboratorija zavoda »Jožef Stefan« v Ljubljani Lado Kosta je pripravil referat o določanju urana v železu, dva njegova kolega, Lebec in O-stanek pa o hromotografskem izločanju urana iz na uranu siromašnih rud S področja jadrnih surovin je prof. Ljubo Knap iz istega zavoda pripravil poročilo*, o spozavanju koncentracije težkega vodika v industrijskih in prirodnih vodah. Delo zagrebških kemikov dr. Grdeniča in inž. Mariča se nanaša na laboratorijska raziskovanja grafitizacije. K. Balenovič in D. Eliš iz Zagreba sta obdelala problem biološkega učinka radioaktivnih izotopov. V ta namen sta napravila laboratorijsko sin- tezo organske spojine imenovane minohomociestein, v katerem je sestavni del ogljikov izotop. Posebno zanimiv za razvoj mirnodobske uporabe jedrne energije v Jugoslaviji je referat o potrebah in zmogljivosti Jugoslavije glede energetskih virov. V tem referatu zvemo, da ima Jugoslavija potencialnih tehnično ugotovljenih vodnih sil za 66.5 milijarde kilovatnih ur. Dalje da ima 21.3 milijarde ton premoga, 7.5 milijona ton nafte in okoli 2.7 milijarde kub. metrov podzemskega plina. Zanimivo je še to, da bo med referati, ki jih bo pripravila za ženevsko konferenco francoska komisija za a-tomsko energijo tudi referat jugoslovanskega znanstvenika Ivana Draganiča, ki je svoj referat izdelal skupno s francoskima znanstvenikoma Sut-tonom in Geranom. Draganič dela sicer v zavodu v Vinčiju. Dela jugoslovanskih strokovnjakov na področju jedrne e-nergije bodo izpopolnila sliko naporov, ki jih je napravila Jugoslavija pri proučevanju problemov jedrne sile' in pri ustvarjanju pogojev za njeno izkoriščanje v proizvodne in druge mirnodobske namene. Ženevska konferenca bo prav gotovo dala jugoslovanskim znanstvenikom pobudo za nove napore in jim hkrati omogočila večje in širše sodelovanje in izmenjavo izkušenj v mednarodnem merilu. DA Bt SE ZABRISALI SLEDOVI STOLETNEGA SUŽENJSTVA Indija že p drugi Kakor pri prvem je tudi pri drugem petlet* nem načrtu glavni poudarek na poljedelstvu Letos poteka predzadnje leto prvega indijskega petletnega načrta, vtem pa gospodarski in finančni strokovnjaki, podprti od političnih voditeljev in osebno od samega Nehruja, pravkar že dokončujejo osnovni načrt drugega načrta za razvoj Indiie. Določajo se realne možnosti in ocenjujejo materialna in finančna sredstva, ki so potrebna. da bi se načrt mogel u-resničiti. Čeprav je neodvisna Indija relativno mlada država ima vendar načrtovanje v tej deželi določeno tradicijo. Kongresna stranka je vedno poudarjala prednosti načrtnega gospodarstva. predvidevajoč njegove prednosti za razvoj zaostale dežele, ko bi se ta enkrat osvobodila kolonialnega gospostva. Zaradi tega je Ob obisku sovjetskih državnikov Jugoslaviji se je zbralo v Beogradu okoli 200 novinarjev, reporterjev in kinooperaterjev za televizijo iz vseh koncev sveta. Slika prikazuje novinarje med prvo konferenco 26. maja na sedežu ((Borben bil v okviru stranke ustanovljen poseben odbor za planiranje. Leta 1947 je bil sestavljen posvetovalni planski svet. Ta ustanova se je končno. potem ko si je Indija iz-vojevala svojo popolno neodvisnost, spremenila v državno komisijo za načrte, ki ji je bila leta 1950 poverjena naloga, da izdela projekt prvega petletnega načrta. Ta načrt je bil dokončan julija l!)r'l, nakar je bil predložen v diskusijo najširši javnosti ~ter predstavniškim in gospodarskim ustanovam. Nekoliko kasneje, ko so bile izvršene določene spremembe, je bil ta načrt dokončno sprejet kot prvi petletni načrt neodvisne Indije. Iz razumljivih razlogov je težišče tega prvega načrta na razvoju poljedelstva in preobrazbi vasi. še posebno na proizvodnji hrane, zakaj lakota je bila stalni zvesti spremljevalec širokih indijskih množic ves čas trajanja kolonialne oblasti. Danes, malo preden se končuje obdobje prvega petletnega načrta, 'ahko indijski državniki in gospodarski strokovnjaki v ponosom ugotavljajo, da je vprašanje prehrane prebivalstva v glavnem rešeno. Indija je po komaj osmih letih neodvisnosti premagala eno svojih največ-jih narodnih nesreč — lakoto, ki je prenehala biti eden csnovnih razlogov relativno zelo visokega odstotka umrljivosti prebivalstva. »Naši uspehi so presenetili i tujce i same Indijce«, je pred nedavnim izjavil premier Nehru. V težnji, da se v okviru prvega petletnega načrta napravi neki pomembnejši korak za razvoj poljedelstva, je bila predvidena ustanovitev tako imenovanih vaških skupnosti. Naloga teh skupnosti, ki so zamišljene na zadružni osnovi, je vsestranski razvoj vasi v gospodarskem, socialnem in higienskem pogledu. Takšna skupnost obtega kakih 300 vasi. na prostoru kakih 450—500 kvadratnih milj. Pričakuje se. da bodo do konca prvega petletnega načrta te skupnosti zajemale do 120.000 vasi, t. j. okrog eno četrtino MMMI S MMHIIM MIOME IIIIS1JE !«■« Mi SIMI t MU" Ef HMJD: in gospodarski dejavnosti izseljencev v Argentini O kulturni slovenskih Predstavništvo ,,Patriotične komisije" bo obiskalo Jugoslavijo in tudi maršala lita • Veliki gospodarski uspehi Jugoslovanov v Argentini Feliks Ferlolja Te dni smo imeli v Trstu priliko spoznati se in razgovoriti o življenju jugoslovanske narodne skupnosti v Argentini s predsednikom ((Patriotične komisije jugoslovanske narodne skupnosti za praznovanje 29. novembra« g. Feliksom Ferfoljo. G. Feliks Ferfolja je naš primorski rojak iz Doberdoba. V Argentino se je izselil kmalu po prvi svetovni vojni skupno z detettisoči drugih Primorcev in Jugoslovanov. Po dolgih letih se je sedaj prvič povrnil na obisk v svojo staro domovino, kamor ga je privedla ne samo intimna želja po srečanju s svojci temveč tudi izrecen namen, da se podrobneje seznani z življenjem Nove Jugoslavije. V Jugoslavijo pa ne bo odpotoval sam temveč v sklopu celotnega predstavništva jug. narodne skupnosti v Argentini, ki ga sestavljajo poleg njega še vodja jug. kolonije v Buenos Airesu Ivo Prodan, Kolaček, Popovič in Paškulin. Sprejeti bodo tudi pri maršalu Titu, kateremu bodo podarili album slik iz življenja jugoslovanskih izseljencev v Argentini od prvih let njihove naselitve (1928-29) do danes. G. Feliks Ferfolja je prijazen mož srednjih let. Kljub tako dolgi odrezanosti od doma in življenju v velemestnem vrvežu Buenos Airesa govori izredno lepo slovenščino, mogoče tu in tam s komaj zaznavnim tujim naglasom. Odkar živi v Argentini se aktivno udejstvuje v narodnem življenju naših rojakov bodisi na kulturnem, gospodarskem ali političnem področju. V prvih letih se je udejstvoval prevsem kot organizator slovenskega izseljeniškega tiska in istočasno tudi kot novinar. Skupno s primorskim rojakom Barettom (bratom strojnika v tiskarni našega lista) in Paškulinom je ustanovil tudi tiskarsko podjetje, v katerem se danes tiska skoraj vse kar izhaja v jugoslovanskih jezikih v Buenos Airesu). Zato ni nič čudnega če se je najin pogovor začel ravno s tem. namreč s slovenskim tiskom v Argentini. Kot prvi list slovenskih izseljencev je Peter Čebokli ustanovil 1. 1929 ((Slovenski tednik« pri katerem je bil Feliks Ferfolja urednik. Leta 1931 je dr. Kjuder ustanovil «Novi list«, oba pa sta se pozneje združila v ((Slovenski list« pod uredništvom dr. Kjudra rojaka iz Lonjer-ja). Ze čez nekaj let se je »Slovenski list« preimenoval v ((Slovenski glas«, ki je izhajal vse do pred petimi leti. Zaradi posledic kominforma. ki ni prizanesel tudi našim izseljencem v Argentini, je za nekaj časa list prenehal izhajati. Toda želja in potreba po zdravem slovenskem listu je bila prevelika, da bi ta premor mogel trajati dolgo. Tako se je »Slovenski glas« spet pojavil pod imenom ((Nova domovina« in izhaja še danes. Tiska se v tiskarni Ferfolja-Baretto-Paškulin, naš znanec g. Ferfolja pa je tudi aktivni član uredništva. Toda založniška dejavnost slovenske kolonije v Argentini se ne omejuje samo na časopisje. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno so izdali elovensko-španski (katalonski) in špansko (katalonski) -slovenski slovar s kratko slovnico. Prof. Vanda Čehovin, rojakinja iz Doberdoba, ki poučuje na inštitutu «Bernasconi» v Buenes Airesu pa te je skupno s sestro Darinko lotila prevajanja iz slovenske literature. Tako je po tej vojni izšel njun prevod Finžgarjevega zgodovinskega romana «Pod svobodnim soncem« ter Cankarjev «Hlapec Jernej in njegova pravica«. Poleg tega je prof. Cehovino-va izdala tudi nekaj lastnih pesmi v španščini in prevodov iz slovenske lirike pod naslovom ((Recuerdos de Eelo-venia«. Med njenimi prevodi najdemo Prešernovega Oglarja, Gregorčičeve in Aškerčeve pesmi ter nekaj slovenskih legend. Ta zbirka je tudi med argentinsko kulturno javnostjo vzbudila veliko zanimanje in je na pr. značilno, da si je sam podravnatelj knjižnice poslanske zbornice prizadeval za njeno razširjanje med ar-gentieko javnostjo. Poleg ostalega tiska v Argentini pa moramo posebej omeniti vsakoletno publikacijo, ki jo izdajo ob jug. državnem prazniku 29. novembra. V teh publikacijah so objavljeni razni članki o razvoju Nove Jugoslavije, o o-svobodilni borbi jug. narodov, prevodi raznih pesmi itd. Poseben del publikacije je posvečen počastitvi drž. prazni- ka. Istočasno je v vsakokratni publikaciji objavljena tudi na novo za čas 1 leta izvoljena «Patriotična komisija za praznovanje 29. nov.« (Kot smo že v začetku omenili je g Feliks Ferfolja letošnji predsednik te komisije, med ostalimi njenimi funkcionarji in člani pa so številna naša primorska in tržaška slovenska imena kot; Karel Mer-molja, Angel Danev, Anton Ličen, Stanislav Mavrič, Franc Stekar, Jože 2ivec, Alojz Žorž, Stanislav Baretto itd.). Od tiska se je najin pogovor usmeril na splošno kulturne dejavnost slovenskih izseljencev v Argentini oz. v Buenos Airesu, kjer je ta kolonija poleg mnogo manjše v Rosariju, najmočnejša. Središče kulturnega življenja slovenskih izseljencev je v mestni četrti Villa Eevoto, kjer so si izseljenci že pred 20 leti iz prostovoljno zbranih sredstev in tudi s prostovoljnim delom ob sobotah in nedeljah zgradili svojo dvorano. V okviru ((Slovenskega podpornega društva« prirejajo tu svoje dramske in pevske rastope. Imajo stalni moški, mešani in mladinski pevski zbor ter mladinski tambura-ški zbor kar je še posebno pomembno, ker se okviru tudi v teh zborov mladina priučuje slovenščini, ker zahaja seveda v argentinske šole. Razen tega obstaja tudi v četrti Dock Sud prosvetno in športno društvo, pa tudi poslopje Ljudskega odra. Med slovenskimi izseljenci pa deluje tudi nekaj umetnikov kot sta n. pr. pianist Anton Soler (ki je letos go- stoval po Jugoslaviji in tudi , služilo obširnejši opis, toda pri nas v Trstu) in glasbenik za to je en sam razgovor, pa Ciril Kren. Po njegovem pri-1 čeprav s podrobno poučenim zadevanju je pred časom državni simfonični orkester v Buenos Airesu izvajal Skr-jančevo simfonijo, ki je naletela pri argentinskih glasbenih kritikih na najugodnejši sprejem in oceno. Z g. Feliksom Ferfoljo sva se pogovorila še o gospodarski dejavnosti naših izseljencev, vendar bi bilo predolgo, če bi hotel navesti vse, kar mi je povedal. Slej ko prej pa velja, da so se slovenski izseljenci s svojo marljivostjo, pfidnostjo in sposobnostjo znali uveljaviti tudi v gospodarskem življenju, kjer tudi nekaj predstavljajo. Dokaz za to so številna velika industrijska in trgovska podjetja v slovenskih rokah. Industrialec Mihael Mance, po rodu izpod Gorjancev, gradi sedaj n. pr. eno največjih električnih hidrocentral v Argentini. Na področju Rio Negra so dali slovenski primorski izseljenci, med njimi neki Šinkovec, osnovo modernemu sadjarstvu. Pred leti so ustanovili delniško družbo «Socie-dad Anonima Comercial e Industrial Yugpslava« (katere predsednik je naš znanec Feliks Ferfolja). V okviru^ te družbe bodo začeli v najkrajšem času z obsežno ribarsko industrijsko dejavnostjo v Patagoniji na skrajnem jugu argentinske republike. Kot nam je izjavil g. Ferfolja, bo ta industrija zaposlovala samo jugoslovanske izseljence. Prav gotovo bi področje gospodarskega delovanja naših ijudi v daljni. Argentini za- rojakom, premalo. Prijaznemu in uglednemu rojaku želimo, da bi se v svojem rodnem kraju in v svoji stari domovini «Novi Jugoslaviji« dobro počutil in da bi se vrnil med svoje in naše rojake še bogatejši v zaupanju in ljubezni do svojega rodu, ki si tu v stari domovini gradi pogumno in preko vseh težav, svojo srečnejšo in boljšo bodočnost —en —že Razunmeujša bitja od človeka? Ameriški fizik dr. Harold Urey, ki je dobil Nobelovo nagrado za fiziko, je izjavil, da lahko z največjo verjetnostjo domnevamo, da so v vesoljstvu živa bitja, katerih inteligenca je večja i d človeške Z verjetnostjo 1:1000 lahko domnevamo, da s.o, živa bitja na tem aii onem izmed mnogih milijonov nebesnih teles v milijonih sončnih sistemov vtnaši Mlečni poti. Zemlja je po naših dosedanjih dognanjih nekaj posebnega med nebesnimi telesi zato, ker ima veliko rezerve prostega kisika. od katerih je odvisno življenje. Druga nebesna telesa sicer nimajo kisika, kar pa nikakor ne pomeni, da življenje na njih ne bi bilo možno. Tudi na zemlji so namreč živali in rastline, ki lahko žive brez kisika. Mešan pevski zbor slovenskih izseljencev v Buenos Airesu skupno s tamburaškim zborom Hr-vatske Matice na proslavi jugoslovanskega državnega praznika dneva republike 29. novembra vsega kmečkega prebivalstva Indije. Poleg drugih koristi, ki so jih dosegli z ustanovitvijo teh skupnosti, je treba omeniti v prvi vrsti intenzivni razvoj domače obrti in vaške lahke industrije. Na ta način se je število nezaposlenega vaškega prebivalstva znatno znižalo. Opogumljena po dosedanjih izkušnjah in rezultatih, doseženih v obdobju prvega načrta. namerava vlada tudi v drugem petletnem načrtu postaviti težišče svoje gospodarske politike na razvoj vaških skupnosti. Prav te dni je Nehru na sestanku sveta za gospodarski razvoj dežele izjavil, da bodo komunalni projekti (t. j. vaške skupnosdi in neke mestne skupnosti) tudi v bodoče predstavljali osnovo v celotnem načrtovanju. Na istem sestanku, kjer so se določale glavne točke drugega petletnega načrta, je bilo tudi sklenjeno. da se izdela poseben program za dosego večjega obsega bombažne industrije po indijskih vaseh. Cilj tega programa je dvojen; prvič predstavlja novo nadaljnjo obliko reševanja problema brezposelnosti in, drugič, pomeni to hkrati tudi povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo. Projekti novega petletnega načrta predvidevajo zraven tega novo zaposlitev 10 do 12 milijon, prebivalcev, pretežno iz vasi, kakor tudi 5-odstotni prirastek nacionalnega dohodka na leto. Predvideva se, da bo za uresničitev tega načrta potrebnih okrog 63 milijard indijskih rupij. Toda, če bi se pokazalo, da je nemogoče zagotoviti potrebna finančna sredstva, se bo. kot je izjavil minister Dešmuk, drug; petletni načrt zmanjšal. V tem primeru bi letni prirastek nacionalnega dohodka namesto 5 odstotkov znašal 4.5 odstotka, a skupno število novozaposlenih bi namesto 10 do 12 milijonov znašalo samo 9 milijonov ljudi. Za izvedbo takih projektov, čeprav v zmanjšanem obsegu, so potrebna velika finančna sredstva. Zaradi tega se že danes, poldrugo leto pred zaključkom prvega petletnega načrta, proučujejo možnovti za izpolnitev drugega in delajo potrebni proračuni. Indijski strokovnjaki in državniki, upoštevajoč pretekle izkušnje, se trudijo, da bi vskladili objektivne možnosti — finančne n druge — s potrebami dežele in ljudstva. To je bil menda eden od razlogov, da je ministrski predsednik Nehru na sestanku sveta za gospodarstvo in razvoj dežele, posebno poudaril potrebo, da bi bil načrt čim bolj elastičen. Kasneje, na sestanku glavnega sveta kongresne stranke, kjer je bila 10. maja sprejeta resolucija o drugem petletnem načrtu Indije, je Nehru ifckel, da bo težka industrija zagotovila trdno osnovno napredku Indije, poudaril pa je, da bosta razvoj vaške industrije (predvsem bombažne) m domače obrti v dobršni meri morali zagotoviti splošen ter enakomeren gospodarski razvoj dežele. Zaradi tega je težka industrija v prvem petletnem načrtu bila šele na petem mestu, za poljedelstvom in razvojem vati. za namakalnimi napravami in eneigetiko, za transportom, komunikacijami in socialno službo. Na industrijo je prišlo vsega šele kake 3 odst. skupnih stroškov prvega petletnega načrta. In menda tudi v drugem petletnem načrtu izdatki za industrijo ne bodo kaj večji. Eden od razlogov za to je tudi v dejstvu, da je pretežni del industrije še vedno v rokah zasebnih lastnikov. Indijska vlada pa stoji nr stališču, da je treba z nacionalizacijo industrije počakati, vse dokler ne bo država zmožna nuditi odškodnino za nacionalizirano imetje, a tudi. dokler ne bo sposobna zagotoviti svojega strokovnega vodstva v industriji. Fri ocenjevanju teh činite-Ijev ne smemo izgubljati 'z-prcd oči specifičnih indijskih pogojev, ki so zelo zapleteni, posebno glede na velikansko prostranbst dežele, njeno zaostalost in — kljub uspehom, ki so se dosegli — glede na težave vseh vrst, ki se mora indija z njimi spoprijemati. Ker je že zbranih dovolj podatkov se pričakuje, da bo drugi indijski petletni načrt kmalu izdelan tudi v podrobnostih. Premier Nehru je * tem v zvezi izrazil željo, naj bi ljudje bolj razmišljali o različnih plateh planiranja, ker da je prav v tem bistvo tega. kar naj bi predstavljal tak ljudski petletni načrt. Anion P. Čeliov v Parizu Pariško občinstvo je leto* pokazalo nenavadno navdušenje za dramska dela Antona Čehova. Tako uprizoritev »Češnjevega vrta« v gledališču Marignjr, kakor uprizoritev «Treh sester« v gledališču Oeuvre sta imeli velikanski uspeh. To je verjetno spodbudilo ravnatelja gledališča L’Atelier, da je uprizoril še tretjo veliko dramo Čehova, «Utva». Prve ocene z uprizoritvijo niso povsem zadovoljne, češ da režija ni znala ustvariti pravega ozračja, ki je tako značilno za Čehova, in da nekateri igralci niso dobro izdelali svojih vlog. Verjetno bo letos uprizo^ jena še četrta drama Čehova, »Striček Vanja«. SPOMNIMO se naših padlih EDI KOŠUTA JOSIP KALC J Sv. Križu 26. 9. 1926 rojen v Trebčah 19. 3. 1925 Moel 3. j. )944 v prvačni padel 15. 12. 1942 v Bazovici JOSlp KRI2MAN Vel. Repnu 6. 9. 1912 maja 1944 v Bosni JOSIP KLUN rojen v Boljuncu 8. padel 25. 3. 1944 v - tojenANlI'° KRA ®ei 27 V o l'rs*u 6- «■ 8. 1944 Dr JOSIP GRUDEN rojen v Nabrežini 5. 2. 1914 padel sept. 1944 pri Kninu STANKO KOSMAČ rojen v Borštu 6. 7. 1911 padel 17. 1. 1945 pri Beogradu Hn^VESTER GRG1C ’ Padričah 20. 12. 1920 P°gresan od 1944 PETER GRUDEN rojen v Nabrežini 9. 9. 1923 padel 12. S. 1943 pri Vipavi PAOLO MICOR rojen v Miljah 1. 12. 1928 el 28. 1, 1945 na Dolenjskem I VINKO KRIZMANCIC roj v Bazovici 15. 6. 1924 pogrešan od 15. 3. 1944 - , JOSIP KOROŠEC "»len v Boljuncu 26. 2. 1921 Padel 13. 5. 1944 — 4 — 28. maja 1955 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED PRIHODNJO SEJO MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Premestitvi sindikalista Ciana sledi ostavka svetovalca Graziata To so posledice spora med starimi demo-kristjanskimi hierarhi in mlado levico Na prihodnji seji gori-škega občinskega sveta je med točkami dnevnega reda tudi o-stavka bivšega demokristjan- zivalci prav oni. Ko so se vrnili tisti izletniki, ki so šli v Trčmun, je avtobus odpeljal. Nihče ni žvižgal, nihče ni imel skega pokrajinskega tajnika in vil in palic. Omenjeni vaški demokristjanskega občinskega svetovalca ing. Gelserina Graziata. 2e nekaj časa Graziato ni prihajal na seje občinskega sveta. Tukajšnji politični krogi sodijo, da je smatrati njegovo ostavko za posledico premestitve bivšega glavnega tajnika CISL Ciana v Salerno. Cian in Graziato namreč spadata k tisti mladi demo-kristjanski struji, ki jo poznamo za sindikalno levico, Komaj pa je pognala prve korenine, so stari demokristjan-ski politiki — ki se ne bojijo ramo Za oblast, ampak nočejo spremembe politične linije do manjšin in do splošne socialne problematike — med katerimi so baje najbolj ugledni predsednik pokrajine, gorišk župan in demokristjanski go-riški poslanec Baresi, najprej odrezali Ciana. kot enega izmed najbolj vnetih zagovornikov sprememb demokrist-janfke politike: Graziato pa se je sam umaknil z bojišča. Ce poznamo politični teror in popolno pomanjkanje demokracije v demokristjanski organizaciji, potem nam postane marsikaj jasno tudi v odnosu do naše manjšine in drugih vprašanj. Netilci narodnostne mržnje Včerajšnji »II Piccolo« je objavil članek, ki nam lahko služi kot najbolj popoln zgled neobjektivnega in lažnivega pisanja, hkrati pa nam odkri va miselnost nekaterih «veljakov» v Beneški Sloveniji, ki bi radi napravili iz te deželice nekako prepovedano lovišče, kamor ne bi smela sto piti slovenska noga. List piše, da »Je aetobus tZ' letnikov »slovenske fronte« naredil izlet v St. Peter. Namesto da bi končal vožnjo v tem kraju, jo je nadaljeval do Cepletišča v Sovodenjski dolini. Tu so izletniki stopili na trg in uprizorili «filoslo-vansko» manifestacijo s klici: »Hočemo Tital» Vaščani so prišli iz hiš, protestirali in nekateri so se oborožili z vilami in palicami in nagnali izletnike, ki so se čudili, ker so mislili, da so prebivalci antiitalijani.« Se bolj strupeno piše pod naslovom kar čez tri stolpce o tem »Messaggero Veneto«, ki celo trdi, da so hoteli izletniki napraviti na trgu zborovanje. Za razliko od »Pic-cola« pa ne omenja vil in palic, marveč pravi, da so domačini nagnali izletnike z žvižganjem. Oba lista sta postavila dogodek čisto na glavo. Preteklo nedeljo je Planinsko društvo iz Trsta priredilo izlet na Staro goro, v Landarsko jamo in v Trčmun na Trinkov grob ter ogled njegove rojstne hiše. Izleta se je udeležila tudi skupina pevcev. Dopoldne so šli na Staro goro m v Landarsko jamo, proti večeru pa so nekoliko kasno odšli v Trčmun. Prav zaradi kasne ure je šel v Trčmun samo del izletnikov, ostali pa so se u-stavili v gostilni v Cepleti-iču, kjer so kot ljubitelji slovenske pesmi zapeli nekaj narodnih pesmi, ki niso motile nikogar, razen enega ali dveh tamkajšnjih erasov«, znanih šovinistov, ki jih hoče vrag vzeti, samo če slišijo slovensko besedo in vidijo v tem »izzivanje«, medtem ko so iz- prenapetez pa je telefoniral karabinjerjem v dolino, ki so dejali izletnikom ob povratku, »da je bilo prebivalstvo ogorčeno nad njihovim obnašanjem«. Nihče pa ni bil »ogorčen«, ko so izletniki prav tako zapeli na Stari gori, v Tar-četu in samem St. Petru, kjer so slišali petje tudi čuvarji javnega reda. Dopisnik «Piccola» ni mogel prikriti svoje hujskaške narave, ko si je izmislil laž o manifestaciji na trgu, vzklikih Titu in begu. Razgalil pa je tudi svojo zakrknjeno fašistično miselnost, ko je dejal, da so izletniki mislili, da so prebivalci »antiitalijani*, kakor da bi moral nekdo, ki je Slovenec, nujno sovražiti ljudi druge narodnosti. Mar naj bi dopisnik in tisti redki beneški šovinisti odkrito povedali, kje jih čevelj žuli. Po njihovem mnenju bi morala biti Beneška Slovenija za vsakega Slovenca »tabu« in ne bi smel imeti nihče razen šovinistov vanjo dostopa. Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da se v Beneški Sloveniji takšno ozračje spremeni, če ne Že zaradi drugega, zaradi izboljšanja odnosov med tu živečimi narodnostmi, ki bi moralo nastati zlasti po podpisu londonskega sporazuma. Oproščen obtožbe nanamernega umora Z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo, je kazensko sodišče včeraj oprostilo obtožbe nenamernega umora 33-letne-ga Enrica Ceccottija s Placute 25 v Gorici, ki je zaposlen pri radiu tržaške prefekture. Ceccotti je namreč 27. decembra lani prihajal s svojo lambreto GO 9550 od glavne železniške postaje po Korzu. Ko je privozil skoraj do Spominskega trga, je iz Ul. Buo-narroti prišla 68-letna Grisil-la Tamburin iz Svetogorske ulice 99. Očividci pripovedujejo, da je Tamburinijeva prišla nekako do polovice Korza ter se ozrla proti svoji levi strani z namenom, da bi u-gotovila, če morda ne prihaja iz mesta kako vozilo. Ze- V nedeljo 29. t. m. ob 10. uri bosta na stadionu »Prvi maj* nogometna in košarkarska tekma med tržaškimi in soriškimi srednješolci. ■ • ■:: * I • z J * : ::: . 4» UR PRED ZANIMIVIM SREČANJEM V TURINU Včeraj zadnji trening Jugoslovanov in Italijanov Tirnanič uradno potrdil sestav jugoslovanske reprezentance Danes Jugoslovani na griču Superga in pri turinskem županu Med tekmo bodo z molkom počastili spomin dirkača Ascariia nica pa je pri tem pozabila pogledati tudi na svojo desno stran, od koder je z normalno brzino prihajal Ceccotti s svojo lambreto. Ko je Tamburinijeva ugotovila, da iz mesta ne prihaja nobeno vozilo, je po pripovedovanju očividcev dobesedno stekla proti pločniku in se pri tem zaletela v motocikel. Pri trčenju se je hudo poškodovala po glavi. Odpeljali so jo v bolnišnico sv. Justa, kjer pa je kmalu umrla. Jugoslovanska reprezentanca, ki bo nastopila jutri. Slika je s treninga v Ljubljani Obvestilo avtomobilistom Trgovinska zbornica obvešča, da izgubijo veljavnost 31 t. m. naslednja bencinska nakazila; nakazilo zelene barve za i litrov in rumene barve za 10 litrov. IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Gostilniški pretep jih je spravil pred sodnike Ker ni imel pretep hujših posledic, so vse obtožence oprostili Zaradi gostilniškega prete- čin: oprostili so jih, ker ni so zakrivili kaznivega dejanja. Ustanovitev komisije za vojno škodo Po naročilu državnega pod tajnika za vojno škodo bo finančni intendant dr, Mor-terra sestavil v torek 31. maja ob 17. uri v dvorani civilnega in kazenskega sodišča v Gorici tehnično-organizacijsko kcmisijo za vojno škodo gori-ške pokrajine. Komisija bo izrekla svoje mnenje o tem. ali naj se sprejmejo prispevki ali odškodnina za vojno škodo, o kateri je govora pod črkama B in C člena 4. pa, do katerega je prišlo 19. aprila lani v Kaprivi, se je pred sodnikom zvrstilo kar 13 obtožencev, ki so sodelovali v tem množičnem pretepu. Obtoženci go sledeči: 32-letni Giordano Badin iz Ka-prive, 43-letni Callisto Fonsari iz Villes, 45-letm Silvio Vil-labruna iz Villes. 59-letni Giuseppe Biasion iz Staraneana, 45-letni Placido Ghirardo iz Pierisa. 43-letni Marcelin Ma-rangon iz Kaprive, 36-letni A-lessandro Tofful, 36-letni Fio-rindo Marangon, 25-letni Ser-gio Altieri (vsi iz Kaprive). 33-letni Fedesto Vincenti iz Vidma, 25-letni Attilio Ause-lin iz Morara, 25-letni Massi-mo Marangon iz Kaprive ter 36-letni Albino Turus iz Kaprive. V tem pretepu jo je najslabše izkupil prvi obtoženec Giordano Badin, katerega je drugi obtoženec Callisto Fonsari udaril s- steklenico po glavi ter mu prizadej. 1 po-kodbe, zaradi katerih se je moral Badin zdraviti 5 dni. Do pretepa je prišlo zaradi starih sporov med nekaterimi prebivalci sosednih vasi, ki so se po naključju znašli v sti gostilni. Beseda je prinesla besedo in vsi gostilničarjevi pozivi, naj nemirneži zapustijo lokal, so bili odveč. Končalo se je s splošnim pretepom. Vendar bi lahko rekli, a je bilo dosti grmenja in malo dežja. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi o včerajšnji razsodbi, ki re je končala za vse obtožence na enak na- Razstava najmlajših Akademski klub iz Gorice vabi vso slovensko javnost, da si ogleda razstavo slik in risb dijakov slovenske nižje in strokovne šole. Razstava bo v prostorih Katoliške knjigarne od 30. maja do U. junija 1955 dnevno od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.------- KINO CORSO. 17.00: «Norosti leta«, cinemascop, M. Monroe. VERDI. 17.00: «Desiree«, cinemascop. M. Brando. CENTRALE. 17.00: «David in Betsabea«, G. Peck. VITTORIA. 17.00: «Svobodna žena», E. Cegoni in G. Cervi. MODERNO. 17.00: #Maria Mali-bran», R. Brazzi in M. Ce-botari. Nestrpnost v pričakovanju srečanja italijanske in jugoslovanske nogometne reprezentance je od ure do ure večja, kar je povsem razumljivo, saj gre za prestiž dveh enajstoric. ki v evropskem merilu nekaj pomenita. Veliki mestni stadion je že razprodan in poslednje vstopnice se prodajajo na «črni borzi«. Jugoslovanska enajstorica. ki je preteklo noč dospela v Turin, se je takoj po prihodu podala z avtobusom v svoj hotel. Igralci so bili od dolgega potovanja vidno utrujeni in potrebni počitka. Po dobro prespani noči so se včeraj zjutraj dobro počutil. Dopoldne so se podali nekoliko po mestu in si med drugim ogledali tovarno Fiat. Popoldne ob 16. uri so imeli na stadionu, kjer bo jutri tekma, kondicijski trening. Na prisotne so jugoslovanski nogometaši napravili zelo dober vtis. Po gimnastičnih vajah so se vsi igralci, ] 15 po številu, razdelili v dve moštvi in igrali tako 25 minut, da se nekoliko privadijo terenu. Izvedli so nekaj diagonalnih strelov preko kril. pri čemer se je s preciznostjo odlikoval posebno Horvat, medtem ko sta obe krili Vukas in Ognjanov trenirali predvsem start in prodor z žogo. Pred zaključkom treninga so vsi igralci izvedli vrsto strelov na vrata, ki jih je branil Beara. kateremu se je videlo, da je v odlični formi. Danes se bodo jugoslovanski reprezentanti podali na vrh Superga. kjer bodo počastili spomin ponesrečenih igralcev Torina, popoldne pa jih bo sprejel turinski župan. Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance — Tirnanič, je včeraj uradno potrdil postavo reprezentance, kj bo naslednja: Beara. Belin, Stankovič. P.oškov, Horvat. Krstič, Ognjanov. Veselinovič, Zebec. Vido-ševič. Vukas. Italijanski nogometaši so zbrani v Firencah odkoder bodo danes zvečer prišli v Turin. Tudi oni so imeli včeraj popoldne kondicijski trening na občinskem stadionu v Firencah. Pod vodstvom trenerja Fonija so najprej kakih 15’ tekali po stezi okrog igrišča, nato pa so se vsi igralci z rezervami vred razdelili v skupine po štiri in si podajal žoge. Po masaži jih je pregledal še V Turin sta prišla ing. Ba-rassi in dr. Valentini, da uredita poslednje priprave. Na včerajšnjem sestanku j? pokrajinska zveza FIGC siclenila. da bodo igralci med tekmo z enominutnim molkom počastili spomin tragično preminulega avtomobilskega dirkača Alberta Ascarija. Italijanska reprezentanca, ki Danes pogreb Alberta Ascarija Truplo tragično preminulega avtomobilskega dirkača Alberta Ascarija so včeraj ob 15.30 I ripeljali iz Monze v Milano, kjer ga je sprejela velika množica meščanov zbranih pred cerkvijo, kjer bo truplo počivalo do pogreba. Nad vhodom v cerkev je bil napis: «Na poslednjem cilju«. Kmalu nato so meščani krsto naravnost zasuli s cvetjem. Pogrebu, ki bo danes dopoldne, bo prisostvoval minister za šport in turizem Ponti kot zastopnik vlade. Evropsko prvenstvo boksarjev- diletantov BERLIN, 27. — Danes zvečer se je začelo evropsko boksarsko prvenstvo diletantov. Dor poldne je bilo žrebanje parov, še prej pa tehtanje, pri katerem sta bila zaradi prevelike teže izločena Luksemburžan Sowa in Jugoslovan Banda. V zadnjem trenutku je odpovedala udeležbo Španija zaradi obolelosti treh svojih reprezentantov. Večernim dvobojem je prisostvovalo okrog 6.000 gledalcev. V walter skupini je Poljak Drogosz premagal po točkah Nemca Heinza Bobe-letha, Avstrijec Poteši) Škota Mc Quillana s k. o., Italijan Ravaglia Irca Perryja in Ceho-slovak Ivanuš Jugoslovana Tkalčiča po točkah. V poltežki kategoriji je Rus Murauskass premagal zaradi ZAKLJUČENO PRVENSTVO SLOVENSKIH DIJAKOV 5. razred klasične gimnazije košarkarski prvak srednješolcev \l zadnjih dveh tekmah je 5. razred klasične premagal 4. razred klasične in 3. razred realne običajno nastopa v modrih dre-| očitne inferiornosti Bolgara sih, bo tokrat kot gostiteljica nastopila v belih majicah, ker nastopajo Jugoslovani v modrih. Andrejeva, Nemec Nitsche Madžara Szilvassija po točkah, Šved Risberg Luksemburžana Mullerja v drugi rundi. XIII. ETAPA KOLESARSKE DIRKE OKROG ITALIJE P« nezanimiv! etapi vrstni red nespremenjen Ponesrečen poskus Grossa - Na cilju skupina 17 dirkačev - Glavnina s favoriti zaostala za več kot 10' Vrstni red na cilju XIII. etape (Scanno—Ancona): 1. Albani Giorgio (I egnano) 6.46’38”, povprečno 37.033 km na uro; 2. Grosso (Atala), 3. Messina, 4. Piazza, S. Favero, 6 Maenen, 7. Lurati, 8. Gis-mondi, 9. Caput, 10. Meili, 11. Gervasoni, 12. Ciancola, 13. Gaggero, 14. Crippa, 15. Mar-cello Ciolli, 16. Boni, 17. Ago-stino Coletto, vsi s časom Albanija; 18. Maule presledek 5’34”; 19. Nascimbene i č.; 28. Fantini 6.56’44” in nato z istim časom velika skupina z Nen-cinijem, Coppijem, Defilippi-som, Kobletom in drugimi. ANCONA. 27. — Odhod za XIII. etapo Scanno—Ancona je bil točno ob 10. uri, ko je mestni župan dal znak z zastavico. 2e takoj v začetku je ušel Grosso, kateremu je nekaj časa sledil Defilippis, ki pa je kmalu odnehal. Po 22 km je imel Grosso že 55” prednosti. V Sulmoni se je Grossu približal na 32” Lauredi, medtem ko je 'kupina vozila počasi z zaostankom 1’36”. Končno Lauredi Grossa dohiti, toda do sodelovanja med njima, ki bi obema pomagalo k povečanju vodstva ne pride. Skupina je medtem oživela in kmalu po Chieti dohiti oba ubežnika. Skozi Pescaro vozi vsa skupina skupaj s Fantinijem na čelu Ob 15. uri je skupina v prav nič razburljivi vožnji privozila do Grottammare, kjer je na letečem cilju zmagal Del Rio. Vodja «Gira» je tu dovolil 2 minuti premora, ki so ga dirkači izrabili za okrepča-zdravnik, nato pa so se podali, nje. Po štirih km je potegnil počitku. I Albani, kateremu je sledil Mes- sina. Toda skupina kmalu oba dohiti. Tempo je tukaj izredno hiter, 50 km na uro, seveda z vetrom v hrbet. Ko manjka do cilja etape še kakih 70 km se spusti v beg 17 dirkačev, med njimi Albani, Grosso in drugi. Skupini pobeglih se skušajo približati še Maule. Nascimbene in Defilippis, kar pa jim ne uspe. Na letečem cilju v Sant’ Elpidio zmaga Messina pred Albani-jem in Faverom, Maule, Nascimbene in Defilippis so 2’45” za njimi, skupina pa kar 4’. Na letečem cilju v Porto Re-ranati je zmagal Albani. Razlika med vodečimi se je poslej še povečala in glavnina je zaostala že za 6’20”. Pri zadnjem kilometru se je pognal naprej Albani in razmeroma lahko prvi prešel cilj kljub naporom Grossa, Messine in Piazza. Nascimbene in Maule sta prišla 5’34” za njimi, glavnina pa se kakih 5’ pozneje s Fantinijem na čelu. Včerajšnja etapa dolga 251 km ni zahtevala posebnega napora od dirkačev, ki se tudi r.iso prav nič naprezali. Očitno so bili utrujeni od prejšnjega dne. Tud' današnja etapa ne more bistveno vplivati na vrstni red splošne klasifikacije. Edino zanimivost predstavlja vzpetina pri S. Marino kjer bi dvojica Nencini - Fornara znala presenetiti s kakšnim poskusom pobega. * * * Splošna klasifikacija po XIII. etapi je naslednja: 1. Geminiani 67.37’40”; 2. Nencini z zaostankom 2”; 3. Magni 2’ 34”; 4. Coppi 3’65”; 5. Coletto A*. 3’14”; 6. Wagt-tnans 3’28"; 7. Moser 3’36”; 8. Astrua 5’56”; 9. Fornara 6’42”; 18. Botella 7’04”; 11. Voorting 7’13”; 12. Van Breenen 7’26”; 13. Monti 7’44”; Spanec Ruiz je na 18. mestu, Koblet pa na 24. TENIS BERLIN. 27. — V današnjih tekmah teniškega turnirja v Berlinu je v četrtfinalu Šved Bergelin premagal Jugoslovana Lasla 6:2, 6:3, Drobny Avstralca Howeja 4:6, 6:2, 6:1, Avstralec Arkinstall Ameri-kanca Vincenta 6:1, 5:7. 6:1 in Amerikanec Stewart Nemca Meya 6:1, 6:0. # * * PARIZ. 27. — V nadaljevanju teniškega turnirja je v četrtem kolu Francoz Remy izločil Italijana Fachinija, Avstralec Rose Italijana Iacobi-nija, medtem ko je Merlo premagal Francoza Pileta. BOKS DUBLIN, 27. — Francoski boksar Ray Famechon je danes zvečer v Dublinu premagal po točkah Irca Kellyja in tako ohranil naslov evropskega prvaka v peresni skupini. Z odigranjem zadnjih dveh tekem, ki sta bili na sporedu, se je zaključilo košarkarsko prvenstvo slovenskih srednješolcev. V obeh srečanjih je zmagala petorica V. r. klasične in si tako osvojilo prvo mesto. V. klasična : IV. klasična 34:18 (16:10) V. klasična: Bradač (20), Sancin, Kolar. Pečarič, Štoka (10), Cesar (4). IV. klasična: Cibic (1), Gruden (5), Mljač (2), Slokar, Vremec (6). Mužina (4). Že sam visok izid nam pove, da je bila igra hitra in zanimiva. Petošolci so izpeljali mnogo lepih akcij pod koš nasprotnikov. a so puščali obrambo preveč odkrito, tako da sta Gruden in Vremec s precejšnjo lahkoto metala v koš. Zmaga petošolcev pa je popolnoma zaslužena, četudi niso pokazali tako lepe igre kot proti četrtošolcem realne. Odličen Bradač, dobro so igrali Štoka. Cesar, Vremec. Gruden 9(4):7(4) prostih strelov za petošolce. Sodnika Sancin Ivan in Orel Ferucij. V. klasična : III. realna 21:11 (9:7) V. klasična: Bradač (17). Sancin, Slokar, Pečarič, Štoka (2). Cesar (2). III. realna: Relič (1). Pavšič (1), Rudolf (5), Cesarec (1), Zajec (3). Izredno borbena igra med petošolci klasične in tretješol-ci realne. V igri je bil naslov prvaka, zato je popolnoma razumljivo, da je bila v trenutkih igra celo ostra. Prvi gredo v vodstvu tretje-šolci po zaslugi Zajca, a Bradač izenači in povede v vodstvo svoje moštvo. Od tistega trenutka dalje realci ne dosežejo več nasprotnika. Približajo se mu (9:8) v začetku drugega polčasa, a zopet poskrbi Bradač, da dokončno prekriža r.ačrte nasprotniku in s tem si osvojijo klasični petošolci naslov prvaka. Najboljši Bradač, dobra Štoka, Relič. 7(3):8(5) prostih strelov. Sodila sta Del-far Ugp in Klun Oskar. bokončna lestvica: V- klas. 5 5 0 0 119 68 10 IV. real. 5 3 0 2 60 59 6 III. real. 5 3 0 2 48 54 6 III. klas. 5 2 0 3 48 49 4 V. real. 5 1 0 4 49 65 2 IV. klas. 5 1 0 4 51 80 2 Naslov prvaka, ki si ga je prisvojila petorica V. r. klasič-re nosi ime Bradač. Izkazal se je za najboljšega igralca na turnirju: obvlada s skrajno lahkoto žogo, hiter, točen v metu v koš. Sam je dosegel v petih srečanjih 88 točk. Drugo mesto v lestvici je za- j vzela IV. realna, ki je bila] za zmagovalcem najboljša * pa na turnirju. Trdna v obraro bi (Koritnik, Pahor) hitra napadu (Danev, Kozslet • Volk in Cebulec) je imela *»r sreca- boljšega moža v Felfarjtt torica je izgubila prvo • nje, ker igralci niso bili ® seboj še povezani, v ^ . tekmah pa je pokazala leP igr0’ hilo Moštvo III. realne je presenečenje tega prvens Končalo je na tretjem mes , kar je zanj velik uspeh. E ^ pa je bila takole sestavljena Pahor in Pavšil v obrafflO' sta bila trd oreh za vsak n pad, Cesarec na desnem kn je bil vedno med najbolisl na igrišču. Zajec in Relič PaSQ_ igrala kjer sta bila bolj P trebna. v obrambi ali v naP au. V petorici je bil °. uspešen Cesarec (20 točk). rla bolj delaven Relič. najbolj čen v prostih strelih pa ZaJe (5 točk na 8 metrov). Ekipa III. r. klasične se J* izkazala kot najbolj *constaj0. na: niti ni zgubila niti ni bila z veliko razliko v toč'k*^ v vsaki tekmi je pokazala ve no isto igro: hitro in zanimiv . Starec in Bajec sta igral? j obrambi, Zarič na desni. na levi. dolgi Sancin pa PlV0 ' Zarič (16). je dosegel naj Seč točk V. realna je zelo razočara • zasedla je komaj predzadn) mesto kljub temu. da ima 'ara ce kot so Klun, Meršnik. Ta čar. Morda so ti preveč zauP_a^ v svoje moči: le na ta na si lahko razlagamo nji neuspeh. ^ Na zadnjem mestu j* klasična. Igralci so imeli Pr cej smole in premalo zaupa nja v svoje možnosti iol,rjz. no od petošolcev realne)-kazali so se Vremec (16 *° Mužina, Gruden. Ob koncu prvenstva se m0- ramo še enkrat zahvaliti Pr^ fesorju telovadbe Bojanu ”a’ letiču, ki je prvenstvo orga ziral in skoraj vse tekme sa vodil. . NIKO SAMS* oagovornl urednik STANISLAV RENKO ff)) Tiska Tiskarski zavod ZTT • KIHU SKRDEHl predvaja danes oh uri barvni film- id. Igralci: Paul Henre Jack Oockie KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 28 t. m. ob 19.3* Metro film: »CENA ZARADI DOLŽNOSTI* Igralci: Robert Taylor, Eleanor Parker Ttimtna tinčtotak predvaja danes 28. t ra. z začetkom ob 18. uri Mrvni film - Metro: Maska in srce Igralci : JOAN CRAVVFORD, MICHAEL WI. lding Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 112. Peto poglavje« JOSIP GODI NA IN DON L0RENZ0 24. Preidimo zdaj k moji «renesančni zgodbi« »Don Lorenzo«, o kateri sem zapisal, kot se bodo morda čitatelji še spominjali, da utegne biti eden od najbolj nerazumljivih in žal tudi nerazumljenih spisov v naši literaturi, in njeni zvezi z Godino Vrdelskim. Stoji popolnoma ob strani siceršnjega mojega literarnega dela in je po stilu, kompoziciji in tudi po vsebini nekaj povsem svojskega. Kar se sicer slednjih lastnosti tiče, sem od nekdaj povsem Instinktivno prepustil snovi, da si je sama zvarila in prikrojila svojo obliko. Kakor nisem tako rekoč nikoli iskal snovi, marveč sem čakal, da mi je «padla kakor z neba«, tako nisem vsiljeval že pričujoči snovi kakega »svojega« stila, marveč sem prepustil, da si Je snov sama poiskala slog in način, kako se ji Je najbolje uveljaviti. Odkod so prišle prvine, iz katerih se je zgradil ta precej čudni in svojevrstni spis, mi Je bilo dolgo uganka. Vedel sem. da je nekako v najtesnejši zvezi z mojo mladostjo in izkušnjami, ki sem jih imel z latinskim svetom. Zavedal sem se, da je Lorenzov prvi spremljevalec Giovanni povzet po mojem prvem mladostnem prijatelju Ivanu, njegov drugi, Francesco, pa po mojem poznejšem prijatelju Francu. Morda sem se tudi napol zavedal, da Je Lorenzov karakter nekakšno podaljšanje karakterja in izkušenj, ki sem jih imel z Glorgettom. Toda to vsekakor sele potem, ko je bil «Lorenzo» že napisan. »Don Lorenzo« obsega trideset na drobno tiskanih strani, deli se t tri večje razdelke in v številna zelo kratka poglavja. sem ga bil konec avgusta in v začetku septembra Prvotni rokopis, en lastnoročno pretipkan prepis, sem »odkril« šele pred mesecem in z njim vred tudi nekaj prvih zasnutkov, tako da lahko sledim samemu nastajanju spisa Prvi zapisek ali poizkus je datiran z 18. VIII. 27. in obsega dvanajst in pol s svinčnikom popisanih četrtink strani. Naslov mu Je »Zlodej na zemlji (Življenjepis hudičev)«. Nadaljevanje tega zapiska je datirano s 27 VIII. 27. in obsega komaj tri s svinčnikom popisane četrtinke. Naslov mu Je /e »Don Lorenzo«. Ta prvi poizkus Je pisan v prvi osebi in v njem pripoveduje junak spisa svoje najstarejše spomine iz otroških let, k! so nekakšna čudna zmes med mojo lastno in Giorgettovo mladostjo. Tu se oseba, ki v prvem zapisku še nima določenega imena, očitno še ni odlepila od avtorja. Na podlagi teh na novo najdenih prvih zasnutkov mi te mogoče v duhu rekonstruirati nastanek te čudne zgodbe. Leta 1926 sem odpotoval oktobra s francosko štipendijo na študij v Pariz, kjer sem ostal do junija 1927. V Parizu sem se spoznal z več mladimi slovenskimi literati in kulturnimi delavci, med njimi z Josipom Vidmarjem, ki sem ga bil dotlej poznal le bolj z diskusijskih večerov. Pred svojim odhodom sem bil napravil nekaj prvih poizkusov v pisateljevanju, ki sem jih bil tudi smatral kot take. V Parizu sem se tudi odločil, naj bo že, kakor hoče. da sprejmem nase pisateljski poklic, o katerem je moja mama pozneje dejala, češ »prav tebi sem morala zapustiti to prekletstvo«. čeprav sem imel mamo pisateljico in sem bil v svetovni literaturi ze nekoliko razgledan, je bil vendar Josip Vidmar tisti, ki mi je odkril bistvo ln pomen literature. V neskončnih debatah tudi z drugimi slovenskimi intelektualci so se mi razčistili pogledi na umetnost nasploh, dokler se nisem za daljši čas izločil iz družbe in začel prisluškovati vase. Josip Vidmar me je bil takrat tudi opozoril na slovenskega pesnika Antona Podbevška, čigar dela sem bil dotlej spoznal bolj na nekaterih njegovih hrupnih recitacijskih večerih kakor pa ob zbranem čitanju. Njegove knjige, ki Je bila izšla dobro leto prej (»Človek z bombami«, 1925) nismo sicer imeli v Parizu, toda Vidmar je anal nekatere značilne stavke ln odstavke na pamet. Ti stavki in odstavki so bili adekvatne formulacije duševnih stanj človeka moje generacije. Izrazaii so z naivno neposrednostjo in popolno odkritosrčnostjo razpoloženje človeka, ki Je izšel iz prve svetovne vojne sicer ranjen in razbolen, vendar ne poražen. Razen omenjenega sem sam, osebno, napravil vsaj še tri zame pomembna odkritja. Prvo je bilo, da sem iz daljave zagledal in občutil kakor na zemljevidu jasen položaj Slovenije in Slovencev, v času in prostoru, kakršni smo tedaj bili, z vsemi moralnimi in narodnostnimi posledicami, ki so iz tega spoznanja izvirale. Vprašanje je bilo, kako uporabiti dispozicije, ki mi jih je narava dala na razpolago, v korist posledic tega spoznanja. Drugo odkritje je bilo, da je organizacija krščanstva, v prvi vrsti rimska, glede na evangelije — ne glede na njihovo avtentičnost — strašen zgodovinski falzifikat. Kakih osemkrat sem prebral takrat vse štiri evangelije, ki jih je imel neki moj prijatelj v slovenskem prevodu s seboj, ln naenkrat se mi je odprlo, da je v njih neki povsem dirugl duh, kakor se je javno učil in pridigal. Vprašanje je bilo, kdaj se je bil izvršil ta čudni konkubinat z nečem povsem nasprotnim evangelijskemu nauku. In tu sem naletel na tretje odkritje: na renesanso, Burk-harda in Macchiavellija. Tega sem imel sicer s seboj v slovenskem prevodu. Bral sem ga izmenoma z evangeliji in naenkrat so se mi začele odpirati velike perspektive svetovnega dogajanja, čital sem v neki Napoleonovi biografiji, da je vključil Korzičan, ko »e i * je podajal v Egipt, sveto pismo in koran med ~~ literaturo, še leto prej bi tega v Ljubljani ne bil r set>i Takrat, v Parizu, mi je postalo to jasno in samo P umevno. wo Iz take perspektive sem vrgel pogled tudi na a mi T politično dogajanje. V «Naših razgledih« (1952) sem pi' eseju o tipologiji dobe omenil, kako mi je 6OSI>0 ’prv° kateri sem stanoval v Parizu, pripovedovala, kako je P*’ kagšef1 svetovno vojno večkrat poslušala Lenina, ki je k°t 1 raZb'!1 «quasi - bohem« govoril in diskutiral s poslušale) v ^jsel. pariških lokalih in da ji takrat še v sanjah ni prislo n 0 od da bo ta mož nekoč zrušil ln po svoje preuredil največjih cesarstev na svetu. v Medtem ko so bila dogajanja v Rusiji takrat za n naju kakšni veličastni daljavi, pa je neki drug P0)L ’ boo vse bolj blizek, terjal od mene v duhu sl«' konkreten obračun in neposrednejso reakcijo. „ana4nlp venskega naroda je ostala po mirovni pogodbi pod Jetl pa sosedom, pri katerem je bil prišel takrat pred nesaj ^t0ljj oblast moz, ki se je za dolgo dobo vtisnil n®s„e,j 0 nezaSi-krvavo v spomin, česopisi iz domovine so poročR) z vs Samem preganjanju mojih primorskih rojakov, ki • obla ' kim dnem stopnjevalo, odkar je bil prišel Muss°l^im 0 teS Svetovna javnost je šla skoraj povsem brezbrižno yge b preganjanja Slovencev v Julijski krajini in so J ijudstvo -0 zanimala za moža, na kateerega je gledalo nase prinaS grozo in s sovraštvom. Svetovno časopisje Je tala . teh v nadaljevanjih — prve biografije o tem moau,!nijev °^e afij sem med drugim izvedel, da ie bil Mussoi grafij kovač. In s stavkom «Njegov oče je bil kovač« zacer'i,ti-evang vt, Lorenzo« —, »renesančna zgodba« —, net<,tspn napisan v slogu tega to v arhaizmih, p: *ega pisma. Don Lorenzo, pravi otrok n;u*“V bii »v^' d o pon “*t5Sysr*gf j« I »%e;r>r i priti na površje s pomočjo cerkve, kakor d a o1 „ 01 i n i J ’ njč tiikraf olufii _ . i___i___i~*.__i 4-,. iti MUS®4'* _ m takrat slutil poznejši konkordat med to in izku' katerega je prišlo šele dve leti pozneje. »Don eainih drugega, kakor včlovečenje — hudiča, projekcija ,oZjvlJ® ,ii šenj v daljno renesanso in vseskozi