70-L ET TISKARNE SLOVENIJA V SOBOTO, 30 AVGUSTA OB 16. URI NA VOJSKEM ^^ Primorski dnevnik Samostojno ministrstvo da, samostojno ministrstvo ne? Rado Gruden Samostojno ministrstvo da, samostojno ministrstvo ne, to je zdaj vprašanje. Tako nekako bi lahko »po hamletovsko« strnili dogajanje zadnjih dni v Sloveniji, ko se ob nastajanju nove vlade nujno govori tudi o odnosu Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu. V zadnjem osnutku koalicijske pogodbe, ki je krožil po medijih, namreč ni jasno ali bo ministrstvo za Slovence po svetu še naprej samostojno ali pa bo kot urad »prilepljeno« k zunanjemu ministrstvu. Gre za občutljivo temo, ki je takoj nekoliko dvignila temperaturo predvsem med Slovenci v Italiji in deloma tudi na avstrijskem Koroškem. Prisoten je namreč strah, da ne bi prišlo do kupčka-nja med koalicijskimi partnericami za eno ministrstvo več ali manj, pri čemer pa bi bila skrb za rojake na tujem v drugem planu. Pozivi Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev verjetnemu novemu slovenskemu premierju Miru Cerarju, naj njegova vlada posveti največjo možno pozornost Slovencem v sosednjih državah in izseljenstvu, zato niso nepričakovani. Žal so se oglasile le tri organizacije, pa še te z dvema ločenima pozivoma. Najbrž bi bilo bolj učinkovito, če bi se glede tega oglasila Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK, ki združuje vse krovne organizacije Slovencev v sosednjih državah. Sloveniji ni mogoče očitati, da se ni zanimala za probleme Slovencev v zamejstvu. Tudi njena vloga je bila pri reševanju težav rojakov v sosednjih državah z ustreznimi intervencijami pri partnerjih v teh državah večkrat odločilnega pomena. In nobenega razloga ni, da bi dvomili, da ne bo tako tudi v bodoče. Je pa v zadnjem času prišlo do zaskrbljujočega zmanjšanja sredstev, ki jih slovenska vlada redno namenja za pomoč Slovencem v Italiji, Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem. Samostojno ministrstvo za Slovence na tujem ima gotovo velik simbolni pomen. Toda še bolj pomembno je, da ima to ministrstvo (ali urad) strokovno osebje in tudi zadostne pristojnosti, ki mu bodo omogočile večjo samostojnost pri odločanju. Predvsem kar zadeva pristojnosti, doslej ni bilo tako in je bil urad prevečkrat odvisen od dobre volje tega ali onega ministrstva oziroma vlade. Če se bo to spremenilo, bo to velik korak naprej, razprave o samostojnem ministrstvu pa bodo v bistvu postale brezpredmetne. št. 196 (21.129) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 24. AVGUSTA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , i i t-, uuuuu , ITALIJA, SLOVENIJA - Promet bo po predvidevanjih gost tudi danes V FJK in Sloveniji prava gneča vozil BAZOVIŠKI JUNAKI Še dva tedna do osrednje slovesnosti TRST, LJUBLJANA - Na italijanskih in slovenskih cestah oz. avtocestah je bil včeraj vroč dan. Poleg zastojev v raznih italijanskih deželah so bile dolge kolone vozil tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini, najdaljšo pa so zabeležili v smeri proti Benetkam. Prava gneča je bila tudi v Sloveniji, kjer so bili dolgi zastoji pri Ljubljani in na severu države ter na mejnih prehodih. Številni turisti, ki so se vračali iz letoviš-čarskih krajev v Sloveniji in na Hrvaškem so povzročili dolge zastoje v deželi FJK na avtocestah A4 Trst-Benetke in A23 Trbiž-Videm. Pri Moš-čenicah (na sliki Doto Damj@n) je v smeri iz Trsta proti Benetkam nastala 6-kilometrska kača vozil. V Sloveniji pa je bil na vzhodni ljubljanski obvoznici iz smeri Zadobrove proti predoru Golovec in naprej proti Barju oz. proti Primorski popoldne 20 kilometrov dolg zastoj. Promet bo po predvidevanjih zelo gost tudi danes. Na 3. strani TRST - Samo dva tedna nas ločita od osrednje spominske slovesnosti, ki bo v nedeljo, 7. septembra 2014, ob 15. uri pri spomeniku štirim ustreljenim junakom na gmajni pri Bazovici. Letošnji spored se bo začel v četrtek, 4. septembra 2014, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bodo predstavili ponatis knjige Vekoslava Španger-ja Bazoviški spomenik. Na 4. strani NOVA GORICA - Gledališče Mednarodne ambicije NOVA GORICA -Vodenje Slovenskega narodnega gledališča je prevzela Neda Rusjan Bric, ki želi novogoriški teater vpeti v mednarodni prostor in iz obmejnega položaja narediti prednost, zaradi katere bi postal poseben in privlačen za mlade kadre ter za občinstvo. Tudi za tisto z druge strani meje. Na 9. strani Poletni seminar za slovenske šolnike Na 3. strani Dunajski salon tokrat o sodobni umetnosti Na 4. strani Jezikovna zmeda na zabojnikih za smeti Na 5. strani V Števerjanu še brez dodatka k davku Irpef Na 8. strani Ta teden imenovanja za ravnatelje Na 8. strani TRST Ugotovitve karabinjerjev Vse več droge med mladoletnimi OBLETNICA Enkratna zgodovina našega dnevnika Evergreen i. TUTTO j^f'+lAWM O 1 Prodaja 1 Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov p fj Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 2 Nedelja, 24. avgusta 2014 ITALIJA, SVET / bližnji vzhod - Po torkovem propadu devetdnevnega premirja Število žrtev v Gazi narašča Egipt vabi na nova pogajanja GAZA - V izraelskem zračnem napadu na območju Gaze je bilo včeraj ubitih pet Palestincev, več je bilo ranjenih, so sporočili palestinski viri. Napad, ki je terjal življenja 47-letne ženske, dveh otrok in dveh moških, članov iste družine, se je zgodil v kraju al Za-vajda. V napadu na sosesko Sabra v mestu Gaza pa je bilo ranjenih 40 civilistov, navajajo palestinski viri. Po navedbah očividcev in palestinskih oblasti sta bili v izraelskih napadih uničeni dve mošeji v Han Junisu na jugu Gaze, tretja, v begunskem taborišču Šati, ki je že bila poškodovana, pa je bila znova bombardirana. Izraelska vojska je sporočila, da je včeraj izvedla več kot 20 zračnih napadov na Gazo, na izraelsko ozemlje pa so priletele najmanj tri palestinske rakete. Od torka, ko so propadla pogajanja med Izraelci in Palestinci o premirju, s čimer se je končala devetdne- vna prekinitev ognja, je bilo ubitih 81 Palestincev in štiriletni izraelski deček. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bilo od začetka izraelske ofenzive na Gazo v začetku julija ubitih že 2096 Palestincev, 10.540 pa je bilo ranjenih. Palestinski predsednik Mahmut Abas pa je včeraj sporočil, da bo Egipt izraelsko in palestinsko delegacijo povabil v Kairo na nova pogajanja o trajnejši prekinitvi ognja na območju Gaze. »Egipt bo povabil odposlance, naj se vrnejo za pogajalsko mizo in razmislijo o dolgotrajnem premirju,« je dejal Abas po pogovorih z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Prejšnji krog pogajanj je propadel v torek, s čimer se je končala krhka devetdnevna prekinitev ognja. Izrael od takrat nadaljuje napade, Hamas pa z raketami znova obstreljujejo izraelsko ozemlje. Mahmut Abas (levo) in Abdel Fatah al Sisi na pogovorih v Kairu ansa italija - Premier Renzi se pripravlja na evropski vrh v Bruslju »EU mora državam, ki izvajajo reforme, omogočiti prožnost« »Če moram biti član organizacije birokratov, imam teh že dovolj v Italiji in zato ne potrebujem Evrope,« je dejal Ren-zi, po mnenju katerega mora biti Evropa kraj za politiko in ne za birokracijo. Italijanski premier je v intervjuju spet napadel sindikate, ki napovedujejo vroč september. »Ali so se sindikati razjezili? Nič ne de, saj se vedno jezijo,« je dejal in glede dodatnih 80 evrov pri plačah pojasnil, da »ni res, kot trdijo nekateri, da niso spodbudili potrošnje«. Nasprotno, analize so pokazale, da se je trend potrošnje v primerjavi s preteklostjo spremenil, je prepričan italijanski premier. Renzi je še izrazil mnenje, da je potrebno državo iztrgati iz rok običajnih kapitalistov, ki obiskujejo »običajne salone« in v njih odločajo o pomembnih poslih. Okna teh salonov je treba odpreti, da se napolnijo z novim in svežim zrakom. To je tista kulturna revolucija, ki jo potrebuje Italija, je še povedal Renzi. RIM - Besede predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija odražajo zdravo pamet, kajti dejal je, da se mora vsak, ki izvaja reforme, sposlu-ževati vseh možnih instrumentov za fleksibilnost. To je povedal italijanski premier Matteo Renzi v včerajšnjem intervjuju za neko lokalno zasebno televizijsko postajo. Renzi je v intervjuju v bistvu postavil izhodišča za bližnji evropski vrh, ki bo 30. avgusta v Bruslju. Rim bo spoštoval pravilo o 3 odstotnem deficitu, je povedal med drugim Renzi, »toda Evropska unija ne pomeni samo krčenje, omejitve in spread«. Renzi je dejansko potrdil, da sta z Draghijem »ponovno uglašena« po domnevnih polemikah, do katerih naj bi prišlo v poletnem obdobju. Sicer pa je Ren-zi poudaril, da se morajo odnosi z Evropsko unijo spremeniti. Ko se slišijo besede, češ da bo Evropa rešila Italijo, je treba odgovoriti, da je Italija tista, ki daje de- Italijanski premier Matteo Renzi nar Evropi in ne obratno. Rim pa nikogar ne prosi za pomoč, ampak zahteva spoštovanje, je dodal Renzi. Evropska unija mora vsekakor spremeniti svojo vlogo, je nadaljeval Renzi. spopadi Libija na robu državljanske vojne TRIPOLI - Borci islamistične koalicije Fadžr Libija so včeraj sporočili, da so po desetih dnevih bojev z rivalsko milico zavzeli mednarodno letališče v libijski prestolnici Tripoli. Letališče na strateško pomembni lokaciji 30 kilometrov južno od Tripolija je zaprto od 13. julija, ko so izbruhnili spopadi med islamisti in borci iz Zintana zahodno od prestolnice, ki so nadzorovali letališče od padca samodržca Moamerja Gadafija leta 2011. Libija je na robu državljanske vojne že vse od strmoglavljenja dolgoletnega diktatorja. Razne skupine, ki so sodelovale v uporu proti Gadafiju, se sedaj spopadajo med seboj. Položaj postaja iz dneva v dan bolj zapleten in nihče ne more napovedati, kako se bo vse skupaj končalo. Migranti: 20 mrtvih in 200 pogrešanih ljudi TRIPOLI - Dvajset mrtvih in 200 pogrešanih migrantov je začasni obračun ponovne nesreče na morju, do katere je prišlo v noči na soboto približno 50 kilometrov (30 milj) vzhodno od glavnega libijskega mesta Tri-polija. V brodolomu večjega plovila, na katerem je našlo mesto okrog 250 večinoma somalskih in eritrejskih beguncev, se je rešilo samo 16 ljudi, med katerimi je bila tudi enoletna deklica. Do sinoči so reševalne ekipe našle 20 trupel, je sporočila libijska obalna straža. Med mrtvimi pa je bil tudi 18-mesečni otrok, ki je sicer nosil rešilni jopič. Plovilo je bilo namenjeno v Evropo in po vsej verjetnosti v Italijo. Islandija razglasila rdeči alarm REYKJAVIK - Islandija je včeraj razglasila rdeči alarm za letalski promet zaradi ognjenika Bar-darbunga, ki je začel bruhati lavo. Najvišja rdeča stopnja pomeni, da bi ognjenik lahko izbruhal večjo količino pepela. Islandske oblasti so v sredo evakuirale turiste z območja ognjenika, ker bi lahko prišlo do erupcije. Bardarbunga je največji ognjenik na otoku, ki ga pokriva 500 metrov debel ledeni pokrov ledenika Vatnajokull. Nahaja se na nenaseljenem območju več kot 300 kilometrov od prestolnice Reykjavik. Znanstveniki so ta teden opozorili, da bi taljenje ledu zaradi izbruha ognjenika lahko povzročilo poplave na območju severno od ledenika. Oblasti so se za evakuacijo odločile, ker so v noči na sredo na območju zabeležili okoli 300 potresnih sunkov. Na Islandiji se bojijo, da se bo ponovil scenarij iz leta 2010, ko je ognjenik Eyjafjoll pod ledenikom Eyjafjallajokull izbruhal ogromen oblak pepela, ki ga je odneslo nad Evropo. Pepel je povzročil največje zaprtje zračnega prostora po drugi svetovni vojni, in sicer zaradi bojazni, da bi poškodoval letalske motorje. Izbruh je poskrbel za globalni prometni kaos, na tleh je obtičalo več kot osem milijonov potnikov. washington - Za spodbujanje gospodarstva Predsednik ECB Mario Draghi prepričan v učinkovitost junija sprejetih ukrepov WASHINGTON - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je prepričan, da bodo junija sprejeti ukrepi za spodbujanje gospodarstva učinkoviti. Na tridnevnem simpoziju ameriške centralne banke v ZDA je prvi mož ECB v petek znova spomnil, da morajo tudi države območja evra opraviti svoj del naloge in nadaljevati z reformnimi ukrepi. »Prepričan sem, da bo paket ukrepov, ki smo jih predstavili junija, spodbudil povpraševanje, mi pa smo še vedno pripravljeni, da prilagodimo svojo politiko,« je dejal ob začetku tridnevnega simpozija.Ob tem pa je prvi mož ECB tudi spomnil države območja evra, da morajo nadaljevati z reformami. »Obstajajo pomembni razlogi, zakaj so nacionalne strukturne reforme problem, z reševanjem katerega ne smemo odlašati. Te reforme vključujejo trg dela in ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja,« je dodal. Svet ECB je namreč junija sprejel niz ukrepov za boj proti deflacijskim tveganjem in spodbujanje rasti. Za okrepitev posojanja podjetjem in gospodinjstvom se je odločil za nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja. Sprva bo na voljo okoli 400 milijard evrov zelo ugodnih posojil, prvi dve pa bosta septembra in decembra. Med junijskimi ukrepi ECB je najbolj odmevalo predvsem znižanje ključne obrestne mere na 0,15 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Gospodarstvo območja evra je sicer izšlo iz krize, vendar pa se sooča z nizkimi stopnjami rasti in posojilnim krčem, predvsem ko gre za mala in srednje velika podjetja. Prva dama ameriške centralne banke Janet Yellen pa je v petek dejala, da ameriški trg dela še ni popolnoma okreval, zato tudi ni napovedovala, kdaj bi centralna banka lahko zvišala obrestne mere. V ZDA je namreč ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, že od začetka finančne krize na ravni med nič in 0,25 odstotka. italija - Umor Yare Gambirasio Osumljenec naj bi obiskoval spletne strani s pedopornografsko vsebino BERGAMO - Preiskovalci, ki obravnavajo umor trinajstletne Yare Gambirasio, do katerega je prišlo pred slabimi štirimi leti, so naleteli na sumljive raziskave v enem od dveh računalnikov, ki so ob aretaciji zasegli Massimu Giuseppeju Bossettiju, ki se od junija nahaja v zaporu zaradi suma umora deklice. Bossetti naj bi namreč obiskal nekatere spletne strani s pedopornografsko vsebino in tam v iskalni niz natipkal besedo »trinajstletnice« ter tudi poskrbel za opis zaželenih telesnih značilnosti. Bossetti naj bi omenjeno besedo natipkal vsaj petkrat, preiskovalci pa niso še ugotovili, kdaj naj bi se bilo to zgodilo, razen v enem primeru, ko je bila beseda vtipkana maja letos, se pravi mesec dni pred Bossettijevo aretacijo. Vendar vsaj za zdaj kaže, da osumljenec ni prenašal pe-dopornografskih slik in videoposnetkov v svoj računalnik, ampak da je samo obiskoval tovrstne spletne strani. Bossettijev odvetnik Claudio Salvagni je vesti o obiskovanju pedopor-nografskih spletnih strani označil za netočne, saj do obiska tovrstnih strani sploh naj ne bi prišlo, obramba pa bo nova razkritja preverila z lastnimi konzulenti. Sicer so se preiskovalci že takoj po Bossettijevi aretaciji zanimali za vsebino njegovih računalnikov, glede tega so zaslišali tudi njegovo ženo Marito Comi, ki pa je na nasvet odvetnika molčala. Mario Draghi verjame v okrevanje gospodarstva arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. avgusta 2014 3 promet - V FJK 23 kilometrov dolga kača vozil, v Ljubljani 20 kilometrov v smeri Primorske Dolgi zastoji v FJK, prava gneča v Sloveniji TRST, LJUBLJANA - Na italijanskih in slovenskih cestah oziroma avtocestah je bil včeraj vroč dan. Poleg zastojev v raznih italijanskih deželah so bile dolge kolone vozil tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini, najdaljšo pa so zabeležili v smeri proti Benetkam. Prava gneča je bila tudi v Sloveniji, kjer so bili dolgi zastoji pri Ljubljani in na severu države, pa tudi na mejnih prehodih. Številni turisti, ki so se vračali iz le-toviščarskih krajev v Sloveniji in na Hrvaškem so povzročili dolge zastoje v FJK na avtocestah A4 Trst-Benetke in A23 Trbiž-Videm. Pri Moščenicah je v smeri iz Trsta prot Benetkam nastala 6-kilometrska kača vozil. Na odcepu za Benetke oziroma Trbiž je bila 4 kilometre dolga kolona vozil (v smeri Benetk), medtem ko so na odseku med Palmanovo in Latisano zabeležili kar 23 kilometrov dolgo kolono, ravno tako v smeri proti Benetkam. Med Vidmom in Palmanovo se je proti Benetkam vila 18 kilometrov dolga kolona vozil. Promet bo po predvidevanjih zelo gost tudi danes. V Sloveniji je bil na vzhodni ljubljanski obvoznici iz smeri Zadobrove proti predoru Golovec in naprej proti Barju oziroma proti Primorski popoldne po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste 20 kilometrov dolg zastoj. Zastoj je bil tudi iz smeri Dolenjske proti Primorski. Občasno so zapirali predor Mali vrh, kjer je nastal 14-kilometrski zastoj. Na gorenjski avtocesti med galerijo Moste in predorom Karavanke v smeri Avstrije je bila 10-kilometrska kolona in so zato na prometno-informacijskem centru priporočali izvoz Lesce. Na gorenjski avtocesti med priključkom Šmartno, mimo Brda na zahodni ljubljanski obvoznici proti Primorski pa je bil zastoj dolg devet kilometrov, saj so občasno zapirali predor Šentvid iz smeri Avstrije. Zastoji so bili tudi na Hrvaškem iz Istre proti Sloveniji, v Avstriji pa pred predorom Karavanke proti Sloveniji in v Italiji. Vozniki so dolgo čakali tudi na mejnih prehodih. Na Gruškovju pri izstopu iz Slovenije so vozniki čakali 15 minut, pri vstopu pa 30 minut. Na mejnem prehodu Starod je bila čakalna doba za vstop v Slovenijo 45 minut, na prehodu Dragonja za vstop in izstop iz Slovenije več kot 50 minut, na Sočergi pa za vstop v Slovenijo 15 minut. Na slovenskih in italijanskih cestah so bili včeraj dolgi zastoji. Na sliki kolona vozil na cesti, ki povezuje Bazovico s Ključem fotodamj@n slovenija - Petkov incident močno odmeva Življenje ustreljenega policista še vedno visi na nitki LJUBLJANA - V slovenski javnosti močno odmeva petkov incident v Litiji, kjer je vojak med nadzorom prometa ustrelil policista. Policijska preiskava se nadaljuje, na dan prihajajo tudi podrobnosti o psihičnih težavah 26-letnega vojaka. Slovenska vojska ga je začasno suspendirala, grozi mu prenehanje delovnega razmerja. Podrobnosti uradne analize izsledkov policijske preiskave bo policija javnosti predstavila predvidoma prihodnji teden. Doslej je znano to, da je v petek popoldne mlajši voznik ustrelil v glavo policista, ki ga je ustavil. Policistovo življenje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana še vedno visi na nitki, v isti bolnišnici pa tudi strelec ostaja v zdravniški oskrbi. Drugi policist, ki je bil prav tako na kraju dogodka, je namreč med begom osumljenca nanj streljal in ga poškodoval, a njegove poškodbe naj ne bi bile hujše. Izkazalo se je, da je storilec pripadnik Slovenske vojske, na družbenem omrežju Twitter pa je včeraj zaokrožila povezava do spletnega bloga, ki naj bi mu pripadal. Gre za 26-let-nika iz Gabrovke. V zapisu, ki ga je v angleščini poimenoval Žalostna zgodba mojega življenja, med drugim opisuje težko otroštvo in poudarja, da se nikoli ni čutil sprejetega v družbi. Nekajkrat omeni tudi željo po samomoru. Opisuje tudi raz- mere v vojski, kjer pravi, da je bil šikaniran. Zato je tudi zbolel za motnjami prehranjevanja, zaradi česar se je več mesecev tudi zdravil, še piše. V Slovenski vojski navedbe o šikaniranju zanikajo. So pa potrdili, da je bil omenjeni vojak že večkrat obravnavan zaradi različnih odklonov, predvsem disciplinskih. Tako družini ustreljenega policista kot njegovemu policijskemu partnerju, ki je streljal na storilca, je policija ponudila psihosocialno pomoč. »Stojimo jim ob strani in pomagamo, kolikor lahko,« so poudarili na Generalni policijski upravi. Streljanja na policiste so se v preteklosti že dogajala, a niso pogosta. Se je pa že zgodil podoben dogodek: leta 1997 je na policijski postaji Kočevje pripadnik posebne enote Slovenske vojske umoril dežurnega policista in nato storil samomor. Zadnja letna poročila o delu policije kažejo, da policiste najpogosteje napadejo z nevarnimi predmeti, pogosto jih tudi udarijo, odrivajo, grabijo, davijo ali grizejo. Število napadov na policiste v zadnjih letih je sicer dokaj nespremenljivo. Letno beležijo okoli 250 napadov, v prvi polovici letošnjega leta pa so bili 103 napadi na policiste, kaže statistika policije. Zračni vrtinec nad Lignanom LIGNANO - Včeraj popoldne se je nad Lignanom znesel zračni vrtinec, ki je povzročil tudi nekaj škode na območju plaže. Močan veter je zvil nosilce strehe velikega šotora, po zraku pa je letelo tudi nekaj velikih sončnikov. Na srečo je vse skupaj trajalo le kratek čas, tako da so lahko zaposleni na plaži in tehniki civilne zaščite odpravili poseldice nenadnega neurja. Radio TSA: festival Graška Gora poje in igra TRST - Danes ob 15. uri bo na valu Radia Trst A na sporedu obsežna reportaža z 39. mednarodnega festivala narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra, ki je potekal minulo nedeljo, 17. t.m. Voditelj Aleksi Jercog je obiskal to priljubljeno glasbeno prireditev ter na prizorišču na Graški Gori nad Slovenj Gradcem povabil pred mikrofon protagoniste in organizatorje te glasbene pobude. Še zlasti gre poudariti, da je na revi-jalnem delu tega festivala koncer-tiral ansambel Štirje kovači, ki se je - ob obeležitvi svoje letošnje 60-letnice delovanja - na ta način poslovil od aktivne odrske dejavnosti. V tekmovalnem delu pa se je na istem odru uspešno predstavil zamejski ansambel Domači zvoki, ki je za svoj nastop prejel bronastega pastirčka in pa nagrado za najboljše besedilo, ki ga je za valček z naslovom Kraška jesen napisala mlada ustvarjalka Kim Furlan. Po STV 60 Avsenikovih let TRST - Kako smo se pred 60. leti navdušili nad Avsenikovimi viža-mi, kako smo jih spremljali, kako to glasbo doživljamo danes, kako se ta muzika razvija, kaj nam pomeni - o vsem tem so se pred kamero razgovorili protagonisti Avsenikovih 60 let z obeh strani nekdanje meje: člani Avsenikove družine, glasbeniki, skladatelji, književniki, kulturni delavci, skratka tisti, ki so se v Sloveniji in zamejstvu navdušili za zlate zvoke izpod Robleka. Zbrani so v dokumentarnem filmu Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah, v 60. minutah osebnih pričevanj, ki jih bo slovenski TV program RAI predvajal danes ob 20.50 in ponovil v četrtek, 28. avgusta, vedno ob 20.50. Scenarij in režijo za Avse-nikov dokumentarec je podpisal Aleksi Jercog. šolstvo - Pred začetkom pouka na slovenskih šolah v Italiji Čas za poletni in jesenski seminar za šolnike Poletni seminar bo od jutri do petka potekal v Slovenj Gradcu - Od 2. do 11. septembra na Tržaškem in Goriškem 49. jesenski seminar za 450 slovenskih šolnikov TRST, GORICA, ŠPETER - V Slovenj Gradcu se bo jutri začel tradicionalni poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki jih po mednarodnem dogovoru vabi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, oblikujejo pa ga na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Seminar vsako leto prirejajo v eni od slovenskih regij v sodelovanju s krajevno območno enoto ZRSŠ. Tokrat je na vrsti koroška regija, kjer se bodo udeleženci, katerih število je omejeno (po navadi gre za okoli štirideset šolnikov) od jutri do petka posvečali jezikovnim in literarnim vprašanjem, spoznavali kulturne in naravne znamenitosti Koroške ter se seznanili s strokovnimi dognanji in primeri dobre prakse iz osrednjega slovenskega šolskega prostora ter s krajevnimi izobraževalnimi inštitucijami. Udeleženci bodo jutri po otvoritvi obiskali Koroški pokrajinski muzej in Muzej Huga Wolfa ter se udeležili kulturnega programa, medtem ko se bodo v torek na Prvi Osnovni šoli Slovenj Gradec seznanili z uporabo e-gradiv za razvijanje različnih kompetenc ter si bodo ogledali mesto in okolico. V sredo bo na sporedu strokovna ekskurzija, medtem ko bodo v četrtek udeleženci seminarja obiskali nekatere krajevne šole in se seznanili z njihovim delovanjem. Petek bo posvečen spoznavanju Koroške galerije likovnih umetnosti. Po poletnem pa bo napočil čas za tradicionalni jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki bo letos že 49., potekal pa bo od 2. do 11. septembra na povabilo slovenskega ministrstva za izobraževanje in v organizaciji ZRSŠ ter v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlani-jo Julijsko krajino. Uradno odprtje bo 2. septembra v Kulturnem domu v Gorici z uvodnim predavanjem dr. Edvarda Kovača na temo Šola, ki prebuja in ki povezuje - O prebujanju osebnosti in o ustvarjanju skupnosti, v naslednjih dneh pa se bodo zvrstila predavanja in delavnice za posamezna predmetna področja in stopnje šolanja v 17 ciljnih skupinah za okvirno 450 udeležencev. Omenjena srečanja bodo predstavljala tudi uvod v celoletne sklope nadaljnjega strokovnega usposabljanja v okviru čezmejnega projekta Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev na italijanskih šolah v Sloveniji in slovenskih oz. dvojezični šoli v Italiji, katerega nosilec je Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti. Utrinek z lanskega jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji arhiv / TRST Nedelja, 24. avgusta 2014 5 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu BAZOVICA 2014 - Pred tem že vrsta prireditev v spomin na bazoviške junake Čez dva tedna osrednja proslava na bazovski gmajni Samo dva tedna nas ločita od osrednje spominske slovesnosti, ki bo v nedeljo, 7. septembra 2014, ob 15. uri pri spomeniku štirim ustreljenim junakom na gmajni pri Bazovici. Od avgusta 1945 dalje Odbor za proslavo bazoviških junakov skrbi za pripravo in izvedbo niza prireditev v spomin na padle junake. Obletnica njihove nasilne smrti je še vedno v zavesti starih in mladih. Bazovica je simbol protifašističnega boja. Proti-fašizem pa je eden izmed temeljev, na katerih sloni današnja Evropska unija. Kraj smrti in krvi se je spremenil v kraj, kjer se srečujejo ljudje različnih narodnosti, z namenom, da poudarijo potrebo po miru, sožitju in kulturnem sobivanju v istem prostoru. Program niza slovesnosti sloni na vrsti različnih prireditev, ki so politične, narodne, kulturne in športne narave. To je splet prireditev, ki se vsaka po svoje poklonijo spominu štirih ustreljenih junakov. Vsaka prireditev prinese svoje prvine. Vse manifestacije se odvijajo v hvaležnem spominu na bazoviške junake. Letošnji spored se bo začel v četrtek, 4. septembra 2014, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Tam bodo predstavili ponatis knjige Ve-koslava Špangerja, soborca štirih junakov, ki nosi naslov Bazoviški spomenik. V petek, 5. septembra 2014, sta na programu dve spominski slovesnosti. Ob 14. uri bo svečanost pred spominsko ploščo pred univerzo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tam stoji od septembra 2012 plošča, ki so jo postavili Univerza v Ljubljani, Mestna občina Ljubljana, Slovenska izseljenska matica, Društvo TIGR in Odbor za proslavo bazoviških junakov. Istega dne bo ob 16. uri v Prešernovem gaju v Kranju slovesnost pred prvim protifašističnim spomenikom v Evropi, ki so ga novembra 1930 postavili primorski emigranti. Slovesnost prireja Mestna občina Kranj. V soboto, 6. septembra 2014, na dan ustrelitve štirih junakov, bo najprej ob zori ob 6.43 recital mladih pri spomeniku na bazovski gmajni. Istega dne bo ob 11. uri spominska slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Od glavnega vhoda pokopališča se bo povorka podala do spominskega obeležja, kjer bo na sporedu krajša svečanost. V soboto sta na sporedu še dve prireditvi. Ob 20.uri bo maša zadušnica v župni cerkvi v Bazovici, ob 21. uri pa še taborni ogenj tabornikov in tabornic Rodu Modrega vala v bližini spomenika. V nedeljo, 7. septembra 2014, se bo ob 10. uri »pri Kalu« v Bazovici začel tradicionalni planinski pohod. To bo že 34. zaporedni pohod v spomin na ustreljene junake. Popoldne, ob 15.uri, bo osrednja slovesnost ob spomeniku v Bazovici, ki bo višek celotnega niza prireditev. Naslednja dva konca tedna bosta potekala v znamenju mednarodnega odbojkarskega turnirja za Pokal Bazoviških junakov. To bo že 41. izvedba samega turnirja. Ob osrednji spominski slovesnosti je turnir prireditev, ki ima za sabo največ let. Najprej bo na vrsti ženski del tur- Posnetek s prve slovesnosti v spomin na bazoviške junake septembra 1945 nirja, ki se odvijal v PalaRubini v Trstu v soboto 13. in v nedeljo 14. septembra. Teden dni kasneje, v soboto in nedeljo , se bo odvijal še moški del turnirja v občinski telovadnici v Repnu. Na obeh turnirjih bodo nastopale ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Srbije. V naslednjih dneh bo Odbor za proslavo bazoviških junakov javnosti posredoval še dodatne informacije o posameznih dogodkih v sklopu letošnje Bazovice 2014. Že sedaj pa vabi vse, da se udeležijo prireditev, ki potekajo pod imenom Bazovica 2014. Letošnja izvedba poteka tudi v zna- menju 70-letnice požiga vasi Cero-vlje, Mavhinje, Medja vas, Vižovlje, 70-letnice delovanja krematorijske peči v uničevalnem taborišču Rižar-na v Trstu, 70-letnice poimenovanja Bazoviške brigade in 70-letnice ustanovitve tiskarne Slovenija. Milan Pahor opčine - V petek Svečanost pri spomeniku na Mandriji Letos mineva 70 let, odkar je v dolinici na Mandriji, ob robu nekdanjih Opčin, ugasnilo devet mladih življenj. Postrojeni pred ekseku-cijski vod so se mlade prebeneške kurirke Mira in Angelca Bandi, Slava Grahonja, Elvira Kocjančič in Anica Parovel, aktivistka Marija Grmek iz Krajine vasi ter partizani Baldo Bole iz Zadra, Miro Metliko-vec iz Krepelj in Leopold Mervic iz Devina zadnjič zazrli v sinjino avgustovskega dne, preden so nacistične svinčenke strle njihova življenja. To je bil še en krvavi davek osvajalski nadutosti nemškega okupatorja. Na Opčinah na tisti krvavi dogodek niso pozabili. Pred nekaj leti so na Mandriji postavili spomenik in pred njim se vsako leto, na dan 29. avgusta, obnavlja spominski obred na pobudo krajevne borčevske organizacije VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance. Tako bo tudi v petek, 29. avgusta. Zbirališče bo ob 18. uri na open-skem pokopališču, kjer počivajo trije ustreljeni partizani v skupni grobnici, poleg padlih partizanov v bitki za Opčine. V sprevodu se bodo udeleženci nato podali po ulici Vrb žalujk do spomenika padli deveterici v parku na Kraški ulici. Ob petju domačih pevcev in ob sodelovanju taborniške in skavtske organizacije bo udeležencem spregovorila kulturna delavka prof. Patrizia Vascotto. NEKDANJA RIBARNICA - Gost dunajskega kulturnega salona je bil sinoči Martin Traxl Sodobna umetnost je danes vse preveč ujeta v krog komercializacije Dunajski kulturni salon je sinoči gostil kulturnega urednika avstrijske radiotelevizijske postaje ORF Martina Traxla. Gost je spregovoril na temo z naslovom State of the Art (Stanje umetnosti), ki je sestavni del projekta, pri katerem sodeluje tudi priznani in večkrat nagrajeni kanadski arhitekt Frank Gehry. Še pred sinočnjim predavanjem smo z Martinom Traxlom spregovorili o stanju umetnosti in kulturi na sploh. Naš sogovornik si je rade volje vzel čas za naš dnevnik in nam predstavil svojo vizijo umetnosti in mesta, ki je nekoč predstavljalo, kot je dejal Martin Traxl, konec zahodnega sveta. Drevi (beri sinoči) boste govorili o položaju umetnosti. Kaj pravzaprav želite s tem naslovom povedati in ali ste zadovoljni s stanjem umetnosti v Avstriji? Naslov je nekakšna provokacija, saj bi radi preverili, v kakšni situaciji je umetnost danes. Pred 15-timi leti je bil posnet film Roberta Dornhelma, v katerem sta na temo umetnosti v novem tisočletju igrala Dennis Hopper in Lauren Bacall. 15 let kasneje bi radi videli, kako je z umetnostjo danes in kaj vse se je med tem časom zgodilo. Ugotavljamo, da je umetnost vse preveč ujeta v krog komerciali-zacije. Za umetnost in umetnike se je položaj bistveno poslabšal. Ni dobro, da so umetniki, ki so komercialno zanimivi, in tisti, ki niso. Vmesne poti ni. To predstavlja nevarnost, da bi umetnost izgubila svoje prvotno poslanstvo. Smisel in občutljivost umetnosti je danes težko vzdrževati. Prav Kulturni urednik televizije ORF Martin Traxl FOTODAMMN Današnji spored Danes se zaključuje 4. teden dunajskega kulturnega salona v nekdanji ribarnici, ki je doslej postregel z aktualnimi kulturnimi in umetnostnimi razpravami ter z zanimivimi gosti. Vsebinsko bogat program bo na sporedu tudi drevi, ko se bodo predstavili na Dunaju živeči Italijani. Ob 18.30 bo Rino Lombardi najprej predstavil Muzej burje, kasneje pa bosta svoje delo predstavila fotograf Luca Faccio in umetnik Federico Vecchi. Gosta bosta nastopila okrog 21.30. Ob 23. uri pa bo čas za glasbo in salonsko dogajanje, ki bo trajalo do ene ure ponoči. zato sta v nevarnosti funkcija in duša umetnosti. To pravijo umetniki? Ja, nekateri umetniki in zbiratelji so zelo kritični do nastale situacije, tudi zato, ker je umetnost postala zgolj življenjski slog. Za uspešnega velja tisti umetnik, ki se pojavi na lestvicah uspešnih umetnikovih v trendovskih časopisih. Uspešnega je tisti, ki se drago prodaja, tako pritegne največ pozornosti. Sodobna umetnost ta trenutek ni angažirana. Politiki zelo pogosto klestijo kulturni proračun. Na umetnost ne gledajo kot na naložbo, ki bi nekoč lahko postala tudi dobičkonosna dejavnost. Kako bi lahko spremenili to miselnost? Novinarji, televizijski in filmski producenti bi lahko ozaveščali ljudi, da umetnost ni luksuzna dobrina, ampak hrana za našo dušo in naše možgane, hrana, ki daje smisel življenju. Umetnost ne sme biti investicija v finančnem smislu besede, temveč mora biti naložba v družbeni razvoj. Sicer nisem prepričan, da lahko umetnost naredi ljudi bolj- še, vsekakor pa ti da umetnost, še posebej družbeno angažirana, misliti. Dunajski kulturni salon želi povezati ustvarjalce različnih zvrsti in dve mesti ter dve državi. Kaj vi menite o kulturnem sodelovanju? Je v tem globaliziranem svetu potrebno? Pa še kako potrebno. Še posebej v Evropi. Povezovanje je naša najpomembnejša vrlina. Evropska unija je zveza velike raznolikosti in to moramo izkoristiti. In prav s povezovanjem in izmenjavo kulturnih vrednot in primerov dobrih praks lahko veliko naredimo za naslednje desetletno obdobje. Kaj lahko dogodek, kot je dunajski kulturni salon, naredi za umetnost? Ta dogodek je odlična priložnost, da Trst in Dunaj ponovno navežeta stike, ki sta jih nekoč že imela. Pomembno pa je, da ustvarjalci kulturnega salona povežejo zgodovino s sodobno umetnostjo. Vi ste odgovorni za kulturo na nacionalni televiziji. Kako avstrijsko ministrstvo za kulturo gleda na javno televizijo? Ali kulturni proračun vključuje vse vaše želje in potrebe? Mi smo odvisni od prispevkov gledalcev, ki predstavljajo najpomembnejši vir financiranja javne televizije. Zavezanci za plačilo radiotelevizijskega prispevka namenijo 20 evrov na mesec. Del sredstev pa dobimo od reklam. In čeprav smo izredno majhna država, ocenjujem, da z denarjem, ki ga imamo na razpolago, delamo dobre programe za 4 televizijske kanale in 12 radijskih. Ste že bili v Trstu? Morda veste, da imamo v mestu veliko neizkoriščenega potenciala. Se mogoče s tem problemom soočate tudi na Dunaju? Trst sem že večkrat obiskal in v zadnjem času imam vtis, da se je Trst začel odpirati, spreminjati. Vaše mesto mora izkoristiti dejstvo, da ima blizu Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo, in se predstavljati kot velika regija z zaledjem. Nekoč je Trst predstavljal le konec zahodnega sveta. Bogato kulturno in arhitektonsko tradicijo morate tržiti, začenši s praznimi poslopji, ki jim bo treba dati novo vrednost. Sanela Čoralič / TRST Nedelja, 24. avgusta 2014 5 DVOJEZIČNOST - Vsak si jo tolmači po svoje Jezikovna zmeda na zabojnikih Enkrat slovenščina, drugič ne V tržaški pokrajini vsakdo po svoje tolmači eno-jezičnost, dvojezičnost in večjezičnost. To ne velja le za zasebnike, temveč tudi za lokalne uprave in javne ustanove. Pred kratkim je Občina Trst, kot smo poročali, hvaalevredno izdala dvojezično informativno brošuro o ločevanju kuhinjskih in drugih organskih odpadkov, nekaj dni potem pa je tudi na vzhodnem in zahodnem Krasu, kjer je dvojezičnost obvezna, namestila zabojnike le z italijanskimi napisi. Gornji fotografiji (Foto Damja@n) sta bili posneti v Grljanu oziroma v Miramaru. Na prvi je zabojnik za steklo in pločevinke ob hotelu na obalni cesti v petih jezikih (tudi v japonščini in arabščini, ne v slovenščini), na drugi pa zabojnik za plastiko z italijansko-slovenskim napisom v bližini Centra za teoretsko fiziko ICTP. naravoslovni muzej - Pretekli mesec so odprli tudi matematični oddelek Uporabnost matematike lahko izkusimo in spoznamo s pomočjo interaktivnih iger Tržaški Naravoslovni muzej v Ul. Tominz je bogatejši za še en oddelek; v pritličju pred kratkim prenovljene stavbe so pretekli mesec odprli matematični oddelek, v katerega lahko brezplačno vstopijo vsi obiskovalci. Čeprav ta novica ni čisto sveža, bomo vseeno nekaj povedali o interaktivnem razstavnem prostoru, v katerem bodo uživali zlasti ljubitelji matematike in nekoliko manj tisti, ki jim matematične vsebine sploh ne ležijo. Glavni cilj muzeja je ta, da ljudem pokažejo, kako zabavne in lepe stvari lahko počnemo tudi s pomočjo matematike. Med obiskom novih prostorov nas je zelo razveselilo, da so vse razlage tudi v slovenskem jeziku. Prevod je diskreten, osebje zelo prijazno in vedno na voljo, prostor pa lepo zasnovan. Pri nastanku didaktične delavnice, ki je povzeta po matematičnem muzeju Mathematikum v Giessnu v Nemčiji, so sodelovali Naravoslovni muzej, šola SISSA in Goethe inštitut. Štirijezične razlage (v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini) obiskovalce vodijo skozi matematične dogodivščine z namenom, da pomagajo otrokom in mladim odkrivati in doživeti čudesa matematike. Delavnica se imenuje Matematika na dotik, v njej pa se lahko obiskovalci urijo v 23-tih matematičnih igrah. Na voljo so interaktivne vaje, v katerih lahko rešujemo matematične rebuse, miselne igre in druge modele, sestavljamo geometrijska telesa, opazujemo tekmo dveh kroglic, ustvarjamo čudežne mil-nate ploskve ... Ob koncu obiska je večina obiskovalcev bogatejših za veliko novih spoznanj, obenem pa so polni resničnega spoštovanja do matematike. Izkusiti in spoznati je namreč mogoče njeno lepoto, uporabnost in neizbežnost. Naj še povemo, da je interaktivne matematične prostore mogoče obiskati med delovnim časom Naravoslovnega muzeja (med 9. in 13.30). Če v bližnji prihodnosti načrtujete obisk Naravoslovnega muzeja ali pa muzeja De Henriquez, bo vašo radovednost ta delavnica prav gotovo potešila. (sč) Nekaj interaktivnih iger v matematičnem prostoru fotodamj@n OPČINE - Danes Zaključek DS s Cosolinijem V Prosvetnem domu na Opčinah se bo danes zaključil tridnevni Demokratski praznik, ki je v teh dneh somišljenikom Demokratske stranke in drugim obiskovalcem nudil vrsto srečanj o aktualnih vprašanjih. Potem ko se je v petek govorilo o delu in mladih, je včeraj zaradi vremenskih razmer prišlo do spremembe programa: tako je odpadlo popoldansko srečanje o ženskah in izobraževanju in je spremenjeni program predvideval le večerno srečanje o ustavni reformi oz. reformi senata z deželno tajnico DS Antonello Grim, senatorjem Francescom Russom in ustavnim izvedencem in članom deželnega vodstva DS Marcom Cucchinijem. Kot že rečeno, se bo praznik zaključil danes, ko bo ob 19. uri stekel pogovor s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, ki ga bo vodil novinar Be-niamino Pagliaro. Ob 20. uri pa bo imel zaključni poseg pokrajinski tajnik DS Štefan Čok. POKRAJINA - Prijave do četrtka Zaposlitev za nedoločen čas v bolnišnici na Katinari Pokrajinski urad za zaposlovanje obvešča, da se je začelo zbiranje kandidatur za novo delovno mesto v bolnišnici na Katinari. Bolnišniško-uni-verzitetno podjetje je namreč objavilo razpis za tehnika v skladišču bolnišnice na osnovi pogodbe za nedoločen čas in polnim urnikom. Delovno mesto predvideva upravljanje blaga v skladišču z uporabo računalniških sistemov. Med temeljnimi pogoji za sodelovanje na razpisu sta vsaj šestmesečna delovna izkušnja v skladišču farmacevtskih, živilskih, kozmetičnih in podobnih proizvodov ter poznavanje ustreznih računalniških programov. Med splošnimi pogoji sta predložitev veljavnega obrazca s kriteriji zavoda Inps o družinskem ekonomskem sta- nju (Isee) in opravljeno obvezno šolanje (tudi v tujini). Kandidati morajo biti vsekakor polnoletni, sodelujejo pa lahko tudi državljani držav zunaj Evropske unije, ki razpolagajo z dovoljenjem za bivanje v Italiji. Kandidature bodo sprejemali v pokrajinskem uradu za zaposlovanje (Kapucinsko stopnišče št. ) po abecednem redu: jutri in v sredo bodo od 9.15 do 12.45 sprejemali prošnje kandidatov in kandidatk, katerih priimek se začne s črko od A do L, medtem ko bodo v torek in v četrtek od 9.15 do 12.45 sprejemali prošnje kandidatov s priimkom od M do Z. Za vse kandidate so predvideni predhoden kolokvij ter vaje na računalniku in v skladišču. Pravica do stanovanja Socialna skupščina za pravico do stanovanja (ASC) je v tiskovnem sporočilu poudarila, da je bila tržaška občinska uprava primorana oddati novo stanovanje občanu, ki so ga v zadnjih mesecih deložirali iz stanovanja, ki ga je imel v najemu. Moški, ki je pred letom dni ostal brez dela, se je namreč obrnil na mrežo ASC. Ta že dalj časa zagovarja pravico ljudi do stanovanja, za rešitev tega primera pa se je pred kratkim sestala s socialnimi delavkami. Tržaška občinska uprava je našla rešitev v 48 urah, poudarja ASC v tiskovni noti, v isti sapi pa opozarja, da se bo prihodnje leto začela volilna kampanja za izvolitev novega župana. Tisoč oči v gledališču Miela V gledališču Miela bo od 12. do 16. septembra 13. mednarodni festival filma in umetnosti »I mille occhi« (Tisoč oči), ki ga bodo predhodno predstavili 9. in 10. septembra v ki-nodvorani Trevi v Rimu. Osrednji gost festivala, ki predvideva vrsto srečanj in filmov, bo Alžirec Tariq Teguia, ki je že prejel pomembne nagrade. Poleg njega bodo v Mieli predstavili zadnji film Alexandra Klugeja o 1. svetovni vojni ter video »Urla mute« Alessandre Vanzi, ki ga je posnela v sodelovanju z režiserjem Albertom Grifijem. Posebno mesto bo na tržaškem festivalu tudi za filme Raffaeleja Andreasija, predstavili pa bodo tudi edini dolgometražni film Emanueleja Caracciola z naslovom »Troppo tardi t'ho cono-sciuta«. V kavarni San Marco razstava Franzila Casala V kavarni San Marco bo še do 28. avgusta odprta razstava z naslovom »Wien alla grotta Miramar«, ki jo je pripravil umetnik Gio Franzil Casal. Do takrat bo tudi na razpolago zgoščenka DVD z naslovom »La grotta a mare di Miramar«. - Delavnice za otroke V tržaški občini se nadaljujejo pobude, ki jih tržaška občinska uprava pripravlja za otroke oziroma družine z otroki. V vrtu Muzio de Tommasini bo jutri od 10. do 12. ure delavnica »Sole, motore del mon-do«, posvečena soncu. Na Trgu De Gasperi pa bo od 17. do 19. ure pobuda na temo energije z naslovom »Energia: un mondo da esplorare«. V torek bo v vrtu v Ul. Orlandini od 17.30 do 19. ure prireditev »Ener-gyochiamo con Bubi«, namenjena otrokom od 3. do 10. leta starosti. Manekenke za umetnost Na pomolu Pescheria pri bivši ribarnici bo v sredo, 27. avgusta, ob 21. uri deželni finale 38. državnega natečaja za manekenke z naslovom »La modella per l'arte«. Srečanje prireja Fulvio Marion, ob tej priložnosti pa bo nastopila tudi plesna skupina pod vodstvom Vanjala Da-pretta. Končna prireditev bo 4. in 5. oktobra v Stresi v hotelu Villa Car-lotta. Umetniki za Emergency V hotelu Filoxenia v Ul. Mazzini št. 3 bo od 30. avgusta do 3. septembra 2. izvedba pobude Umetniki za Emergency, ki jo prirejajo prostovoljci tržaške skupine Emergency in slikarka Manuela Marussi ob 20. obletnici ustanovitve človekoljubne organizacije. Emergency je namreč leta 1994 ustanovil Gino Strada. V hotelu Filoxenia bodo ob tej priložnosti na ogled dela približno 30 umetnikov, izkupiček pa bodo namenili porodnišnici v kraju Anabah v Afganistanu. 6 Nedelja, 24. avgusta 2014 TRST / karabinjerji - Resno opozorilo za družine in starše Med mladoletnimi vse več uživalcev mamil V Čedadu odkrili razpečevalno bazo - Med uživalci tudi mlajši od 14 let - Starši, bodite pozorni na otroke! Med mladoletnimi se uživanje drog vedno bolj širi, pa tudi starost uživalcev je vedno nižja, tako da se opojnih substanc poslužujejo celo mladi pod 14. letom starosti. To z zaskrbljenostjo ugotavljajo tržaški karabinjerji, ki so v zadnjem času opravili vrsto kontrol na Drevoredu XX. septembra in drugih glavnih tržaških ulicah, kjer so naleteli na veliko število mladoletnih v posesti opojnih substanc, v sodelovanju s kolegi iz Vidma in Čedada pa so tudi odkrili obstoj pravcatih baz, kjer prihaja do razpečevanja lažjih drog. Kot je na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu tržaškega pokrajinskega poveljstva dejal kapetan Fabio Pasquariello, ki je tudi koordiniral operacijo, so eno od takih baz odkrili 19. avgusta popoldne v Čedadu, kjer so v nekem stanovanju štirje afganistanski državljani, ki so sicer prosilci za azil (stanovanje jim je dala na ra-polago organizacija, ki skrbi za azilan-te), razpečevali drogo mladoletnim, ki so se pri vhodu kar vrstili, tako da so tržaški in čedajski karabinjerji ugotovili, da se je v teku pol ure pri razpečeval-cih zglasilo kar sedem dečkov, od katerih so trije komaj dopolnili 14 let, vsi pa so dejali, da so se v stanovanje podajali kar pogosto. Priprti afganistanski državljani so 23-letna Hassan Bakhshi in Sayed Mahdi Jafari, 22-letni Zahid Safi Ullah Kapetan Fabio Pasquariello kaže 3-gramski odmerek marihuane, ovit v prozorno folijo, ki so ga zasegli v razpečevalni bazi v Čedadu fotodamj@n in 18-letni Khan Safi Nawab, v stanovanju pa so zasegli tudi 24 gramov ma-rihuane, ki so jo razpečevalci že razdelili na majhne ali tudi zelo majhne oz. »mi-kro-odmerke« (težke celo samo en gram in zavite v aluminijasto folijo), pri čemer je bilo treba za gram droge plačati deset evrov. Za obisk stanovanja in nakup odmerkov so se morali mladi z razpečevalci dogovoriti s pomočjo mobilnih telefonov (dogovori so potekali v angleškem jeziku). S primerom se zdaj ukvarja videmsko tožilstvo, ni pa znano, kakšna usoda čaka afganistanske razpečevalce, ki se nahajajo v videm-skem zaporu in jih je v petek zaslišal vi-demski sodnik za predhodne preiskave, kot tudi ni znano, ali so drogo razpečevali na lastno pest ali pa je za tem kaka večja kriminalna združba. Pojav zelo mladih uživalcev drog je zaskrbljujoč, zato tržaški karabinjerji Včeraj danes Danes, NEDELJA, 24. avgusta 2014 JERNEJ Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 5.10 in zatone ob 19.06. Jutri, PONEDELJEK, 25. avgusta 2014 LUDVIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, veter 3 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. OKLICI: Danjell Perkolaj in Luisa Pi-cardi, Giuseppe Miglino in Ornela He-ba, Edoardo Guida in Elisa Guglieri, Vittorio Alberto Torbianelli in Cristina Sluga, Vasile Birca in Vera Birca, Francesco Insana in Susanna Cerro, Maurizio Fulvio in Marina Preziosi. [13 Lekarne Nedelja, 24. avgusta 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Step up all in«. ARISTON - 18.45, 21.15 »I segreti di Osage County«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 21.00 »Racconti d'amore«; 18.45, 22.15 »The Parade«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Padre Vostro«; 16.30, 18.45 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 14.50, 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 14.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 19.15 »Herkules«; 14.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.30, 20.20 »Lucy«; 14.00, 18.25 »Ninja želve«; 16.20, 20.25 »Ninja želve 3D«; 17.00, 22.30 »Reši nas hudega«; 19.00, 21.00 »V osrčju viharja«; 14.40, 18.10 »Varuhi galaksije«; 16.05 »Varuhi galaksije 3D«; 18.15, 20.40 »Vroči posnetki«; 21.10 »Zulu«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Festa caraibica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Liberaci dal male«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dragon Trainer 2«; 16.00, 21.15 »Dragon Trainer 2 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00 20.00, 22.00 »Cattivi vi-cini«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il piane ta delle scimmie«; 11.00, 13.05, 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Hercules - Il guerriero«; 18.40, 20.50 »Hercules - Il guerriero 3D«; 11.00, 13.10, 15.20, 16.30, 17.30, 19.40, 21.50 »Dragon Trainer 2«; 11.30, 13.40, 15.50, 18.00, 20.10 »Dragon Trainer 2 - 3D«; 11.00, 13.20, 17.30, 19.50, 22.15 »Step up all in«; 15.10, 22.10 »Step up all in 3D«; 11.10, 13.40, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Liberaci dal male«; 11.00, 13.00 »Disney's Maleficent«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 20.20, 22.20 »Hercules - Il guerriero«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.10 »Liberaci dal male«; 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 4: 16.45, 18.40 »Step up all in«; Dvorana 5: 17.10, 20.15, 22.00 »Cattivi vicini«. terlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženir-stvo, materni jezik. SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki bo 30. in 31. avgusta. Zabaval vas bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocma-na »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. avgusta. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 24.8. Vabljeni! 040-226382 Bil Osmice opozarjajo družine in starše, naj bodo pozorni na vsebino žepov oblek svojih otrok (npr. hlač) ter na to, kako otroci porabijo denar, ki jim ga dajejo starši. Prav tako je treba opozoriti, da so uživalci lahkih drog na dobri poti, da nato preidejo na težke droge in psiho-tropne substance in da se sicer z majhnimi vsotami denarja, ki jih mladi dajo razpečevalcem, financirajo velike kriminalne organizacije. (iž) 0 Prireditve DIPLOMSKA NALOGA o prostorski ureditvi Sesljanskega zaliva, v razstavnem prostoru centra IAT v Se-sljanu bo na ogled danes, 24. avgusta, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter v ponedeljek, 25. avgusta, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. RAZSTAVA »SLIKARSTVO V SLUŽBI RESNICE« v župnijski dvorani v Na-brežini danes, 24. avgusta, od 16. do 21. ure. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je do 30. septembra odprta razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Ogledi so danes, 24. avgusta, od 17. do 19. ure, od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'ri-ci. DRUŠTVO TIMAVA MEDJA VAS ŠTI- VAN vabi na spominski večer ob 70-letnici požiga vasi, ki bo v sredo, 27. avgusta, ob 20. uri na trgu Pri pilju v Medji vasi. Luana Grilanc bo podala priložnostno misel o pričevanju domačinov. Za glasbeni okvir bodo prispevali pevka Martina Feri s spremljevalno skupino in domači zbor Stara cingl'ca. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. V petek, 29. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza »V svet(u) z možgani«, sodelujejo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Ban-delj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner »Sem dolgo upal in se bal«. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda«; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Pe- BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. V REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 23. avgusta 2014 Bari 52 43 16 38 24 Cagliari 7 15 66 43 90 Firence 2 82 52 76 88 Genova 73 63 60 90 89 Milan 48 1 50 64 40 Neapelj 47 77 41 57 55 Palermo 87 55 27 70 36 Rim 85 73 66 28 12 Turin 10 23 26 13 5 Benetke 6 63 39 80 27 Nazionale 84 54 90 21 68 Super Enalotto Št. 101 16 45 51 58 60 71 jolly 8 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 513 dobitnikov s 4 točkami 21.894 dobitnikov s 3 točkami Superstar 24.151.692,32 € --€ -- € 78.933,36 € 466,87 € 21,75 € 77 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 46.687,00 € 93 dobitnikov s 3 točkami 2.175,00 € 1.646 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 12.644 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.323 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 24. avgusta 2014 5 Jutri praznuje okrogli rojstni dan naš dragi Aleksander Rapotec Iskrene čestitke in naše najlepše želje na dolga, zdrava in aktivna leta, ti pošiljajo vsi tvoji S Poslovni oglasi GOSPA IZOBRAŽENA, bivša baletka, ki še veliko pleše, zelo čustvena, romantična in odgovorna, želi spoznati prijatelja podobnih lastnosti, starega do 75 let; 00386-5-7342162. GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO IŠČE DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. 3400703415 ali 00385912522109 ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST Čestitke H Mali oglasi IŠČEM učbenike za 1. razred srednje šole S. Kosovel: Raziskujem Slovenijo 9, Skrivnosti števil in oblik 7, Likovno Izražanje 7. Tel. št.: 040-211380 ali 349-5070323. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038631354244. IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč 7« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616. IŠČEM učbenike: za 3. razred srednje šole S. Kosovel - Opčine »Skrivno življenje 10« in »Viaggio nell'immagi-nario 3«; za 3. razred trgovske Žiga Zois »Branja 2«, »Od logaritmov do vesolja« in »Od Piramid do kaosa«. Tel. št.: 393-7741336. MLADA ZAMEJSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom naprodaj med Bregom in Opčinami. Tel.: 328-9021448 ali 3396255586. PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 3334239409. PRODAM BIOLOŠKO pridelan krompir in stročji fižol borlotti; tel. 0481882329 ali 377-9851049. PRODAMO slive za marmelado. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040231865. V NAJEM dajemo opremljeno stanovanje za dve osebi, Vižovlje 11-c. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. Temna noč se je skrila, napočil je beli dan, svetla zarja pa oznanja, da naša BARBARA praznuje rojstni dan. Erika, Elena in vsi domači. CAROL! Če imaš prijateljico ob sebi, ni nobena pot predolga.' Se veliko skupnih poti skupaj, amika moja, in, vse najboljše.' S. Norma in Moreno sta že drugič nonota postala in malo JASMIN bosta pestovala. Z njima se veselimo, Bredi, Alexu in Maji pa želimo mnogo mirnih noči. Odborniki KRD Dom Briščiki. Naj se sliši, naj se zna, jutri tudi CVETKO jih 70 ima. Da bi v svoji domačiji še mnogo let pršuta na-rezal in terana točil mu vošči Kraška klapa prijateljev. H Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. Ü3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2014/15. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. KRU.T obvešča udeležence skupinskega bivanja v Terme Radenci, da je odhod danes, 24. avgusta, iz Trsta (Ul. Salata) ob 13.40, s trga Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri in na Opčinah (avtobusna postaja št. 39 na Dunajski cesti) ob 14.15. Prosimo za točnost! MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL organizira do danes, 24. avgusta, šagro. Toplo vabljeni. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH: danes, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni! V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bomo slavnostno počastili svojega zavetnika danes, 24. avgusta, z dvojezično mašo. Začetek ob 18.00. Sledila bo procesija po običajni poti ob sodelovanju godbe Viktor Parma iz Trebč. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu. KONJENIŠKI PRAZNIK KONJI NA KRASU, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo, bo v Cerovljah od petka, 29., do nedelje, 31. avgusta, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah, pri športnem igrišču in v Cerovljah, ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). , ^ * POGREBNO PODJETJE J/ trenutku žabsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno ponedeljka, 1. septembra. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 sporočajo, da se vadba začne v petek, 5. septembra, ob 19. uri v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Telovadba bo potekala, kot običajno ob torkih in petkih. Vabljene. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra. + Po pogrebu javimo, da nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi Mirko Coretti Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi Trst, Dolina, Prelože, 24. avgusta 2014 t Zapustila nas je naša draga Albina Razem (Zora) Žalostno vest sporočajo vnuk, svakinja in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 26. avgusta, od 10.30 do 11.30 v Ul. Costa-lunga. Sledila bo sv. maša ob 13.00 v cerkvi v Bazovici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 24. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Čau Zora! Tvoj nasmeh bo vedno z nama. Magda in Karleto z Marinko t V 104. letu starosti nas je zapustila naša draga teta Marija Radovič vd. Blason Žalujoči Fatina, Elio, Renato in Miranda ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 27. avgusta, ob 10.30 v cerkvi v Nabrežini, sledila bo sv. maša ob 11. uri. Nabrežina, Prosek, 24. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Zadnji pozdrav dragi teti Mari Andrej z Isabello Aljoša z Manuello Marko in Ivana Erik in Alan t Angel Strajn Pogreb z žaro bo v petek, 29. avgusta, ob 11.30 v cerkvi Sv. Martina v Dolini. Svojci Dolina, 24. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Olga Leghissa vd. Clarici Ob izgubi naše drage se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob tem težkem trenutku. Družina Cerovlje, 24. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 25.8.2013 25.8.2014 Emilio Skabar Vedno v naših srcih. Tvoja družina 25.8.2012 25.8.2014 Giulio Zeriali Spomin nate je vedno živ. Družina 24.8.1997 24.8.2014 Valter Pala Ponoči zapustiš tvoj gaj in vrneš se v domači kraj. V sanjah vse je kot nekoč, a ko ob zori odpremo oči, ti že daleč si od tod. Domjo, 24. avgusta 2014 8 Nedelja, 24. avgusta 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Občinski svet odobril proračun in določil stopnjo davkov Davka Irpef ne uvajajo, količnik Tasi 1,7 tisočinke Plačilu občinskega dodatka k davku na osebne dohodke Irpef se bodo Števerjanci tudi letos »izmuznili«, nov davek na nedeljive storitve Tasi, ki je skupaj z davkom na nepremičnine Imu in davkom na odvoz odpadkov Tari sestavni del enotnega občinskega davka Iuc, pa bo občina Števerjan uvedla s količnikom 1,7 tisočinke. Tako je v petek sklenil občinski svet, ki je na seji ob določitvi stopnje raznih občinskih davkov odobril tudi letošnji proračun in triletni načrt javnih del. »Kot ostale krajevne uprave smo za- Kraj posega v Ščednem ŠTEVERJAN ■ II *VV | • v v m Z gradbišča na sodisce? Zgodba o zaprtju ceste v Ščednem, ki je pred nedavnim povzročila kar nekaj polemik, bi se lahko končala na sodišču. Županja Franka Padovan je v občinskem svetu povedala, da bi se lahko podjetje iz Dolenj, ki je v spodnjem delu Ščednega saniralo manjši usad, pritožilo zoper nekatere posameznike. »Kaže, da je nekdo grobo ozmerjal delavce. Podjetje bi lahko zaradi tega ubralo sodno pot,« je dejala. Načelnik Občinske enotnosti Joško Terpin pa pravi: »Ko so krajani protestirali zaradi dolgotrajnega zaprtja ceste, smo jim bili ob strani, posameznikov, ki naj bi žalili delavce na gradbišču, pa seveda ne podpiramo.« (Ale) radi krčenja državnih in deželnih prispevkov tudi mi v težavah, kljub temu pa smo skušali naše občane čim manj obremeniti,« je povedala županja Franka Padovan, po kateri bo stopnja davka na nepremičnine Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča ostala nespremenjena (količnik bo 7,6 tisočinke), novi davek Tasi pa bodo kot omenjeno uvedli s količnikom 1,7 tisočinke (najvišja stopnja je 2,5 tisočinke). »Občani bodo v prihodnjih mesecih prejeli na dom dvojezično pismo z navodili za plačilo tega novega davka. Razmišljali smo tudi o znižanju količnika, naposled pa smo se odločili za 1,7 ti-sočinke, kar nam omogoča, da se kot v prejšnjih letih izognemo uvedbi dodatka k davku Irpef ,« je pojasnila županja. Drugačnega mnenja je bila opozicija, ki se je pri glasovanju o davku Tasi vzdržala. »Po našem mnenju bi bilo treba znižati količnik za glavna stanovanja,« je povedal Joško Terpin, načelnik Občinske enotnosti, ki se je vzdržala tudi pri glasovanju o novem davku na odpadke Tari. Glavna novost, ki jo je predlagala večina, je 15-odstotni popust za vse števerjanske gostince, opozicija pa si je po Terpinovih besedah želela, da bi bilo davka na odpadke oproščenih več družin. »Po našem mnenju bi morali biti davka oproščeni vsi občani, katerih kazalec Isee ne presega 10.000 evrov. Trenutno so davka na odpadke oproščeni le tisti, ki spadajo v dohodkovni razred do 6000 evrov. Ob tem bi morala občina z večjimi popusti bolj spodbujati kompostiranje in še dodatno znižati davek za občane, ki živijo v domovih za starostnike,« je povedal Terpin. Z glasovi večine sta bila sprejeta triletni načrt javnih del in letošnji proračun, ki ga je predstavila pristojna odbornica Orieta Jarc, županja Padovanova pa obžaluje, da opozicija ni podprla resolucije proti reformi krajevnih uprav, ki jo načrtuje deželna vlada. »Če bo ta reforma sprejeta, bo naša občina izgubila svojo avtonomijo. Ker se je Občinska enotnost vzdržala, smo resolucijo preklicali; deželi FJK jo bomo vseeno poslali, a kot dokument občinskega odbora,« je povedala Padovanova. »Znotraj opozicije so bila mnenja o tem dokumentu deljena. Ker se nismo predhodno dogovorili, smo se vzdržali,« je zaključil načelnik opozicijske svetniške skupine. (Ale) Od jutri prepoved parkiranja Prihodnji teden naj bi se v Rupi začela gradnja nasipov za zavarovanje hiš pred poplavami Vipave, ki v zadnjih letih vse pogosteje grozi naselju. Od jutri do 30. decembra bo zaradi prehoda težkih vozil prepovedano parkiranje v ulicah Pot v Dele, v Ulici Jakil (med hišnima številkama 21 in 22), v Dantejevi ulici in v Buonarrotijevi ulici (do križišča z državno cesto). Prepoved parkiranja bo iz istega razloga veljala tudi v ulicah Mal-nišče (od hišne št. 5), Kosovel (do hišne št. 55) ter Pot na Roje (do hišne št. 25). Iz sefa ukradili 10 tisoč evrov V noči na včerajšnji dan je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v naselju Gonjače v Goriških Brdih in v času odsotnosti lastnikov iz sefa odvzel večjo količino denarja in nakita. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša okoli 10.000 evrov, je sporočila novogoriška policija. Policisti tako znova opozarjajo na samozaščitno ravnanje pri varovanju stanovanjskih objektov, zlasti ob daljši odsotnosti z doma. GORICA-DOBERDOB - Na šolah tudi imenovanja v stalež Ravnatelje še iščejo Elizabeti Kovic naj bi bil namenjen slovenski licejski pol, Sonji Klanjšček pa Dvojezična večstopenjska šola v Špetru Prihodnji teden bo prišlo do imenovanja v stalež nekaterih vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem. To izhaja iz sestanka, ki je v četrtek potekal na sedežu Deželnega šolskega urada v Trstu. Udeležil se ga je tudi tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. Imenovanj na goriških šolah bo vsega skupaj 75, od tega kar 72 za italijanske in le tri za slovenske šole, od katerih po eno za osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo; ker pa so mesta za predvideni predmet že vsa zasedena, bodo dodali eno imenovanje v stalež za osnovno šolo. Na Tržaškem bo stalež dobilo 71 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, od katerih 62 na italijanskih in devet na slovenskih šolah (po en stalež za vrtec in osnovno šolo, tri za nižjo in dva za višjo srednjo šolo ter dva staleža za podporni pouk). V prihodnjem tednu naj bi prišlo tudi do imenovanja novih ravnateljev oz. vršilcev dolžnosti na nekaterih šolah, kjer ravnateljice odhajajo v pokoj. Na Goriškem je to primer višjih srednjih šol, kjer ravnateljica Mihaela Pirih, ki je skrbela tako za licejski kot tehnični pol, odhaja v pokoj in ni še znano, kdo jo bo nadomestil; s prvim septembrom se bosta upokojili tudi ravnateljica Dvojezične večsto- Elizabeta Kovic Sonja Klanjšček penjske šole v Špetru Živa Gruden in ravnateljica Tehniškega zavoda Žige Zoisa v Trstu Milena Padovan. V četrtek so na spletni strani Deželnega šolskega urada objavili okrožnico z navedbo šol, ki bodo s prvim septembrom brez ravnatelja in ki jih bodo začasno prevzeli ravnatelji drugih šol (t.i. regenca), objavljen pa je tudi rok, do katerega lahko redni ravnatelji izrazijo svojo pripravljenost sprejeti dodatno breme; rok bo zapadel jutri ob 10. uri. Do konca tedna bo moral šolski urad nato potrditi imenovanja. Kar se goriških slovenskih šol tiče, na četrtkovem srečanju v Trstu niso postregli z imeni, rečeno je bilo le, da so našli rešitev. Slednja bo skoraj gotovo v tem, da bo prazna ravnateljska mesta moral prevzeti kateri od ostalih ravnateljev, ki že vodijo kako šolo, kar je po mnenju tajnika sindikata Joška Prinčiča zelo problematično: obstaja namreč odlok o novem razpisu natečaja za ravnatelje, oblikovala se je že komisija, ki pa baje zaradi pomanjkanja denarja ni bila še sklicana, kar je zelo hudo, opozarja Prinčič. Med »kandidati« za prevzem rav-nateljskega mesta na licejskem polu v Gorici se omenja ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elizabeta Kovic, ki pa nam tega, ali bo vodila tudi licejski pol, ni mogla ne potrditi ne zanikati. Sama ni dala svoje razpoložljivosti, niti ni zaprosila za dodelitev dodatnega ravnateljskega mesta, če pa bo prišlo uradno sporočilo iz deželnega šolskega urada, bo v Garibal-dijevem slogu odgovorila »obbedisco«. Po ravno tako neuradnih informacijah naj bi slovenski tehniški pol v Gorici prevzel ravnatelj iz Tržaške, dodatna zadolžitev pa se pripravlja tudi za ravnateljico Večstopenjske šole Doberdob, Sonjo Klanjšček, ki naj bi ji bila namenjena Dvojezična večstopenjska šola v Špetru. Če je to najdena rešitev, bo znano ob koncu tedna. Da jih čaka zahteven izziv, potrjuje tudi dejstvo, da zakon ne dopušča imenovanja pomočnikov - podravnate-ljev, ki bodo oproščeni pouka. TRŽIČ - Županja o razvoju pristanišča »Tržiška luka ima potencial, ki je bil doslej neizkoriščen« Tržiško pristanišče ima velik razvojni potencial, ki je bil doslej neizkoriščen in ga je treba ovrednotiti, da lahko pridobi središčno vlogo. Tako pravi tržiška županja Silvia Altran, po kateri občinska uprava zelo pozorno sledi dogajanju na deželni in državni ravni ter novostim, s katerimi je povezana tudi prihodnost tržiškega pristanišča. Na tem področju namerava občina imeti odločilno besedo, predvsem zdaj, ko je v teku razprava o gradnji upli-njevalnika družbe Smart Gas, ki bi bil s trži-škim pristaniščem močno povezan. Govor je namreč o izkopu kanala, ki vodi v tržiško luko in ki ga je treba poglobiti, da bodo lahko v luki pristajale tudi večje ladje. »Zadovoljni smo, ker predsednica dežele Debora Serracchiani in odbornica Mariagrazia Santoro izkazujeta pozornost tržiškemu pristanišču. Pomembna je bila predvsem udeležba odbornice Santorove na seji svetniške komisije, na kateri smo razpravljali o pristaniškem regulacijskem načrtu. Upam, da bo postopek odslej potekal brez ovir in da bomo lahko nadoknadili dolgoletno zamudo, ki ni omogočala razvoja pristanišča.« Altranova sledi tudi dogajanju na državni ravni, kjer je govor o posodobitvi pristaniške zakonodaje. »Vemo, da bodo te spremembe vplivale tudi na naš prostor. Soglašam s potrebo po uvedbi novih prijemov, zgledovati pa se je treba po uspešnih modelih drugih evropskih držav. Treba je povečati vlogo krajevnih uprav, poenostaviti postopke in zagotoviti pristaniščem finančno avtonomijo,« je dejala Altranova. GORICA Z marihuano v žepu Goriški karabinjerji so v minulih dneh zaradi posedovanja opojnih substanc prijavili prefekturi 21-let-nega slovenskega državljana. T.H., ki stanuje v Novi Gorici, je na karabi-njerje naletel v Ulici Nizza v središču Gorice. Karabinjerjem se je zdelo, da se vede nekam sumljivo, zato so ga ustavili in ga pregledali. Pri sebi je mladenič imel dva grama ma-rihuane, ki so mu jo karabinjerji zasegli, njega pa so prijavili prefekturi. SOVODNJE - Gradbišče sredi vasi Inercija, malomarnost, pasivno prilagajanje ... O slovenščini oziroma dvojezičnosti ni ne duha ne sluha Gradbeni oder obdaja Kulturni dom v Sovodnjah zaradi obnovitvenih del. Glavni poseg je na strehi, s katere odstranjujejo tudi azbest, opozarja lepo viden napis, ob njem pa sta pritrjeni na ograjo še drugi dve tabli s tehničnimi podatki o gradbišču in izvajalcih. Dela, ki jih izvajajo po naročilu lastnika stavbe - družbe Alpe, bodo vrnila uporabnikom obnovljen dom. Njegov glavni uporabnik v večinsko slovenski vasi je slovensko Kulturno društvo Sovodnje, slovenska je tudi družba-lastnica poslopja in slovenska so imena teh, ki so odgovorni za gradbišče in dela izvajajo, zato se tudi nam vsiljuje preprosto vprašanje, zakaj o slovenščini oz. dvojezičnosti ni ne duha ne sluha na gradbiščnih tablah. Inercija, malomarnost, pasivno prilagajanje... Tab,a pred Ku|turnim domom / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. avgusta 2014 9 NOVA GORICA - Neda Rusjan Bric na čelu gledališča Želi si menjav in povezav Minuli torek je vodenje Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici kot vršilka dolžnosti direktorja prevzela igralka, režiserka in pisateljica Neda Rusjan Bric, ki se poteguje tudi za redni petletni mandat direktorice. Dolgoletna članica igralskega ansambla ljubljanskega Slovenskega mladinskega gledališča, predavateljica na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici, občinska nagrajenka ... bi novogoriški teater rada vpela v mednarodni prostor in iz njegovega obmejnega položaja naredila prednost, zaradi katere bi postal poseben in privlačen za mlade kadre ter za občinstvo. Tudi za tisto z druge strani meje. S čim se na novem delovnem mestu najprej spopadate? Z najbolj aktualnimi stvarmi, ki so hišne narave, s problemi med svetom zavoda in bivšim direktorjem, ki pa jih niti nočem komentirati. Odnose nameravam zastaviti na novo, ne bi se rada več preveč ozirala na ta nesoglasja. Predvsem si želim po- SNG Nova Gorica bi rada vpela v mednarodni prostor, njeno predstavo o Nori Gregor bo gostil tudi teater v Gorici praviti slab vtis, ki ga ima javnost o tej hiši, zaradi številnih tožb in podobnega. Res upam, da se bo to nehalo. Poudariti pa moram, da gredo bivšemu direktorju tudi velike zasluge: to da je sezidal malo dvorano, na primer. Ne vem, če bi komu drugemu v teh časih lahko uspelo kaj takega, klobuk dol za to. Za naše gledališče je ta dvorana izjemnega pomena. Skratka, rada bi začela na novo, predvsem z dobrimi odnosi. To hišo je treba spraviti na boljši glas. Da bodo mediji pisali o naših gostovanjih, nagradah, ne o tožbah ... Pred kratkim smo pisali o tem, da se SNG Nova Gorica sooča s kadrovskimi spremembami. Tretjina umetniškega ansambla naj bi se v kratkem upokojila, prišli bodo novi igralci. Tudi to bo neke vrste izziv za novega direktorja. Trijezični pozdrav bumbaca FOLJAN-REDIPULJA »Fratello - Fradi - Brat« »Fratello - Fradi - Brat,« se glasi trijezični pozdrav, ki ga goriška pokrajina s svojih lepakov naslavlja na papeža Frančiška, ki se bo 13. septembra na avstro-ogrskem pokopališču v Foljanu in pri italijanski kostnici v Redipulji poklonil žrtvam vseh vojn. Trijezična je tudi dobrodošlica na plakatih, ki jih je ob papeževem obisku izdelalo združenje Pro Loco, ki upravlja tamkajšnje kraje spomina. Res je. Dokler sem vršilka dolžnosti, se s tem sicer ne morem intenzivno ukvarjati ..., se pa na neki način že. Je pa to tisto, kar dejansko dela gledališče. To, da so se nekateri igralci upokojili, je po eni strani dobro, saj prihajajo novi. Obenem pa mi je tudi hudo, ker so to ekstremno dobri igralci, kot so Bine Matoh, Ivo Barišič, Branko Ličen ... Še so polni kreativne moči, upam, da bomo z njimi še sodelovali. Po drugi strani je to velik izziv, saj prihajajo mladi, kar je po eni strani odlično, po drugi pa se je treba zavedati, da nismo v Ljubljani, ki je zanje izjemno atraktivna. Sem bodo prihajali in tu tudi ostajali, če bomo uspeli narediti res dober teater, ki jim bo ponujal kreativne in umetniške izzive. Torej je edina možna pot, da se trudimo, da je to gledališče nekaj posebnega, da je kakovostno. Posebno pa je že zaradi svoje lege in zaradi svoje mejne pozicije. Tukaj vidim zelo neizkoriščen prostor. Ne zato, da se hiša ne bi trudila, ampak sama bi zastavila velik del cilja na to, da se bolj povezujemo, najprej z Gorico - danes so stvari take, da je to mogoče. Po eni strani se nacionalizmi res še bolj zbujajo, po drugi strani pa lažje dobiš sogovornike na drugi strani kot pred desetletjem. To vem iz izkušenj, zadnji dve leti sem delala na svoji novi predstavi o Nori Gregor, kjer sem uspela pridobiti res pomemben teater Rossetti iz Trsta, ki je eden redkih teatrov »stabile« v Italiji. Zame je to velik uspeh. To predstavo bomo odigrali tudi v goriškem gledališču Verdi v njihovi abonmajski ponudbi. Sem bi si želela pripeljati italijansko publiko. Skratka, želim si menjav, povezav. Vse to je sedaj mogoče zaradi te mreže poznanstev, ki sem jo vzpostavila. Tudi z zamejskimi organizacijami, ki jih sedaj zelo dobro poznam . Ti dve mesti morata imeti poseben status, moramo pa ga narediti mi, ki živimo tukaj. Ne bi si želela, da hodimo eni k drugim samo v nakupovalne centre. Pogosto govorimo o čezmejnem povezovanju kulturnih in drugih institucij, a kazalo bi najprej začeti s povezovanjem in sodelovanjem kulturnih institucij v Novi Gorici, med katerimi ga ni opaziti veliko. Je treba torej začeti doma? Absolutno. Prezgodaj je še, da bi kaj Neda Rusjan Bric, igralka, režiserka in pisateljica, dolgoletna članica igralskega ansambla ljubljanskega Slovenskega mladinskega gledališča in predavateljica na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki ima svoje prostore v Gorici rekla, poznam sicer to območje - čeprav sem živela v Ljubljani, imam tu družino, vsak teden sem vsa leta redno prihajala domov. Povezana sem s tem prostorom, v globino pa ne poznam, kako delujejo druge hiše. Zato lahko sedaj povem samo kot občanka Nove Gorice, kaj opažam, in to je točno to. Da je tega povezovanja premalo. Nova sezona na velikem odru SNG se pričenja ravno z vašo dokumentarno fikci-jo »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina. Gre za trijezično koprodukcijo štirih gledališč: novogoriškega, ljubljanskega, tržaškega in graškega. Najbrž ni naključje, da so ravno ta štiri ... Ne, ni. Gre za tri sosedske dežele, ki imajo problematične odnose in so bile v zgodovini skregane, gre za to, da začnemo te odnose s pomočjo umetnosti na novo graditi. Zato se mi je tudi na simbolični ravni zdelo pomembno narediti tako kopro-dukcijo. Želela sem si, da je narejena v Novi Gorici. Nora Gregor je bila rojena v Gorici. V to zgodbo sem povezala svoje dosedanje matično Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je velik partner v evropskem in svetovnem gledališkem prostoru. Vsaj nekaj teh uspehov in navezav bi rada povezala tudi s SNG Nova Gorica. Gradec pa je mesto, kamor se je izselila družina Nore Gregor. Z izjemo nje je celotna družina tam tudi pokopana. Vsa ta zgodovina se mi zdi zelo fascinantna, pa tudi življenje Nore Gregor. To je gotovo vaš največji dosedanji režiserski izziv . Zagotovo. Način dela je sicer podoben kot v prejšnjih predstavah: sama sem napisala tekst, vključena je tudi filmska zgodba, ki je tokrat najbolj ambiciozna. Film je bil posnet v Gorici, Gradcu in Trstu. Moja želja je, da na premieri sedijo predstavniki vseh treh narodnosti in vsi razumejo predstavo. To pomeni, da bomo vsi slišali svoj jezik in vsi bomo morali brati nadna-pise. Predstava o Nori Gregor ni prva, v kateri postavljate v ospredje zgodovinske osebnosti tega prostora. Trilogiji o Gregorčiču, bratih Rusjan in aleksandrinkah sledi Nora Gregor. Se skozi njihove zgodbe razkriva neka kolektivna zgodovinska platforma, ki zaznamuje tudi današnjega primorskega človeka? Prepričana sem, da se, vendar ne govorim le o Primorcu, govorim o človeku, o človeški intimi. Na gostovanjih s svojimi predstavami - na Kitajskem ali v Egiptu -sem izkusila, da gre za tako različne kode razumevanja, različne kulture, da bi, če bi govorila zgolj o naši primorski zgodovini in ne bi bilo poleg tudi momentov, ki jih lahko razume vsak človek, predstava drugje enostavno ne mogla funkcionirati. Mene zanima, kaj človek je ne glede na to, kje se rodi. V svojem bistvu smo vsi enaki. Zato ne prenesem nobenega rasizma, nacionalizmov in podobnega. Zavedati se moramo svojih korenin in jih gojiti. Absolutno moramo gojiti našo nacionalno dediščino, ampak to ne pomeni, da moramo biti nacionalisti. To je zame velikanska razlika. S svojimi predstavami želim govoriti o tem. Zato sem zgodbo pri Nori Gregor razširila: ona se je v Gorici samo rodila, v bistvu pa je govor o prvi in drugi svetovni vojni, o Evropi prve vojne, nacionalizmu, sovraštvih, ki so se dogajala zaradi tega. Obravnavam predvsem posledice, ki so pač vplivale na posameznika, ki ga predstavlja glavni lik. Ko vidimo, kaj vse nosimo s sabo, se lahko zavemo, kje smo, kaj smo in zakaj smo tukaj. Vse to me pa zanima izključno zato, da bi si morda znali odgovoriti, kam naj gremo. Nacionalizem, zapiranje in podobno gotovo niso pravilen odgovor na to vprašanje. Našo kulturo moramo prenašati ven, da bodo drugi videli, kaj imamo, ne na način, da se zapiramo, ampak da se razširjamo. Katja Munih SELCE - Partizanski miting Iz humanitarnega vzgiba na fronto Predstavitev knjig sredi avgusta, preden pade mrak, je tvegano dejanje. Vsekakor pa se je petkove hkratne predstavitve dveh publikacij na Partizanskem mitingu v Selcah udeležilo skoraj 40 oseb različnih starosti, moških in žensk, krajevnih standardnih obiskovalcev in tudi iz Doberdoba, Gorice in Trsta. Napovedana je bila prisotnost hčere in sina sicer različnih staršev, ki pa sta ju povezovala vojna usoda in humanitarni vzgib, značilen za bolničarsko stroko. Giuseppe iz Dolenj in Anna iz okolice Pordenona sta bila med drugo svetovno vojno službeno in študijsko v Gorici in oba sta se povsem samostojno iz notranjega humanitarnega, družbenega in svetovnonazorskega vzgiba neposredno vključila v protifašistično in protinacistično gibanje v okviru slovenske Osvobodilne fronte. Pred strokovno predstavitvijo, ki jo je ponudila družbeno angažirana profesorica Anna di Gianantonio, je v imenu pokrajinskega odbora ANPI-VZPI dvojezično pozdravil podpredsednik Mario Lavrenčič. Tudi doberdobska občinska uprava je ocenila, da je vredno posredovati uraden pozdrav takšni pobudi, ki živo dokazuje prepletanje enotnih vrednot, ki so v vojnem času povezovale sicer jezikovno mešano prebivalstvo. Predavateljica je izpostavila sicer različen slog pisanja Anninega dnevnika z ilegalnim imenom Nataša in Giuseppe-jevih spominov, a isto voljo po pomoči ranjenim in mučenim upornikom ter željo po porazu nemške vojske in republikanske »milizie« vključno z njihovimi kola-boracionisti. Izrecno je opozorila skozi Natašino zgodbo, kako se je skozi vojno izkušnjo zrevolucionirala družbena in družinska vloga žensk: po vojni ni bilo nič več tako kot pred njo. Lorena Fornasir, Annina - Natašina hči, je s pronicljivo pripovedjo opisala svoj odnos z mamo, ki je po vojni obmolknila glede svoje konspirativno obveščevalne vloge ter prepustila pripovedovanje dogodkov možu Ariju, komandantu ravninske divizije garibaldincev, s katerim se je ob koncu spopadov poročila. Giuseppejev sin Bo- S petkove predstavitve v Selcah ris je bil na predstavitvi prisoten, a v njegovem in svojem imenu je o drugi knjigi govoril Aldo Rupel, ki je besedilo prevedel v slovenščino. Zato imamo sedaj dvojezično pričevanje o bolničarju, poročenem z Vrtojbenko, ki ni odšel v velike operativne enote, temveč je deloval v strukturah Goriškega vojnega področja v okolici Renč, Škrbine in Komna ter seveda v samih vaseh in zaselkih, kjer so bile v podzemnih kleteh ambulante za ranjence in obolele. Iz publike je posegla peterica prisotnih z nekaj vprašanji in izkustvenimi do- bonaventura polnili prav v zvezi z ženskimi revolucionarnimi liki, s sodelovanjem med garibal-dinci in partizani, s prehajanjem italijanskih in furlanskih kadrov iz vrst OF v nastajajočo »Resistenzo« in s tedanjim razširjenim prepričanjem, da je 7. federativna republika mogoča. Hkrati s prodajo knjig - tudi ostalih izdaj raziskovalnega centra Gasparini iz Gradišča - je potekalo zbiranje podpisov v podporo zahtevi, naj dežela FJK centru ne ukine prispevkov za delovanje, kot je sedaj odločeno zaradi krčenja sredstev. 10 Nedelja, 24. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR GORIŠKA - Izredni odstrel divjih prašičev še ni dovolj »Lovcem večja svoboda« Mnogi vinogradniki se odločajo za elektroograje, ki pa imajo kar nekaj pomanjkljivosti - Mesa v večjih količinah ne smejo prodajati Skoda, ki jo povzroča divjad po vinogradih, vrtovih in sadovnjakih na Goriškem, je iz leta v leto večja. Divji prašič se kot povzročitelj škode uvršča na prvo mesto: težave s tropi ščetinarjev so znane, a kljub temu do danes strokovnjaki ter pristojni deželni in pokrajinski uradi niso našli prave rešitve. Vse več kmetovalcev in vinogradnikov si mora zato pomagati z lastno iznajdljivostjo. Nekateri se poslužujejo električnih pastirjev in petard, drugi za-grajujejo še tako obsežna zemljišča. O pereči problematiki divjih prašičev in o tem, ali so našteti ukrepi učinkoviti, smo se pogovorili z Benjaminom Komjancem, predsednikom Lovske družine Jazbine. Lovci so na območju lovišča, ki se razprostira na 300 hektarjih površine, v lanskem letu uplenili 31 divjih prašičev, letos pa že preko 20. »V zadnjih 15 letih je v življenjskem slogu te divje živali prišlo do izrazitih sprememb. Tropi merjascev se že nekaj let ne pomikajo več na dolge razdalje. Zdi se, kot da so jim tukajšnje omejene gozdne površine dovolj: primerno ležišče in skrivališče jim predstavlja že košček goščave ali del ne negovane travnate površine. Ker so vsejede živali, se prilagajajo vsem vrstam hrane: posebno požrešni so na podzemne dele rastlin in plode, zato se tudi lotevajo nadležnega površinskega ritja,« razlaga Komjanc, po katerem je merjasec zelo inteligentna in prilagodljiva žival. Ker pri nas nima naravnih plenilcev, so razmere za razmnoževanje idealne. »Ravno v ciklusih razmnoževanja tiči problem, ki vpliva na mer-jaščevo prekomerno namnožitev. Divji prašiči se za razliko od ostale divjadi bu-kajo čez celo leto, samice pa lahko kotijo povprečno od 4 do 10 mladičev. Ko se začne lovsko leto, ki traja od 15. maja do 15. januarja, je število divjih prašičev že tako obsežno, da jim s težavo kljubujemo,« poudarja Komjanc. ELEKTRIČNA ZAŠČITA Vse več vinogradnikov zaščiti svoje vinograde z električnimi ograjami, ki pa imajo kar nekaj pomanjkljivosti. »V večini primerov bo merjasec ob dotiku z žico za-krulil, se oddaljil in nato poiskal drug prehod,« razlaga Komjanc. Zaradi stroškov, ki so povezani s postavitvijo elektroograj, se praviloma uporabljajo le cenejše oblike oz. enožični ali dvožični električni pastirji. »Priporočljivo bi bilo uporabljati večje in posebne mrežaste elektroograje, ki segajo tudi do 80 centimetrov od tal. Pri sistemih z večjo žičnato površino je elektrošok za žival neizbežen in bolj učinkovit. Električne ograde pa zahtevajo precejšnje oskrbovanje. Travo v bližini ograje je treba redno kositi, poleg tega pa mora lastnik nenehno preverjati stanje akumulatorja in paziti, da ne pride do nezaželenih kratkih stikov,« še pojasnjuje Komjanc. LOV SE ZAČNE PO PRVEM STRELU Tik ob Prevalski nižini na lovskem območju Jazbine je med vinogradi in polji postavljenih 22 višinskih prež. »Na divje prašiče streljamo praviloma iz višinskih postojank. Pri lovu moramo upoštevati lovski pravilnik, ki ne dovoli streljanja na divjad v neposredni bližini cest ali hiš. Včasih se zdi, kot da so sami divji prašiči razumeli, da so ta območja zaščitena, saj se ravno tam množično zadržujejo,« opozarja Kom-janc. Da žival pri priči pogine, ji mora krogla prebiti prstni koš. Če strel ni precizen, se žival razdivja in pobegne tudi nekaj kilometrov daleč. Lovec ji mora slediti s hitrim korakom ali s pomočjo psa krvosled-ca. »Upati je treba, da se merjasec ne bo zgrudil v težko dostopno mesto. Povleči tudi do 150 kg težko svinjo iz jarka namreč ni od muh niti za mlajšega lovca, kaj šele za starejšega. Treba si je urediti tudi odvoz, ki je možen le s traktorjem ali džipom,« ra- zlaga Komjanc in obenem opozarja na zaplete pri veterinarskih pregledih morebitnih okužb s trihinelozo: »Ko uplenjenemu sesalcu odstranimo vse drobovje in kožo, moramo na pregled k veterinarju. Za izvide vzorcev mesnega tkiva se poslužujemo pretežno veterinarskega zavoda v Novi Gorici, saj nam tam pregled opravijo v nekaj Benjamin Komjanc ob električni ogradi (desno), ki na Prevali »ščiti« edini nasad koruze, sled ščetinarja (zgoraj) in ustreljen divji prašič (levo) foto vas urah, na zdravstvenem podjetju v Gorici pa moramo na laboratorijsko preiskavo čakati deset dni.« IZREDNI ODSTRELI NE ZADOSTUJEJO Namnožitev divjih prašičev je postala nevzdržna tudi za lovce. »Lov je danes za človeka le postranska dejavnost, ki ni povezana z vidikom oskrbe s hrano, zato celotnega lovskega plena znotraj naše lovske družine, ne utegnemo porabiti. Žal nam deželna zakonodaja prepoveduje, da bi meso v večjih količinah lahko prodajali, kar pa je v Sloveniji dovoljeno,« razlaga Komjanc in v isti sapi poudarja, da je v zvezi s problematiko namnožitve par-kljaste divjadi marsikaj postorila goriška pokrajinska uprava: od odreditve izrednega odstrela do ustanovitve posebnih strokovnih služb in sklada za povračilo škode oškodovanim kmetovalcem. Predvidene so tudi davčne olajšave pri postavljanju električnih ograd. »Menim, da bi morale lovske družine od države in pristojnih regulacijskih organov pridobiti večjo suverenost predvsem pri organizaciji odstrela ter podaljšanja urnika lova v zimskih mesecih. Omeniti gre primer, ki se je pred leti zgodil na Banjški planoti. Tam so se krajevne lovske družine odločile, da bodo radikalno posegle po tovrstni divjadi: divji prašiči so bili skoraj v celoti iztrebljeni in številčno postavljeni na raven ostale divjih živali.« (vas) ŠTANDREŽ-SOVODNJE Kolesarsko stezo so očistili, drugo stran ceste pa Urejena kolesarska steza (spodaj) in nepokošena trava pred nekdanjo sežigalnico (zgoraj) foto j. čavdek V petek smo v našem dnevniku opozorili na zaraslo kolesarsko pot v industrijski in obrtni coni med Štandrežem in So-vodnjami, ki je odvračala kolesarje. Julijan Čavdek, občinski svetnik SSk v Sovodnjah, je z nedostojnim videzom poti seznanil predsednika konzorcija za industrijski in obrtni razvoj ter krajevne upravitelje. Opozorilo je očitno zaleglo, saj so še isti dan pokosili travo in kolesarsko stezo temeljito očistili. Nerazumljivo pa je, da hkrati niso pokosili tudi trave pred vhodom v nekdanjo sežigalnico in v center za zbiranje odpadkov. Obe strani ceste bi morali redno čistiti in vzdrževati, poudarja Čavdek. W ki »n« v OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja raznih sort vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Grški »n« v Brdih? Koliko ljudi prepozna to grško črko, izklesano v velikanski kos laporja? Zakaj? Čemu? Ker je začetna črka priimka Paraschos, ki je grškega izvora. Imeni fantov, s katerima sem se pogovarjal, Alexis in Jannis, prav tako. Pogovarjali pa smo se po slovensko, saj je njuna mama iz Štandreža in slovenščino uporabljata od otroškega vrtca dalje; oče pa je Grk, ki je študiral na tržaški univerzi in se nato trajno naselil v Brdih. Grška črka kot proizvodna oznaka na nalepki - prve steklenice so polnili leta 1999 - označuje gotovo najmlajše vinogradniško podjetje na Bukovju. Družinska podjetniška izbira je padla pred približno dvajsetimi leti, potem ko je njun ded odkupil nekaj hektarjev na Pušči. Ime samo pove, kakšen svet je tam okrog, a verjeli so v globlje flišne plasti. Kasneje so pridobili še štiri hektarje na Slatni-ku in Rovani, v Štandrežu pa jim je sorodstvo prepustilo vinograde, ki bi se sicer zarasli in propadli. Alexis in Jannis sta mlada empirična samouka. Očetu sta se pridružila prvi leta 2006 in drugi 2011. Sledita njegovim izhodiščem o povsem naravnem pridelovanju grozdja in naravni vinski proizvodnji: travo v vinogradu kosijo in je ne uničujejo s herbicidi, ki kakorkoli preidejo v zemljo in iz nje v sadike, listje in grozde. Ne uporabljajo gnojil, ni- Brata Paraschos ob družinski oznaki z grškim »n« foto ar S tolikšnimi sodi vina ne bo zmanjkalo foto ar. ti žvepla, ne kupujejo in ne dodajajo kvasovk. Po postavitvi nove kleti leta 2003 so počakali, da so same prišle iz krajevnih vinogradov z jagodami in pec-lji. Tudi zaradi tega je njihovo vino povsem svojevrstno. Opočna tla dajejo zadostno količino sestavin, ki ohranjajo kakovost vina deset in več let, sicer pa itak postanejo dolgotrajna vina »zrela« šele po sedmem letu zorenja. Učila ste se tudi iz izkušenj sosednih briških vinogradnikov. Ena izmed teh izkušenj pravi: hitro vretje zmanjšuje oksidacijo. S takšnimi pristopi in postopki se tudi bela vina približujejo sestavi in hranljivosti črnih. Vinarstvo Paraschos se ne poslužuje odmevne pisane ali video reklame. Stranke pridejo, si ogledajo in preverijo vinograde ter postopke in prepričane naročijo. Ne zahtevajo certifikatov. Zaupajo tudi sistemu verižnega ustnega sporočanja sladokuscev, zaradi katerih se je prodaja razširila v Skandinavijo in Kanado ter na Japonsko. Vinarstvo »n« (za Paraschos) je povezano v omrežju s podobnimi proizvajalci v Italiji, Gruziji, Franciji ... V moje veliko zadoščenje sta me podučila, da so črna vina bolj zdrava, manj filtrirana, z večjo količino antioksidantov. S takšnimi namreč včasih nazdravljam. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. avgusta 2014 1 1 GORIŠKI AVGUST Mednarodni mladinski filmski tabor Z jutrišnjim dnem in do petka bo v Goriških Brdih potekal tretji Mednarodni mladinski filmski tabor; pripravlja ga Ustanova Silvana Furlana, ki je bila ustanovljena z namenom, da nadaljuje delo prezgodaj umrlega filmskega kritika, režiserja in filmskega zgodovinarja Silvana Furlana. Tabor poteka v sodelovanju s poljskim konzulatom v Plešivem, kjer ima na domačiji Uroša in Nejke Klinec sedež poljska kulturna ambasada. Letos se ga udeležuje 25 mladih in šest mentorjev iz Slovenije, Italije, Avstrije in Poljske. Otroci se bodo pod vodstvom mentorja Darka in letošnjega gosta Gregorja Božiča s pomočjo kamere skušali povezati s filmsko umetnostjo ter posneti in tudi zmontirati samostojen filmski izdelek; ta bo predvajan na zaključnem večeru v petek. (km) Miting, ples in tombola Na Partizanskem mitingu v organizaciji VZPI-ANPI, ki poteka na prireditvenem prizorišču v Selcah, bosta danes in jutri plesna večera s spremljavo ansamblov, oba dneva ob 23. uri pa še tombola. Črna komedija »Nona« V okviru novogoriških Poletnih doživetij bo nocoj ob 21. uri na ploščadi za mestno hišo črna komedija »Nona«, ki jo bo uprizorila gledališka skupina Globočak Kambreško; udeležba je brezplačna. Klezmer v Gradišču V okviru festivala klezmer glasbe v Gradišču bo na dvorišču palače Tor-riani drevi ob 21. uri nastop skupine Fuori dal Pozzo, jutri ob 21. uri pa koncert skupine Alef Band in klarinetista Davideja Casalija; vstop prost. Vivaldi in recital Zadnji glasbeni večer v Vili Codelli v Mošu bo nocoj ob 21. uri: ob stoletnici prve vojne bosta violinist Giacobbe Stevanato in komorni orkester FJK izvajala Vivaldijeve »Štiri letne čase« ob recitalu Daniele Picoi; vstop bo prost s prostovoljnimi prispevki. Jutri filmska glasba Glasbeni niz »Musica a 4 Stelle« bo jutri ob 21. uri v Areni Parco delle Rose v Gradežu postregel s koncertom Morriconejeve filmske glasbe, nastopila bo Movie chambre orchestra; vstop bo prost. edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 21.00 »Step up all in«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Hercules il guerriero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 20.20 -22.20 »Hercules il guerriero«. Dvorana 3: 17.10 - 20.15 - 22.00 »Cat-tivi vicini«. Dvorana 4: 16.45 - 18.40 »Step up all in«; 21.00 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Li-beraci dal male«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 21.00 »Step up all in«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Hercules il guerriero«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.20 »Hercules il guerriero«. Dvorana 3: 17.10 - 20.15 - 22.00 »Cat-tivi vicini«. Dvorana 4: 16.45 - 18.40 »Step up all in«;21.00 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Li-beraci dal male«. Razstave »AN MEINE VOELKER« (Mojim narodom) je naslov razstave, ki je na ogled na sedežu združenja Società Cormo-nese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu; razstavljeno je dokumentarno, fotografsko in časopisno gradivo o začetku prve svetovne vojne in krminskih vojakih, ki so tedaj odšli na fronto; do 31. avgusta vsak dan 9.0013.00 in 15.00-20.00; zaprto ob nedeljah popoldne. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 18 v Gorici je na ogled razstava »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trin-cee« (1914: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov); do 14. septembra od torka do nedelje 10.30-12.30, 16.00-19.30. »SAKSIDA - SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. ~M Koncerti FESTIVAL »GLASBE SVETA 2014« na odru pred gradom Kromberk vsak torek ob 21. uri: 26. avgusta Neca Falk & Jerko in Miro Novak »Maček Muri«, nastopajo Neca Falk (petje), Jer-ko Novak (kitara) in Miro Novak (kitara). V okviru festivala bo od 19. ure potekala tržnica dobrot sveta. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klez-mer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in brezplačna delavnica dvornega plesa); vstop prost. 16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV« (»Nei suoni dei luoghi«): 27. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Šta-rancanu »Cem Live Orchestra«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15. Informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. V GRADEŽU, na terasi »Belvedere« občinske knjižnice Falco Marin nad plažo Costa Azzurra, bo potekal v organizaciji Alpe Adria Puppet Festival 2014 od 26. do 29. avgusta laboratorij »Colori per Aria«. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na ko-talkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) ali kdvipava@virgilio.it. APT obvešča, da je v teku potrditev letnih šolskih abonmajev APT, od 25. avgusta pa bo možen nakup novih abonmajev; informacije po tel. 0481593513, 0481-593515 ali titoli.viag-gio@aptgorizia.it. M Izleti Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. ESTORIABUS bo spet odpotoval v soboto, 27. septembra, izletnike bo spremljal Paolo Cavassini. Obiskali bodo Gardone Riviera in palačo Vittoriale, ki jo je dal zgradili Gabriele D'Annunzio; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. □ Obvestila PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega / Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem; informacije po tel. 348-5298655. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 13. in 14. septembra izlet v Dolomite - prečenje skupine Sella. Prvi dan približno 3 ure hoje, drugi dan od 4 do 5 ur. Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza je obvezna predhodna prijava in vplačilo akontacije do sobote, 30. avgusta; informacije in prijave po tel. 331-7059216 Vlado. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo zaprta do vključno 24. avgusta; od 25. avgusta bo odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 3331175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 ( Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od 25. do 29. avgusta. GORIŠKI DRŽAVNI ARHIV v Ul. Dell'Ospitale 2 (tel. 0481-535176) bo v avgustu odprt ob ponedeljkih in sredah med 8. in 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih med 8. in 14. uro. AŠD KRAS DOL-POLJANE vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.30 v društvene prostore na Palkiš-ču na sejo za organizacijo programa prireditve, ki bo potekala septembra. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠZ DOM obvešča, da bodo od ponedeljka, 25. avgusta, do petka, 29. avgusta, košarkarji letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003 vadili skupaj od 17.30 do 19. ure. AŠZ Dom hkrati obvešča, da bo v ponedeljek, 1. septembra, potekal prvi trening minibasketa za letnike 2004 in mlajše. Trening bo potekal od 16. do 17. ure v Kulturnem domu v Gorci. Treninge, ki so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko, bo vodil Andrej Vremec. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 29. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00). GORIŠKA NADŠKOFIJA sporoča, da bo ob papeževem romanju v Redipuljo v soboto, 13. septembra, maša za padle v vseh vojnah ob 10. uri na območju kostnice. Dostop bo omogočen le z ustreznim dovoljenjem (»pass«), ki ga verniki lahko dobijo pri župnikih. Kdor bo imel »pass«, bo moral priti h kostnici do 7. ure. Posamezne dekanije bodo organizirale avtobusni prevoz; informacije na goriški nadškofiji (od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, tel. 0481597662, faks 0481-597666, papafran-cescoaredipuglia@arcidiocesi.gorizia.it). 0 Prireditve SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE bo v Gorici od 29. do 31. avgusta; tradicionalni sprevod z udeležbo vseh skupin bo v nedeljo, 31. avgusta, ob 16.30 s startom pri cerkvi Sv. Justa na Korzu Italia. »ŠMARTNO PRAVLJIČNA VAS« v sredo, 27. avgusta, na osrednjem trgu v Šmartnem: ob 17.30 odprtje festivala »Sanje v Medani« in »Šmartno pravljična vas« ter pravljičnega sejma; ob 18. uri lutkovna miniatura za najmlajše »Turlututu«, nastopa Lutkovno gleda- lišče Ljubljana v Hiši kulture; ob 18.50 pripovedovanje za otroke »Rdeče sonce in beli mesec«; ob 19. uri predpre-miera lutkovne predstave za otroke in odrasle »Krpanova sol«, nastopa Miha Arh; ob 19.45 pripovedovanje za otroke in odrasle »Zvezde brez teže«; ob 20. uri lutkovno-glasbena predstava za otroke in odrasle »Papelito, Brencl banda: Papir'n Muzika«; ob 20.30 koncertno etnorajanje Brencl bande z gosti; ob 21.15 lutkovna satira za odrasle »Pavliha revival«, nastopa Matija Solce. Prireditve so brezplačne, ob slabem vremenu bodo potekale v Hiši kulture. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici bo v sredo, 27. avgusta, ob 20.30 pesniško-glasbena prireditev z naslovom »Interni d'amore« v organizaciji revije Almanacco del Ramo d'Oro in v sodelovanju z Pokrajinskimi muzeji v Gorici in kulturnim združenjem Equilibri. Poezije bodo prebirali Gabriella Musetti, Claudio Grisancich in Giovanni Fierro, igrala bosta kitarista Sandro in Matteo Bucciol. 0 Mali oglasi PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 048130835. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1250 evrov; tel. 335-5387249. Prispevki Ob smrti očeta Franca Grilja darujeta Žarko in Nadja Grilj 50 evrov za moški zbor Jezero, 50 evrov za vokalno skupino Sraka, 50 evrov za žensko vokalno skupino Danica in 50 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Vrh. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 11.00, Antonio Sini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ema Goriup vd. Mužič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin naše drage. Posebna zahvala naj gre duhovniku Markežiču, cerkvenemu pevskemu zboru, sosedom in gospe Nadji za dolgo pomoč in ljubezen do pokojne. Svojci Števerjan, Vrh, Rancate di Triuggio, 24. avgusta 2014 Priznano pogrebno podjetje Preschern ZAHVALA Franc Grilj Zahvaljujemo se gospodu župniku Karlu Bolčini, zborom Jezero, Sraka in Danica, sekciji VZPI-ANPI Vrh za darovanje cvetja, govorniku Devetaku Nikolaju, sekciji VZPI-ANPI Ronke ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Svojci ZAHVALA Marija Češčut Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Edi in Elena 1 4 Nedelja, 24. avgusta 2014 KAMNOSEŠKA DEDIŠČINA NA KRASU / Zgodovina Tiskarne Slovenija je bila v sedemdesetih letih večkrat napisana in ob raznih priložnostih izpopolnjena s številnimi pričevanji. Razumljivo je največ pisal o njej Primorski dnevnik, neposredni dedič Partizanskega dnevnika, ki je bil do konca vojne glavni in edinstveni proizvod tiskarne. Večkrat je o njej pisal Boris Race - Žarko, ki je po nalogu pokrajinske tehnike partizanskega gibanja vodil njeno izgradnjo. Boris Race - Žarko je prav zaradi te izkušnje ohranil občuteno vez ne le s spominom na leta vojnega dogajanja, temveč tudi s Primorskim dnevnikom, pri katerem je bil ploden pisec in komentator, pa tudi dolgoletni upravitelj. S hvaležnim spominom nanj objavljamo ob tej obletnici dva njegova prispevka iz let 1968 in 1975, ki sta bila potem objavljena v knjigi Razlogi za vztrajanje leta 1994. Kdo drug, če ne prav on, je lahko bolj občuteno in verodostojno pisal o dogodkih, pri katerih je bil eden glavnih soudeležencev. Dušan Udovič 70 LET TISKARNE SLOVENIJA Enkratna zgodovina naše; da nima primerj ave v Evr ANJO (Primorski dnevnik, 9. marca 1975) Anjo je prišel na Primorsko že januarja 1944, ko so ga določili za vodjo Pokrajinske tehnike KPS za Slovensko Pri-morje. Prve mesece se je bavil z organizacijsko zasnovo celotne tehnike in z nekaterimi oddelki tehnike. Vodstvo je dejansko prevzel nekoliko pozneje in začel ustvarjati organizacijski center vsega ilegalnega tiskarstva na Primorskem. Kot je pred tem CK KPS organiziral Centralno tehniko na dolenjsko-notranjskem območju, je Anjo dobil podobno nalogo, da ustanovi tudi v Pokrajinski tehniki razne oddelke, ki bi omogočali trdnejšo povezavo obstoječih ciklostilnih tehnik, organizirano nabavo materiala, pospeševali nadaljnji razvoj tiskarn, zgradili potrebne skrite objekte, skrbeli za smotrno razdeljevanje tiska in za tehnično vodstvo relejnih postaj. Anjo se je novih in obsežnejših nalog poprijel z njemu lastno navdušenostjo, vztrajnostjo in delavnostjo. Imel je čudovito lastnost, da je znal te svoje vrline prenašati na sodelavce. Nikoli ni ukazoval (to bi bilo v vojnem času opravičljivo), vedno se je potrudil, da je sodelavce prej prepričal in potem izrazil željo, da bi bilo izvršeno. Tako ni bilo mogoče kolebati, še manj ugovarjati. Da, ugovore je pri izmenjavi mnenj upošteval. Če so bili tehtni, so postali sestavni del naloge, ki jo je bilo treba izvršiti. Vsakdo jih je izpolnjeval v prepričanju, da je to potrebno, pa še z občutkom, da je sam prispeval k njihovemu uresničevanju. VOJSKO, SOBOTA, 30. AVGUSTA Program prireditev^ 5.30 odhod pohodnikov v spomin na prenos ranjencev pri Rdeči hiši v Gorici 6.00 odhod pohodnikov iz Črnega Vrha 7.00 odhod pohodnikov iz Želina 11.00 Hudo Polje: srečanje osebja, ranjencev in prijateljev partizanskih bolnic Pavla in Franja; slavnostni govornik bo Boris Kovšca. 14.00 Vojščica: prihod pohodnikov k partizanskemu grobišču (kratek kulturni program v izvedbi Kulturnega društva Planika Vojsko). 16.00 Vojsko: sprejem pohodnikov in partizanov društva Triglav z zaključno prireditvijo; slavnostni govornik: Samo Bevk. O pomenu tiskarne in Partizanskega dnevnika pa bosta spregovorila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana leskovec in odgovorni urednik Primorskega dnevnika, naslednika Partizanskega dnevnika Dušan Udovič; Za kulturni program bo poskrbelo Kulturno društvo Planika Vojsko in mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Zgonika - Saleža pod vodstvom Rada Miliča. Partizanska tiskarna Slovenija bo odprta za obiskovalce in pohodni-ke od 9.00 ure dalje. V tiskarni nas bodo z obiskom počastile nekdanje članice osebja: Irma Golja, Marta Bitežnik in Evgenija Srečka Vovk, ki bodo z obiskovalci obujale spomine na čase delovanja tiskarne med drugo svetovno vojno. Oskrbnik Albin Skok bo na originalnem tiskarskem stroju tiskal Partizanski dnevnik št. 248, ki je bila prvič natisnjena ponoči s 17. na 18. september 1944 in je pomenila uraden začetek delovanja tiskarne. Boris Race-Žarko je bil zadolžen za gradnjo Tiskarne Slovenija. Zanjo je naredil načrt in skrbel za dobavo potrebnega materiala. Svoje medvojne delovanje je opisal v nekaterih poglavjih knjige Razlogi za vztrajanje Bil je človek širokega zamaha. Delal je velike načrte, tako da je človek včasih podvomil v njihovo uresničljivost. Ko pa so se uresničevali, je bilo človeka sko-ro sram prejšnjih dvomov. Anjo ni sanjaril, ampak se je z zagrizenostjo lotil dela in potegnil za sabo še druge. Njegovi široki pogledi ga niso ovirali, da se ne bi posvetil tudi najbolj drobnim stvarem, ker se je zavedal, da so velike stvari sestavljene iz množice majhnih. Tak velik načrt je bila takrat tiskarna, kjer bi se tiskal Partizanski dnevnik. Za Anja je postala najpomembnejša stvar v njegovi partizanšči-ni. S priznanjem je prevzel, kar je bilo dotlej izvršeno, posebno glede nabave glavnega tiskarskega stroja. Vse ostalo pa je bilo treba začeti znova. Spremljal in preverjal je podrobne informacije o iskanju primernega prostora za tiskarno, svetoval, kako organizirati gradnjo, zanimal se je glede tiskarskega materiala, skrbel za njegovo nabavo, prevoz. Ni se mu stožilo iti na pot ali prositi koga drugega, naj gre, pa če je šlo za še tako majhno stvar. Zavedal se je, da bi bilo ob življenje več desetin ljudi, da bi bili uničeni napori večmesečnega dela in da bi nastala neizmerna politična škoda, če bi bila tiskarna odkrita. Zato je neprestano opozarjal na opreznost, na konspiracijo, kot smo temu takrat dejali. Tisti ki smo bili v tehniki že prej, smo se važnosti tega zavedali, njegova stalna skrb pa nas je vedno znova navajala k budnosti, mlajše pa vzgajala. In njegova čuječnost ni bila zaman, saj ni sovražnik v vseh ofenzivah odkril nobene tiskarne, tudi po njegovem odhodu ne. Kako je bil široko nasmejan takrat, ko je v tiskarna Slovenija dobila električni tok, ki ga je proizvajala mala partizanska elektrarna, ali ko se je začel vrteti tiskarski stroj, ki je bruhal Partizanske dnevnike najprej v 4.000, potem v 6.000 in celo v 7.000 izvodih. Tiskarna Slovenija je bila kmalu preobremenjena. Zato je snoval novo tiskarno, Doberdob, ki naj bi imela stavne stroje - linotype, avtomatični tiskarski stroj in klišarno - cinkografijo. In smo začeli z delom. Barake so bile postavljene, a žal je bil stroj na poti iz Milana uničen pri bombardiranju Gorice. Vse drugo je bilo napeljano. Potem je zmanjkalo časa, prišla je svoboda. Težko življenje v Anjevi mladosti, ko je mati vdova morala preživljati deset otrok, je pustilo sledove na njegovem zdravju. Zaradi bolezni je moral proti koncu 1941 zapustiti Rašiško četo in delovati v Ljubljani v ilegali. Proti koncu leta 1944 je ponovno obolel, zato je moral opustiti delo. Kmalu je moral na temeljito zdravljenje in je zapustil Primorsko. Po vojni se je rad vračal v kraje, ki so mu prirasli k srcu, kakor vsem, ki smo tam preživeli dneve in mesece težkih naporov, nevarnosti pa tudi zadoščenja. Ciril Lukman - Anjo se je rodil 7. februarja 1919 v Poljanah nad Škofjo Loko. Ko je bil še mlad, se je družina preselila v Trzin pri Ljubljani. V Ljubljani se je izučil za mehanika. Želja po znanju in nadarjenost sta ga pripeljali v delovod-sko šolo, ki jo je dokončal tik pred vojno. Še pred njo se je vključil v delavsko gibanje in bil med prvimi, ki so na Slovenskem prijeli za puško. V Ljubljani je po prisilni vrnitvi postal 1941 aktivist v ilegali, naslednje leto je pričel delovati v okviru Centralne tehnike KPS, marca 1943 pa je prevzel njeno vodstvo. Po kapitulaciji Italije je odšel v tehniko na Dolenjske, od tod pa na Primorsko. Februarja 1945 je šel na zdravljenje v Bari, vrnil pa se je že v aprilu in se je ponovno vključil v organizacijo slovenskega tiska v takrat že osvobojenem Za-dru, saj je okupator medtem uničil vse partizanske tiskarne na Dolenjskem. Po osvoboditvi je bil najprej aktivist, sla po znanju pa ga je vsega prevzela, da je v rekordnem času končal Tehniško srednjo šolo in se vpisal na strojno fakulteto. Študij se je prepletal z aktiviz-mom, boleznijo in delom. Diplomiral je 1956. in se zaposlil na Geološkem zavodu v Ljubljani. Tudi tu se je zagrizel v delo, skonstruiral je vrtalni stroj za geološke raziskave, odkupnino za patent pa pustil svojemu zavodu. Delal in snoval je dalje, in ostal vedno Anjo. TISKARNA SLOVENIJA (Primorski dnevnik, 22. decembra 196 Kraj za skrite postojanke je moral s veda biti na ozemlju, ki je bilo od sovra nikovih upadov najbolj zavarovano, gozdu, daleč od poti in naselij, od nikod opazen, pa tudi potna voda je morala b ti blizu. Verjetno bi bilo na Trnovski pl noti mnogo takih krajev, tam pa je znan da ni vode. Zaradi tega smo se usmer predvsem na območje, ki se razprostira o Kozjih sten preko Mrzle Rupe, Vojskeg in Kanomelj do Stopenske doline. Seveda smo z Alešem, Petrom Miklavžem začeli iskati najprej v bliži naše postojanke, toda brez uspeha. srcu so nam potem prirasle Kozje sten To je skalovita strmina, ki proti sever zaključuje Trnovsko planoto. Globoke strme globeli, v katere bi zlahka skrili b rake, smo sistematično pregledovali, to tako natančno, da smo odkrili tiska no »Julij 63«, poznejšo Doberdob. N vem, če je Anjo vedel zanjo, verjetno j Nismo ga spraševali, on pa nas je usm ril drugam, morda tudi zaradi tega, da n bi odkrili še kaj drugega. Popolnoma nesmiselno bi bilo h diti po gozdovih, ne da bi prej vsaj dom nevali, če gozd skriva primeren prosto Iskati smo začeli tako, da smo se post vili v vlogo sovražnika. Vzpenjali smo na razgledne točke in od tam opazova naokrog, kje bi bil teren, kjer bi lahko k takega skrivali. Obšli smo nekaj tak gozdnih dolinic in kmalu odkrili part zansko bolnico pri Mrzli Rupi. Ko sm v gozdu opazili sledove ljudi in nedale tam še sušeče perilo, smo jo hitro od kurili, da nas ne bi zadržali. Iz pravil, so veljala tudi pri nas, smo vedeli, da imeli sitnosti, če bi se kar tako pojavili takem skrivališču. Pozneje smo ugotovi da je bila ta bolnica »Pavla«. Potem sn / OBLETNICA Nedelja, 24. avgusta 2014 1 3 ga dnevnika, opi in svetu se dneve in dneve potikali po strminah, v katerih izvira Idrijca. Od tam pa nas je prepodila partizanska patrulja, ki je očitno varovala še kako skrivališče. Mislim, da smo iz dneva v dan, v lepem in v dežju tri tedne brezuspešno iskali. Mudilo se je namreč, ker je stroj že potoval iz Milana, kjer ga je oskrbel Ladko Špacapan po navodilih Borisa (Franja Kroupa): mi pa še vedeli nismo, kje bomo tej dragoceni pošasti postavili streho. Bili smo že malce demoralizirani, morda tudi zato, ker smo bili preveč zahtevni. Prostor pa je bilo treba za vsako ceno najti, in to čimprej, zato smo se ločili v dve skupini. Naš Peter (Angel Kosovel - Peter) je bil še posebej zaprt, skrivnosten in skrajno nezaupljiv. Morda mu delam krivico, mislim pa, da je rad videl, da o nekaterih stvareh v več kot tovariši, ki so imeli na drugih sektorjih odgovornejše naloge od njegovih. Ker pa hudič v sili muhe žre, se je ta naš Peter opogumil in nagovoril moža, tudi ta je bil Peter (Kogej), doma z Ogalc, in mu razložil, kaj iščemo. Razgovoru nisem prisostvoval, predstavljam si pa, kako je naš Peter pred drugim Petrom mencal, kako je poskušal, da ne bi nič povedal in bi kljub temu izvabil, kar je hotel izvedeti. Ker pa je šlo za tako otipljivo stvar, se je končno moral odpreti. In kako prav je storil! Peter z Ogalc, brkat, slok gorjan, počasne in jasne govorice in predvsem velikega srca, se mu je takoj ponudil, da gre pokazat kraj, »kamor niti koze ne morejo.« Naš Peter se je tisti večer vrnil resnega in slovesnega obraza in poročal Anju, da smo morda našli primeren kraj. Naslednji dan smo šli takoj pogledat, se dogovorili z ogalškim Petrom glede kon-spiracije in sklenili, da bo tiskarna Slovenija stala v hudi strmini, ki pada od Ogalc proti Gornjim Kanomljam, v mešanem bukovem in smrekovem gozdu ob izviru hudourniškega potoka. Prvi delavci so s krampi in žagami pripravljali ravnice za lesene barake, za katere so bili že izdelani načrti. Na žagi Gačnik pa so medtem mizarji in tesarji izdelali barake, jih sestavili in spet razstavili ter ponoči prepeljali do primerne razdalje. Od tod je bilo treba vse na ramah znositi po stezi do strmine. Vse dele smo spočetka - tu so sodelovali že tiskarski delavci - spuščali počasi, meter za metrom, z vrvmi. Ker smo pa videli, da na tak način ne bomo prišli nikamor, smo potem deske in druge lesene dele kar spustili po strmini. S tiskarskimi stroji je bilo pa teže. Predvsem so bili nekateri kosi težki več sto kilogramov. Zvezali smo jih za vrv, ki smo jo ovili okrog dreves in počasi spuščali. Žal ves črkovni material ni prišel do dna, ker so bili predeli preplitvi, da bi prenesli vse udarce in sunke. Ko smo dogradili barake, smo sestavili v njih stroje. Ta čas smo postavili tudi majhno električno centralo, ki je oskrbovala prostore z lučjo in poganjala stroje. Nihče ne ve, kolikokrat je bil veliki tiskarski stroj preložen, kljub temu se ni izgubil niti vijak. Črk pa je bilo tudi dovolj za naše potrebe. 16. septembra 1944 je bila tiskarna Slovenija nared. Partizanski dnevnik je začel izhajati na najmanj štirih straneh. Konec je bil naporov graditeljev, začeli so se napori tiskarjev. V tiskarni je delalo 50 ljudi: stavci, strojniki, kolporterji, sestavljavci radijskih poročil, knjigovezi, kuharji, stražarji, poleg vseh teh pa še kurirji. Da, kurirji, ti neutrudni hodci, ki so ob 5 zjutraj prinašali papir, odnašali pa natiskane dnevnike - tudi do 7.000 izvodov dnevno, če je le bilo dovolj papirja. Dnevnik so oddajali svojim tovarišem v bližnjih karavlah, ki so raznašali Partizanski dnevnik po Gorenjski in na Koroško, mnogokrat je bil še isti večer v Gorici, včasih celo v Trstu. VOJSKO - Kulturno-zgodovinski spomenik Škoda po žledolomu odpravljena Tiskarna nared za obiskovalce Zaradi dolgoletnih fašističnih pritiskov se je med NOB posebno na Primorskem izkazala velika potreba po pisani slovenski besedi. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja se je spomladi leta 1944 odločilo, da bodo zgradili večjo in moderno tiskarno. Primeren prostor so našli pod robom Vojskarske planote v grapi V studencih na nadmorski višini 805 m. Postavili so šest barak: električno centralo, strojnico, kuhinjo z jedilnico, stavnico, knjigoveznico in stranišče. 18. septembra 1944 je v Partizanski tiskarni Slovenija izšla 248. številka Partizanskega dnevnika, ki je bil edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v celotni okupirani Evropi in je obenem pomenil začetek delovanja tiskarne. Pred tem so časopis od septembra 1943 tiskali v ciklostilni tehniki v Zakrižu nad Cerknim. Dnevno so na Vojskem natisnili med 4.000 in 7.000 izvodov dnevnika, tiskali pa so tudi druge časopise, brošure, letake, lepake, ovitke. Za nemoteno delovanje tiskarne je skrbelo med 40 in 50 članov osebja. Partizansko tiskarno Slovenijo so po vojni razglasili za kulturno-zgodo-vinski spomenik. Leta 1957 je skrb zanjo prevzel Mestni muzej Idrija. Do današnjih dni se je ohranila kot eden najbolj avtentičnih pomnikov iz časa druge svetovne vojne. Konec januarja in v začetku februarja 2014 so zaradi žledoloma podrta drevesa močno poškodovala dostopni poti v tiskarno iz smeri Hum in Ogal-ce, poškodovani sta bili tudi dve baraki in sicer stavnica in knjigoveznica, uničena je bila električna napeljava med elektrarno in strojnico. Posledice žledo-loma so v veliki meri odpravljene, spomenik ni v nevarnosti, tiskarski stroj ponovno deluje in tiskarna je od konca maja odprta za obiskovalce. Narava v njeni neposredni okolici pa žal še vedno kaže podobo naravne katastrofe, ki ga je povzročil žled. 1 4 Nedelja, 24. avgusta 2014_KAMNOSEŠKA DEDIŠČINA NA KRASU / y povzetkih prvih dveh delov knjige smo orisali glavne rodove kamnosekov Guštinov na Repentabru in v Sežani ter stransko vejo Ignacija Guština na Opčinah. V nadaljevanju pa je skoraj polovica knjige posvečena življenju in delu Matevža Guština - Ce-lana iz druge stranske veje, ki je stranski poganjek družinskega drevesa Gu-štinov v Grižah na Vrheh. V uvodnih poglavjih tretjega dela je dokaj podrobno in obširno opisana nadvse zanimiva arhitekturna dediščina vasi Griže, od starodavne cerkve sv. Martina in vaškega pila do kmečkih domačij z vsem bogastvom kamnoseških stavbnih členov od 17. do konca 19. stoletja, ko je preminil tudi griški štancar Celan. Griže na Vrheh Griže ali Grižane, kakor je še slišati v domači govorici, so razpotegnje-na vas na kraški ravnici nad dolino Ra-še, na južnem pobočju Vrhov. Severno obrobje vasi s skopo zemljo je posejano s številnimi grižami, velikimi kupi kamenja, ki so rasli skozi stoletja s čiščenjem njiv in gmajne, strma reber pod PODPISANO S SRCEM Kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja Božidar Premrl ša Anžetovih ta prvih, leta 1711 ji je sledila hiša Drejčkovih in leta 1717 je bil postavljen pil, kamniti križ pri nekdanjem vaškem kalu. Leta 1733 so dvorišče domačije Kusovih v njegovi soseščini ogradili z visokim zidom in vanj postavili ločni porton, na katerem je vklesana ta letnica. Vovkovi na koncu vasi so takrat prizidali hiši skrilnato spahnjenico, ki je datirana z letnico na okenski prekladi. Samo dve leti kasneje so Anžetovi ta drugi prizidali svojo hišo k hiši Anžetovih ta prvih in tako ustvarili izjemen obulični stavbni niz. Pet let kasneje so zaprli dvorišče z ločnim portonom in ga datirali na sklepnem kamnu z letnico 1740. verjetneje šel za nekaj let na učno pot ali vandranje, da bi pri drugih kamnoseških mojstrih izpopolnil poklicno znanje in opravil mojstrski izpit. Ko je odslužil še vojaški rok, se je leta 1851 v Marijini cerkvi na Taboru nad Vrab-čami oženil z Jožefo Hlača, mlajšo sestro Uršule Opcinove iz Griž, s katero je bil poročen njegov brat. Nevesta je poleg dote prinesla v zakon tudi dva nezakonska sina. V zakonu mu je žena rodila dve hčeri, potem pa je leta 1873 umrla. Naslednje leto se je Celan v drugo oženil z Elizabeto Majcen, Blažinovo s Tabora, v tem zakonu pa ni bilo otrok. Od hčera, ki sta šli v svet, se je ena vrnila val številne vasi na Vrheh, na sežanskem Krasu in v gornji Vipavski dolini in se za zmerom zapisal v spomin in izročilo njihovih prebivalcev. Najbolj so si ga zapomnili v vrhovskih vaseh: v Grižah, na Vrabčah, Jakovcah, Taboru, Velikem Polju, Selih, Razgu-rih in v Stomažu pa tudi v Podragi na Vipavskem. Nihče več pa se ga ne spominja po imenu in priimku, v ljudskem spominu se je ohranilo samo njegovo hišno ime Celan. Zanimivo anekdoto iz njegovega življenja je povedal Franc Škapin -Kocjanov z Velikega Polja. Pruft je imel Celan v Zadovčku ob cesti, po kateri so hodili Vrhovci v Sežano in na- Griže na Vrheh s cerkvijo sv. Martina; v sredini Celanov kamnoseški »podpis« IHS s posebno oblikovanim srcem na portalu Hribovih v Stomažu; spodaj letnica 1693 na vogelniku domačije Ivancovih - najstarejša letnica na hišah v Grižah danijel demšar, griže delo ni računal skoraj nič, največ je delal samo za hrano. Ustno izročilo iz Po-drage pravi, da kamnosek iz Griž, ki je sklesal kamenje za podraški zvonik, ni znal zaračunati svojega dela, zato je bil na stara leta revež in prosil vbogajme. V Grižah pa še dodajo, da je umrl kot revež v ubožnici. V spomin Vrhovcev se je zapisal kot glavni kamnosek na Vrheh in velik mojster, ki je opravljal svoj poklic dolgo časa in dosti ustvaril. Delal je tudi zahtevna cerkvena dela. Moral je biti »strašno razumen in priden«, saj je za podraški zvonik »naredil kamne pod številkami, da ni en kamen vancal ne premanjkal«. V izročilu se večkrat omenjajo nekatera njegova dela širšega pomena: poleg klesanega kamenja za zvonik v Podragi še klesano kamenje za zvonik cerkve v Štorjah, vaška štirna na Velikem Polju, korita za fontano v Dolenji vasi in kantoni za cesto od Vrabč do Štorij, na kmečkih domačijah pa obod štirne iz enega samega kamna pri Staršinovih na Selih in obod štirne pri Hribovih v Podragi. Po značilni obliki svetega imena IHS in srca, sklesanega na izpričanih njegovih delih, ki je tako rekoč njegov podpis - po njem je knjiga dobila naslov Podpisano s srcem - in po nekaterih drugih njegovih posebnostih v okrasju, pisavi, besedju napisov in načinu klesanja je bilo mogoče zlahka in zanesljivo prepoznati še mnogo drugih njegovih del. Sklesal je najmanj 26 portonov za kmečke domačije, več kot 40 portalov, 6 oklepov vodnjakov, korita za tri va- njo, ki je posuta s sivim kamenjem, pa je ena sama griža. Po prepričanju domačinov je vas dobila ime prav po njej. Danes je v Grižah »živih« 23 hišnih številk s 60 prebivalci. Delijo se na Dolenjce in Gorenjce, po starem na Dolenjsko in Gorenjsko jegno. V vasi so trije klanci, skupni vaški prostori ali zbirališča, in ena gasa, ozka ulica. Na koncu vasi je pokopališče s cerkvijo sv. Martina. Ko je Matevž Gu-štin iz Sežane vojaški in samski stan zamenjal za zakonski in se oženil v Griže, je prišel pod zvon istega svetnika. Cerkev v Grižah je deloma še krita s strmo skrilnato streho. V zavetju njene vhodne lope se skriva imeniten portal iz leta 1613, na katerem je vklesan latinski napis z imeni kamnoseškega mojstra Gašperja Kinka iz Avbe-ra, štjaškega duhovnika Janeza Koka in cerkvenega ključarja ali starešine Boštjana Mahniča iz Griž. Notranjost cerkvene ladje je nekoč krasil poslikan lesen strop z izjemnim slovenskim napisom iz leta 1619, v katerem sta bili poleg imena omenjenega duhovnika navedeni še imeni cerkvenih starešin Boštjana Mahniča in Petra Vovka. Nekaj poslikanih desk tega stropa se je še ohranilo, in sicer prav na hiši, na kateri je tudi najstarejša letnica v vasi. To je hiša na domačiji Ivancovih, ki ima na vogelniku vklesano letnico 1693; zanjo zgledno skrbi sedanji gospodar, akademski slikar in grafik Danijel Demšar. Letnice na vogalih stavb v tem delu Primorske niso ravno pogostne, za Griže pa so zelo značilne in pomembne, saj povejo, kdaj so bile te stavbe sezidane, medtem ko letnice na portalih in drugih kamnoseških stavbnih členih pogosto oznamujejo samo kakšno prezidavo ali dozidavo. Tudi takšnih je v Grižah precej. Pravi razcvet je doživela vas v 18. stoletju. Že leta 1707 je bila sezidana hi- Sredi 18. stoletja je rast vasi za nekaj časa zastala in se spet nadaljevala v sedemdesetih letih. V tistem stoletju so v Grižah skopali tudi dve štirni: pri Drejčkovih so jo naredili leta 1742, pri nekdanji hiši Rožnih pa leta 1796. Iz tistega časa sta verjetno tudi velbana hrama pri Smenjkovih in pri Drejčkovih. V prvi polovici 19. stoletja se vas ni dosti spreminjala, temveč je ohranjala podobo iz prejšnjega stoletja, če sodimo po redkih letnicah iz tistega časa. Takrat je bila najbrž sezidana tudi stavba, ki je kasneje dobila hišno številko Griže 30 in v katero se je po letu 1850 vselil štancar Matevž Guštin - Celan. V drugi polovici stoletja, ko je v Grižah živel in delal Celan, je vas doživela ponoven razmah in se je precej spremenila. Na novo je bilo sezidanih še nekaj hiš, dosti pa jih je bilo prezi-danih, dozidanih in zvišanih. Mnogim je dal svoj pečat prav Celan s svojimi kamnoseškimi deli. Njegove portale, portone, okenske okvirje, balkonske konzole, obode vodnjakov in druge izdelke iz kamna vidimo na domačijah Čefanovih, Žibernovih, Opcinovih, Re-gurjevih, Jelasovih, Štefkovih, obojih Anžetovih, Kariževih, Ivancovih in Pu-stovih, ki so bile obnovljene in olepšane skladno s takratnimi možnostmi, potrebami in stilom. V Štancar Matevž Guštin - Celan Kakor je bilo že omenjeno v poglavju o kamnosekih Celanih v Sežani, se je Matevž Guštin rodil 27. avgusta 1820 očetu Mihaelu Guštinu in materi Marjani in se tako kot njegov starejši brat Jožef v očetovi delavnici izučil za kamnoseka. Po opravljeni vajenski dobi je kot kamnoseški pomočnik naj- domov - umret. Še prej sta umrla nezakonska sinova prve žene. Leta 1901 je Matevža za zmerom zapustila še druga žena. Onemogel po trdem delovnem življenju je umrl kmalu za njo, 18. novembra 1902, v Mestni bolnišnici v Trstu. Z njim se je poslovil zadnji iz drugega rodu kamnosekov Celanov in verjetno najpomembnejši kamnoseški mojster v vsej njihovi rodovini. Celanova dela na Vrheh, Krasu in v gornji Vipavski dolini V pol stoletja, ko je Matevž Gu-štin - Celan živel in delal v Grižah, je ustvaril obsežen in zelo prepoznaven kamnoseški opus. Z njim je zaznamo- zaj. Vsakič, ko je delal tam, je ustavil kakšno žensko, ki je šla mimo v Sežano, in »ji je dal »numare na lot«. Igral je na loterijo, a je bil zmerom revež. Za ške fontane, konzole za 18 gankov in 14 nagrobnikov in en pomnik, precejšnje število okenskih okvirjev, skupno okrog 125 enot. K temu je treba prišteti še velike količine klesanega kamna za tri zvonike in nekatera druga večja javna dela. Velika večina teh njegovih izdelkov je v vrhovskih vaseh. Največ jih je v Grižah - 24, na Velikem Polju - 15, na Selih 10, na Bogem in na Taboru (s pokopališčem) po 6, v Stomažu, na Ra-zgurih in na pokopališču Štjaku so po 4, na Vrabčah 3 in tako dalje. Na Krasu, kjer jih je 23, prednjačijo Štorje z 11 pred Dolenjo vasjo, kjer jih je 5. V gornji Vipavski dolini jih je 15, od tega števila 8 v Podragi in 5 na Lozicah, na Pivki pa 8, od tega kar 4 v Senožečah. Koliko »anonimnih« okenskih okvirjev, stopnic, tlakov, ognjišč, korit za prašiče, kamnitih posod za shranjevanje masti in mesnine, stop za phanje ječmena, možnarjev in podobnih izdelkov je še naredil, lahko samo ugibamo. KONEC / DEDIŠČINA PRVE SVETOVNE VOJNE Mulatj ere Toni Gomišček (besedilo in fotografije) y slovarju slovenskega knjižnega jezika jih ni, vendar to ne pomeni, da ne obstajajo. Najdemo jih tako v pogovornem jeziku kot v knjižnih delih, celo pesmi so jim posvečene, najbolj pa se jih razveselimo v hribovju, kjer nas varno in sorazmerno lagodno povedejo iz doline med vršace, često celo do najvišjih vrhov. To so mulatjere, vojaške poti, zgrajene v glavnem med prvo svetovno vojno za oskrbovanje bojišč na soški fronti in v dveh kasnejših desetletjih, ko je meja med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo potekala po vrhovih Vzhodnih Julijskih Alp. Vse seveda niso ohranjene: nekatere so bile uničene že med spopadi, druge so v dolino odnesli plazovi, tretje spirajo hudourniki, četrte je zaraslo rušje, pete so preprosto izginile. Mnoge pa še vedno kljubujejo zobu časa in nemo prosijo mimoidoče, naj odstranijo kak kamen, ki je priletel nanje med pomladno odjugo, ali ojačajo suhi zid, ki se je kdo ve zakaj začel podirati. Mulatjere upravičeno veljajo za prezrto tehnično zapuščino prve svetovne vojne. Pogosto so bile grajene brez predhodne dokumentacije, tako da nihče ne ve njihove natančne dolžine. »Če napišeš na stotine kilometrov, ne boš nič zgrešil,« mi je prišepnil siceršnji poznavalec prve svetovne vojne iz Kobarida. Mogoče se bo ob stoletnici spopadov v našem visokogorju našel junak, ki bo prehodil, premeril in opisal vse te poti ali vsaj tiste, ki so še ostale. Izziv je velik, čeprav izrazito pohodni-ški, saj je njihov naklon zmeren, prilagojen moči mule, ki ima bolj ali manj eno konjsko moč, torej sposobnost, da v eni sekundi dvigne 75 kg težak tovor en meter visoko. Nekateri poznavalci mul so sicer mnenja, da so ti križanci osla in kobile za spoznanje močnejši od konja, toda ob upoštevanju težnostnega pospeška je njena moč še vedno zgolj 735,5 W, kar pomeni, da so morali mulovodci dobro preračunati, koliko naj obremenijo svoje živali, da bi lahko varno in sorazmerno hitro vlekle topove, možnarje, havbice, mi-nomete, strelivo, živež, vodo in vse drugo, kar so enote potrebovale za boj in preživetje, iz skladišč v dolini do same fronte. Vestni avstro-ogrski statistiki so izračunali, da so vojakom dveh divizij na položajih med Tolminom in Rombonom, torej v povsem alpskem okolju, dnevno dostavljali 800 ton različnega materiala. Italijani, ki so imeli na istem bojišču divizijo več (divizije so štele po 10.000 vojakov), so torej zvozili in znosili v gore nad Na-dižo, Terom in Rezijo vsak dan vsaj 1.200 ton. 120 vagonov robe, bi rekli po starem! Fronta pa se je nadaljevala tudi v sredogorju in po Krasu vse do morja, in na vseh odsekih so gradili mulatjere. Mulatjere, zgrajene med vojno, niso vedno sledile najprimernejši trasi, saj so se graditelji morali izogibati mestom, ki bi jih lahko dosegel sovražnikov ogenj. Prav tako niso vedno in povsod upoštevali Napoleonovega pravila, da kjer gre lahko koza, gre lahko človek, kjer gre lahko človek, gre lahko bataljon in kjer gre lahko bataljon, gre lahko armada. Poti za vojake so speljali tudi preko sten, ki so bile celo za gamse neprehodne. Težavam se niso ognili, ampak so se z njimi spopadli kakor so vedeli ali znali. Z dinamitom so razstreljevali živo skalo, v prepadni steni so si omislili polico, v tla s slabo nosilnostjo so zabijali pilote, vrtače premagovali z nasipi, čez hudournike gradili mostove. S tem so dosegli, da so se mulatje-re skoraj enakomerno, pa čeprav v številnih okljukih, zložno dvigale iz doline v višine. Kljub temu, da je šlo za hiter in nasilen poseg v prostor, zvečine ne delujejo moteče. Pravijo, da so bile takrat, ko je prostor med varovalnim in podpornim zidom prekrivala tlakovana trasa, celo zelo lepe. Potreben material je bil pri roki, le oblikovati ga je bilo potrebno in mu najti primerno mesto. Za nemoten »promet« so morali narediti tudi več izogibališč, na-pajališč in počivališč. O tem, kako je zgle-dalo urejanje bojišča v Krnskem pogorju in gradnja mulatjere iz Lepene proti planini Duplje, je ostal zapis Ivana Mati-čiča, telefonista 2. gorskega strelskega polka cesarsko-kraljeve armade: »Lesenjače so rasle, cele naselbine so nastajale po gozdičih in pod previsi sten, med skalovjem in po vdolbinah, reševalne postaje, zavetišča, hlevi, pekarnice. Vse je ustvarjala trda roka in trdna volja naših ljudi. Nikogar niso potrebovali, da bi jim stal za hrbtom, jih naganjal in zmerjal. Vse bi bilo prav na tem planinskem oddihu, če ne bi bilo vraga v podobi polkovnega ad-jutanta Paulusa z mefistovsko brado in smehom. Ta človek je prizadel moštvu čez mero trpljenja. Kaj je bilo treba na Duplji tako velike kinodvorane, ki je nudila le malo užitka tistim, ki so vlačili gor deske in tramove iz Lepenje in tja čez Bogatin prav iz Bohinja. Kaj je bilo treba na vrhove cest, REPORTAŽA po katerih bi lahko drčal avto, pa je klecala gor le tovorna živina. Čemu so bila vsa velikanska skladišča mondur in opreme, ko pa je bil cel polk razcapan.« Res, kaj jih je bilo treba? Ivan Ma-tičič ni razmišljal kot mirovnik, ampak kot preprost vojak, ki sprejme in izvrši ukaz, vendar si dopušča, da dvomi v njegovo smiselnost. Najožje mulatjere imajo širino pol metra, najširše merijo petkrat več. Izgledajo kot visokogorske hitre ceste in z naklonom, ki ne presega 12 %, vabijo tako pohodnike kot gorske kolesarje, toda pozor: skoraj dvajset let stara slovenska uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju gorske kolesarje enači z motornimi vozili in jim vožnjo prepoveduje povsod, kjer je pot široka manj kot tri metre in pol! Sledeč črki zakona se je torej bolje odpraviti peš na odkrivanje slovenskih mulatjer, čeprav nekateri kolesarski zanesenjaki zatrjujejo, da naredi planinec s pohodnimi palicami več škode v naravi kot gorski kolesar. Ob robu moram omeniti, da v Avstriji in Italiji marsikje vabijo gorske kolesarje na odkrivanje tamkajšnjih mulatjer, seveda pa morajo biti takšne poti primerno vzdrže- vane. Za varen kolesarski vzpon ali spust je pač potrebno nekaj več kot zgolj par markacij, ki zadostujejo planincem, da ne zaidejo s prave poti. O tem, kdo naj glede vzdrževanja in uporabe mulatjer stakne glave in razveže mošnjičke, pa se zaenkrat odgovornim za varovanje in trženje naravne, tehnične in kulturne dediščine še ni uspelo dogovoriti. Zato pa le urno nahrbtnik na rame in mulatjero pod noge! Janez Medvešek, ki je mulatjeram posvetil pesem, jih je poimenoval: pot neumnosti človeške. Moj pogled nanje ni tako strog. Oziroma jih umeščam med vse podobne »neumnosti«, za katere je umrlo na tisoče in tisoče sužnjev, tlačanov, vojakov, zanesenjakov in plačanih delavcev. Mulatjere so naš veliki kitajski zid, piramide, panamski prekop, Sankt Peterburg ... So darilo rodov, ki so bili vpeti v logiko nekega drugega časa. Kot take jih sprejemam, spoštujem, občudujem in z veseljem uporabljam. S pomočjo natančnih planinskih kart (ali odsluženih vojaških specialk) si zlahka ustvarimo predstavo o razvejanosti mulatjer v naših Julijcih. Tistim, ki raje sedijo pred računalnikom, svetujem Nedelja, 24. avgusta 2014 obisk spletne strani http://www.planinske-poti.si/. Iz poznavanja ožje okolice bojišč na goriškem mostišču (Škabrijel, Skalnica, Sabotin) in ohranjenih poti do njih sicer lahko trdim, da mu ne gre slepo zaupati, vendar si s primerjavo ortofoto prikaza in klasične topografske karte lahko brez težav izberemo kak manj znan pristop do priljubljenih planinskih postojank in nato še nadaljujemo z raziskovanjem tamkajšnje okolice. Zakaj bi, na primer, šli do Krnskega jezera vedno iz Lepene; odpravimo se raje iz doline Tolminke. Vanjo vstopimo kmalu za vasjo Zatolmin in po približno osmih kilometrih pustimo avto na parkirišču pred zapornico: od tu dalje smejo le še kmetje, ki upravljajo s planinami (Polog, Lašca, Na Prodih, Pod Osoj-nico...). Po eni uri hoje po širši (gozdni) cesti pridemo do izvira Tolminke, kjer se začne mulatjera, ki nas sprva zložno vodi ob suhi strugi, nato pa gre vse bolj in bolj odločno navkreber. Hudourniški nanosi proda so na več mestih odnesli ali prekrili mu-latjero, ki pa oživi v nekdanji lepoti takoj, ko zavije v bukov gozd. Dno doline se počasi oddaljuje, resnobna ostenja Malega in Velikega Kuntarja dajejo vtis, da smo že visoko v gorah, čeprav se moramo še precej dvigniti, preden se med bukova drevesa začenjajo vrinjati iglavci. Visoko nad levim bregom nam pločevinasta streha Do-brenšce pošilja zajčka, kamni, ki se kotalijo po melišču, nas opozorijo na prisotnost gamsa. Mir, spokojnost, tišina, le srce bije tako močno, da ga skoraj slišim. Še nekaj ovinkov in že nam družbo dela ruševje, nad katerim se le redko dvigne kak macesen. Kmalu tudi rušje izgine in okrog nas so le še trava in cvetje. Belo, rumeno, vijoličasto, drobno, večje, veliko, dišeče in tudi ne. Pogled se ustavi na planikah, v zraku diši po murkah. Ta drobna cvetka oddaja vonj, ki spominja na toplo čokolado z vaniljo. In, jasno, zraven pojejo ptički, čeprav je lepa Draga daleč stran! Prehodci, ki so se z dna doline zdeli tako daleč, so vse bližje, in kmalu slišimo tudi glasove planincev, ki se na poti s Komne na Krn odločijo za smer čez Vrh nad Peski. Izguba višine je manjša kot če bi se spustili do Krnskega jezera, ob lepem vremenu pa so tudi razgledi mogočnejši. Kot smo se srečali se tudi ločimo, saj se je naša pot zgolj križala z njihovo, in odhiti-mo proti jezeru, do koder pridemo po štirih urah in pol hoje s planine Polog. Vmes odložimo nahrbtnike na planini Duplje: Mirana razveselim z izvodom Primorskega dnevnika (nedelja, 27. avgusta), v katerem sem opisal njegovo živalsko farmo. V smehu mi pove, da so mu za članek že povedali planinci iz Trsta in Gorice, je pa vesel, ko se vidi na sliki. Le Klemen je radoveden: kdaj bo pa on v časniku, vpraša. Popoldne Marjetka pomaga umivati sire, jaz naredim še nekaj slik planine in si izborim zadolžitev pri žaru. Naslednje jutro malicamo Marjetkine palačinke in ugotavljamo, da jim sveže mleko da tako dober okus, da bi jih bili veseli še največji razva-jenci. Zdenkina domača marmelada je le še pika na i kraljevskega obroka, po katerem jo počasi uberemo proti dolini. Za začetek gremo proti Komni, nato mimo nekdanje obmejne italijanske vojašnice Za Lepočami do mulatjere, ki vodi proti planini Razor. Ta del poti sodi v Slovensko planinsko pot, vendar je le malo obiskan, tako da se srečamo zgolj z lovcem in njegovo spremljevalko in parom tujih pohodnikov. Od nekdaj velja, da predstavlja pot od Gomiščkovega zavetišča na Krnu do Koče na planini Razor najdaljši odsek na transverzali brez vmesne postojanke, zato se ga planinci raje izogibajo. Mogoče je prav zato tu toliko več raznih cvetk, redkih rožic, ki silijo iz vsake razpoke in pokrivajo vsako ped zemlje! Lagodno prečimo Smrečje, kjer ima mulat-jera nekaj dvigov in spustov, saj ta del ni bil zgrajen med vojno, ampak po njej, in je povezoval italijanske vojašnice ob rapalski meji. Pri lovski koči Dobrenšca se ločimo od transverzale, ki krene v breg, medtem ko se naša pot hitro spušča proti dnu doline. Ob izviru Tolminke si na hitro izmijemo pot in kmalu smo na gozdni cesti, čez slabo uro pa tudi na izhodišču te lepe visokogorske pentlje. Ob snemanju nahrbtnika si tiho brundam, da je nekaj dobrega ta prekleta vojna le pustila ... 16 Nedelja, 24. avgusta 2014 ZGODBA TRŽAŠKEGA IZSELJENCA V partizane / Z bratom Androm, ki mu je bilo komaj štirinajst let in še ni dokončal niti nižje srednje šole, sva se odločila, da greva skupaj k partizanom. Doma nisva nič povedala. Nekega julijskega dne sva mami rekla, da greva v Lonjer po mleko in sva jo mahnila proti Krasu. V Gropadi je bila „veza". V neki hiši, kjer so nama ponudili belo ječmenovo kavo, sva prespala prvo noč in tam čakala še ves drugi dan. Zvečer sva z nekim vašča-nom iz Padrič, bil je iz Gregorčičeve brigade, odšla proti Trnovskemu gozdu. Z nami je bilo še kakih sedem slovenskih fantov iz okoliških vasi. Andro je bil oblečen v svetlo vetrovko, ki se jo je že od daleč opazilo, tudi ponoči, kar je med potjo najbrž sprožilo nekaj strelov nemških straž, tako da jo je moral takoj sleči. Nato smo dva dni hodili, v glavnem po gmajnah, cest smo se namreč morali izogibati. Noč smo prespali na prostem. Trnovski gozd V Trnovskem gozdu sem se priključil Gregorčičevi brigadi, ki je štela kakih 300 borcev. Tam sem bil približno mesec dni. V tem času smo se večkrat zapletli v manjše bitke, v glavnem z Nemci. Puške nisem imel, dobil pa sem pištolo iz prve svetovne vojne, ki pa je bila zarjavela. Dobro sem jo očistil in namazal. V brigadi sem kmalu postal pomočnik pisarja, nekega Ljubljančana, starega kakih 22 let, ki je bil pooblasten za pisanje vojnega dnevnika. Nosil sem pisalni stroj. Vedno smo spali na prostem, na srečo je bilo še poletje. Nemci so ponoči pogosto hodili na hajke (med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška akcija proti partizanskim enotam), da bi presenetili partizane. Neke noči sem bil na straži nekje ob cesti na robu Trnovske planote. Zaslišal sem sumljivo premikanje in zakričal: „Stoj"! Takoj nato sem se umaknil v goščavo. Pa se je izkazalo, da so naši, ki so z nekaj vozovi dovažali hrano za partizane. Prihajala je iz vasi. To je bilo dobro organizirano, tako da smo bolj ali manj redno jedli. Včasih pa se je le zgodilo, da nismo ves dan nič jedli, a to je bilo redko. Največkrat smo jedli žuf (gostljata jed iz koruzne moke in vode). S sabo smo vedno nosili dva ali tri petdesetlitrske kotle, v katerih smo kuhali. Bili smo nadvse gibčna brigada, redko smo bili več kot dva dni na istem mestu. Neke noči sem bil skupaj s štabom brigade, kakih štirideset nas je bilo. Spali smo v gozdu. No, to je bilo prav posebno spanje, kot zajci smo bili, tako rekoč z enim vedno odprtim očesom. Opazil sem, da se po stezi, kakih sedemdeset metrov od nas, v koloni premikajo ljudje, ki so imeli kape s ščitnikom podobne nemškim, ki so jih nosili takrat tudi gari-baldinci. Nisem takoj vedel, kdo so. Prebudil sem pisarja, ki je spal poleg mene. Ta pa se je malce preveč glasno prebujal in pritegnil pozornost prihajajočih, ki so takoj začeli streljati. Nemudoma sem zgrabil pisarjevo puško in streljal proti njim. Vsi smo pričeli bežati. Tiste noči je bilo dosti streljanja, nihče od naših pa ni bil ranjen ali ubit. Vsi smo se rešili. Naši nasprotniki pa so bili Nemci. Drugi zame nevaren dogodek, se je zgodil na neki jasi. Bil je lep, sončen dan, okrog poldneva, jedli smo in počivali. Puške so stale na jasi po pet-šest skupaj kot indijanski šotor. Kar naenkrat je iz bližnjega gozda počil strel. Takoj smo bil na nogah. Komandant je ukazal, naj se postrojimo sredi jase, borci pa smo bili pametnejši od komandanta: kar se je dalo, smo se urnih nog razpršili po jasi in stekli proti gozdu. Vse okrog nas je začelo pokati. Mnogi niso niti utegnili pobrati pušk. Uspelo mi je pograbiti nekaj pušk in se za osli, ki so nam takrat nosili hrano in druge težje stvari, ob tisti priložnosti pa celo cigare- PRIPOVED PARTIZANA GREGORČIČEVE BRIGADE IN INTERNIRANCA V DACHAUU Spomini na partizanstvo in taborišče (2) Po pripovedi Lea Čoka, zapisala Katja Kjuder te, zapoditi po stezi. Osli pa so nas ovirali, da bi kar se da hitro tekli. Prehitel sem jih in „šibal" proti skalnati vzpetini. Za petami sem imel Nemca, ki je s šarcem (mitraljezom) streljal name. Okoli mene so leteli rafali, tudi dum dum naboji, tako da so skale kar pokale. Nič me ni zadelo. Uspelo mi je priti do vrha, kjer sem bil na varnem. Skupil sem jo brez ene same praske. Po takih hajkah smo se borci navadno prav kmalu vsi spet zbrali. V spominu mi je ostal tudi mučen dogodek, ki me je globoko prizadel. Trije mulci, ki so po eni izmed takih hajk zbežali domov, so se sami kmalu vrnili v brigado. Politkomisar (kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 za politični komisar) in komandant sta odločila, da morajo biti ustreljeni in tako se je tudi zgodilo. Prav razjezil sem se: na nas so streljali že Nemci, sedaj pa smo to počeli še sami. To res ni bilo potrebno. V Trnovskem gozdu je bila v manjši vasici nastanjena tudi višja komanda IX. korpusa, to je glavnega štaba partizanske vojske na Slovenskem. Občasno so se tu zadrževale tudi angleške in ruske misije. V naši brigadi so bili trije sovjetski vojaki, nemški ujetniki, ki so pribežali k nam. Eden je bil živinozdravnik, temnopolt fant azijskega izvora. Tudi Srbi so bili z nami, bivši vojaki jugoslovanske kraljeve vojske, ki so služili v Sloveniji, in kake štiri ženske. Ena ali dve sta bili Korošici. Himna brigade Simona Gregorčiča Franc Kacin Sedemnajsta je brigada naša, ki za svobodo se bori. Klic v boj se v nas oglaša, v borbo iz naših src doni. Sovragpred nami že trepeče, brigada naša udarja ga. Za dom, pravico kri naj teče in za svobodo naroda. Naprej, naprej, naprej! Sedemnajsta naprej! Maščujmo naše padle brate, za svobodo bijmo se! Pod Krnom med dvema ognjema. Od vseh strani je švigalo in mlatilo naše fante. Okrog mene jih je mnogo padlo. Proti vrhu je tekel tudi desetar iz Trebč, ki je bil ranjen v roko in je krvavel. Srb z nekaj tovariši se je zatekel v pečino, ki je bila nad nami in streljal na Nemce, tako nam je omogočil, da smo stekli mimo pečine. Od tam je še nekaj časa streljal, potem pa je njegov mi-traljez utihnil. Zadet je bil. Rinil sem proti vrhu in streljal. Ni se bilo kam zateči. Strel me je zadel v koleno. Še sreča, da sem imel hlače nabrane malo nad kolenom, kar je nekoliko ublažilo udarec. Uspelo mi je priti do manjše ravnine. Moralo je biti že okrog poldne. Nenadoma sem zagledal Nemca, ki je šel proti meni. „Ne streljaj, kamerat!" sem mu zakričal v nemščini. Ubogal me je. Še sem tukaj! Tistega dne so nas ujeli okrog petintrideset. Poročnik bataljona se je rešil. Po vojni sem ga še srečal. Takrat sva se tudi z bratom Androm vrnila v te kraje. Nemci so nas odvedli proti pastirskim hišicam. Med to hojo, kot tudi že poprej na ravnini, sem slišal ranjene tovariše, ki so ječali in klicali na pomoč. Nihče jim ni mogel več pomagati, verjetno so vsi umrli. Gregorčičeva brigada je bila 20. avgusta 1944 pod Krnom razbita. Ujetnik Ustavili smo se pri pastirski hišici. Nemci, ki so nas stražili, so se nam režali. Našli so namreč mine, s katerimi so naši minirali pastirsko hišico. Bitke s partizani, ki so ostali na vrhu, se še niso končale. Od časa do čas so rafali švigali mimo nas, takrat smo se sklonili proti tlom in Nemci so se nam smejali. Noč smo preživeli na tem kraju. Naslednjega jutra pa so nas gnali proti dolini. Ob cesti so tekli telefonski kabli, ki so jih pred tem napeljali bili partizani. Nemci so Leo Čok in brat Andro pred odhodom v partizane leta 1942 osebniarhiv Bilo je sredi avgusta 1944. Naša brigada se je preselila pod Krn. Tam smo bili že en teden in večkrat srečevali tudi druge brigade. Komandant Franc Uršič - Joško, je bil doma iz teh krajev. Začasno je zapustil brigado in odšel domov. Nastanjeni smo bili na planini Sleme pod Krnom pri nekih štalcah. Tam sem prvič jedel ajdove žgance s slanino. Bilo je mirno. Sploh nismo vedeli, da je na vrhu hriba, na Krnu, nemška postojanka. Bilo je pol štirih zjutraj in še tema. Spal sem s tovariši na seniku, kar je bilo za tiste razmere prav gosposka stvar. Medtem pa so nas Nemci in Italijani obkolili. Nek tovariš je odprl duri in proti seniku so prileteli svetleči se izstrelki. Tako se je začelo. Pognali smo se s senika in hiteli proti vrhu hriba, saj nismo vedeli, da so tudi tam Nemci. Tako smo se znašli Fran Uršič Jožko, komandant Gregorčičeve brigade z bajoneti vse presekali. Prišli smo v italijansko kasarno z italijanskimi vojaki, še vedno pa so nas stražili Nemci. Obkrožili so nas Italijani in eden izmed njih je s šaržerjem (pripravo, v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje) udaril našega desetar-ja iz Padrič. Takoj sem v slabi nemščini, kolikor sem je znal, vprašal Nemca, ki je stal v bližini: »Smo še vaši ujetniki ali ste nas predali Italijanom?". In Nemec je takoj nagnal italijanskega serženta. Nekaj časa smo ostali v italijanski kasarni. Nakar je prišlo večje vozilo, neke vrste ambulanta, v katerega se nas je moralo vkrcati kakih deset ujetnikov. V njej je na nosilih ležal ranjeni komandant naše brigade, Franc Uršič. Ranili in ujeli so ga na poti v brigado. Nekaj sem mu hotel reči, pa mi je namignil, naj ne govorim. Med potjo smo molčali, kot da se ne poznamo. Po osvoboditvi sem zvedel, da je končal v Rižarni. Peljali so nas v Kobarid, kjer so nas Nemci predali domobrancem. V njihovi vojašnici smo ostali nekaj dni. Domobranci so nas zasli- ševali, predvsem so hoteli vedeti, kje smo bili in kdo je naš komandant. Ničesar nisem izdal. Niso nas mučili, vsaj mene ne. Nato so nas odpeljali v zapor v Gorico. V goriškem zaporu, ki so ga stra-žili samo Italijani, sem srečal še druge partizane, ki so se borili na Primorskem. Hrane je bilo malo. Ne vem, kako je mama v Trstu izvedela, da sem v zaporu v Gorici in me nekega dne prišla obiskat. Povedala mi je, da so brata Andra, ki se je tistega usodnega dne med hajko pod Krnom skušal z drugim bataljonom prebiti čez Sočo, ujeli Nemci, a so ga kmalu izpustili, ker je bil premlad. Prinesla mi je hrano in dala celo nekomu denar, da bi mi prinašal hrano v zapor. Nikoli nisem videl niti drobtinice tiste hrane. Vse so pokradli pazniki. Rana na nogi se mi je zagnojila in z izcedkom so prihajali na dan tudi koščki šrapnela. Skrbno sem jo čistil s slino, saj zdravil ni bilo. Nekega dne so nas kakih sedem s kamiončkom prepeljali na goriško kvesturo in nas tam odložili. Prikazalo se je nekaj kvesturinov (policisti v fašistični Italiji) svetlečih se od briljan-tine in že pripravljenih, da se začno nad nami izživljati. Vsi so bili zelo elegantno oblečeni, mi pa smo bili polni uši in nalašč sem se začel kar na lepem močno drgniti po vsem telesu; nekateri tovariši so me posnemali. Italijančki so nas sumljivo opazovali in se naposled odločili, da nas odpošljejo kar nazaj v zapor. Mislim, da so nas takrat rešile prav uši, bile so tako rekoč naše tajno orožje. V goriškem zaporu smo ostali približno tri tedne. SE NADALJUJE / KMETIJSTVO _Nedelja, 24. avgusta 2014 1 V GORICI JE ZASEDAL DEŽELNI SVET KMEČKE ZVEZE Zaskrbljujoč finančni položaj Minuli četrtek (21. avgusta) se jel v prostorih Kmečke zveze v Gorici sestal glavni svet Deželne kmečke zveze, ki združuje člane iz Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine. Prisotne je pozdravil predsednik deželne organizacije Franc Fabec, ki je v sporočilih najprej orisal intenzivno delovanje zveze v zadnjem obdobju. Posebej je podčrtal stike z Deželo Furlanijo Julijsko krajino, v prvi vrsti z odborništvom za kmetijstvo. Pri tem je poudaril zaskrbljenost zaradi novega Programa razvoja podeželja, ki je v pripravi na Deželi in odnos, ki ga ta ustanova ima do goratih oziroma do območi-ji s težjimi naravnimi danostmi. Odborniki so bili tudi seznanjeni s finančnim položajem slovenske zamejske stanovske organizacije, ki je vsled precejšnjega znižanja sredstev s strani Slovenije in Dežele FJK, ki je sklenila ukiniti podpore kmečkim stanovskim organizacijam za vodenje svetovalne službe, zelo zaskrbjujoč. S tem v zvezi je glavni svet po obširni diskusiji nakazal sanacijske smernice in zadolžil vodstvo deželne KZ, da priparvi načrt za racionalizacijo ustanove, ki naj zajame vse nivoje njenega delovanja ter naj poseže pri pristojnih ustanovah in uradih, z namenom, da se v najkrajšem možnem času reši težko finančno stanje, saj bo v naspro-tem primeru pod vprašanjem na-daljno delovanje in obstoj slovenske kmetijske organizacije v zamejstvu. Na koncu je glavni svet Deželne kmečke zveze, sklepal tudi o sklicu rednega občnega zbora, ki bo takoj po pokrajinskih in sicer predvidoma v mesecu novembru. OPRAVILO V ČASU PRED TRGATVIJO Določanje sladkorne stopnje grozdja je bistvenega pomena Trgatev, ki se letos počasi bliža bo predvsem odvisna od vremenskega poteka v prihodnjih dneh in tednih. Ena glavnih opravil pred trgatvijo in v začetni fazi vi-nifikacije je določanje sladkorne stopnje grozdja oziroma mošta. Naši vinogradniki so sicer seznanjeni o načinih določanja sladkorja v grozdju in moštu, toda glede na pomen opravila, ne bo odveč, če si pred trgatvijo o tem ponovno osvežimo spomin. Gre za relativno enostavne postopke, ki so pa izredno pomembni, ker je poznavanje vsebnosti sladkorja, je ključen parameter za določanje zrelostne stopnje grozdja in posledično za določanje časa trgatve. Sladkorno stopnjo lahko določimo s primernimi pripravami na kemijski ali fizikalni način. Za kemijsko določanje, ki je zahtevnejše, je potrebno specifično strokovno znanje in laboratorij, zato se te metode poslužujejo le velike kleti in enološki laboratoriji. Večina vinogradnikov in strokovnjakov pa uporablja, glede na njihovo enostavno uporabo in zadovoljivo točnost, fizikalen način določanja sladkorja. Pri tem uporabljajo sredstva, ki delujejo na osnovi Arhimedovega zakona (Klo-sternburška ali Babova tehtnica) ali z merjenjem lomnega količnika svetlobe (refraktometer). Z omenjenimi pripravami določimo vsebnost naravnega sladkorja v grozdju in v moštu pred začetkom vrenja, kar nam omogoča, da ugotovimo alkoholno stopnjo, ki jo bo doseglo mlado vino po končanem vrenju. Vsaka država je na osnovi svojih vinogradniških in vinarskih tradicij izbrala svojo mersko določanje sladkorne stopnje. Najbolj razširjene so: Klosternburška tehtnica (Babo), Oechsle, Brix in Baume'. Klosternburška tehtnica. Izumil jo je William Babo, ravnatelj višje šole za vinogradništvo in vinarstvo v Klosterneuburgu blizu Dunaja. Trenutno je pri nas in širše v Italiji najbolj razširjena priprava za določanje sladkorja. Ena stopinja na tej tehtnici odgovarja približno 10 gramom grozdnega sladkorja (glukoza + fruktoza) v 1000 gramih mošta. Klosternburška tehtnica je umerjena na 15°C. Za določitev potencialne alkoholne stopnje vina pomnožimo sladkorno stopnjo s količnikom 0,62-0,65 v odvisnosti od vsebnosti sladkorja v moštu, kot je navedeno v nadaljevanju. Primer: iz mošta, ki ima 18 stopinj na tej tehtnici, bomo dobili vino z 11,5° alkoholne stopnje. Oechslejev gostomer (sladkor je izražen v Oe). Izumitelj tega inštrumenta za določanje sladkorne stopnje je Christian Ferdinand Oechsle. Uporabljajo ga predvsem v Švici in Nemčiji. Stopnja na tej lestvici je po definiciji porast teže 1000 mililitrov mošta od 1 grama navzgor. Primer: liter mošta, ki ima 75 Oe tehta približno 1.075 gramov. Inšturment je umerjen (tariran) na 17,5°C. Če želimo določiti alkoholno stopnjo se poslužimo sledeče formule: (stopnje Oe - 15)/6. Če je npr. vsebnost sladkorja na tej lestvici 90 Oe bo alkoholna stopnja vina sledeča: (90-15)/6=12,5. Brixov gostomer: izumitelj tega načina določanja sladkorja v moštu je znanstvenik Adolf F. Brix. Lestvico uporabljajo v anglosaških državah in je uradno priznana v Eu. Stopinja na Brixovi lestvici izraža odstotek sladkorja v enem litru vode. Ta merska enota je najpogosteje uporabljena v refraktometrih, katerih uporaba se širi tudi v naših krajih. Če stopinje te lestvice, za vrednosti ki gredo od 15°-25°, pomnožimo s koeficientom 0,55, dobimo približno alkoholno stopnjo po končanem vrenju. Priemr: 22° Brixove lestvice X 0,55=12,10° dejanskega alkohola. Baumejeva metoda: razvil jo je Antoine Baume'. Določa odstotek kuhinjske soli (natrijevega klorita) v litru vode. Naključno odgovarja Baumejeva stopinja (° Be') mošta, med 8° in 12° Be', ob koncu vrenja količini prisotnega alkohola v vinu. Če je vsebnost sladkorja v moštu 10° Be', bi moralo vino vsebovati 10° dejanskega alkohola. Ta način določanja alkoholne stopnje uporabljajo predvsem v sredozemskih deželah, zlasti Franciji. Ob koncu pa še nekaj navodil za določanje sprememb sladkorne stopnje v odvisnosti od temperature na Babovi lestvici, ki jo naši vinogradniki najpogosteje uporabljajo. Klosternburška (Babova) lestvica je, kot smo že omenili, umerjena na 15°C: če presega temperatura mošta 15°C dodamo 0,2 sladkorne stopnje za vsako stopinjo temperature; če je temperatura mošta izpod 15°C, odbijemo 0,2 sladkorne stopinje za vsako stopinjo temperature. Koeficienti za pretvarjanje stopinj sladkorja po Klosternburški (Babovi) lestvici, o odvisnosti od vsebnosti sladkorja, pa so sledeči: od 0-14 stopinj sladkorja 0,62; od 15-17 stopinj sladkorja 0,63; od 18-20 stopinj sladkorja 0,64; nad 21 stopinj sladkorja 0,65. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Zaloge vina prijaviti do 10. septembra Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. JULIJA 2014. Rok za predstavitev prijave zapade v sredo 10. septembra 2014. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), neglede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do torka 9. septembra. SREČANJE PRI ODBORNIKU PANONTINU Dežela naj že enkrat ukrepa za preprečitev škode zaradi divjadi Po srečanju z deželnim odbornikom za lov Paolom Panontinom, ki ga je organizirala predsednica Tržaške pokrajine, so se prejšnji tedem v Vidmu z odbornikom srečale še deželne kmečke organizacije, med katerimi je bila tudi Deželna kmečka zveza. Predstavniki kmetov so odborniku Panontinu soglasno ponovili zaskrbljenost zaradi prevelikega števila divjadi na teritoriju in zaradi velike škode, ki jo ta povzroča na kmetijskih pridelkih. Zaskrbljenost so predstavniki kmečkih organizaciji izrazili zlasti zaradi velike škode, ki bi jo utegnili povzročiti diviji prašiči v času trgatve. Zato so zahtevali naj se uvedejo posebni ukrepi za zmanjšanje staleža divjadi na teritoriju, zlasti kopitarjev med katerimi di-viji prašiči predstavljajo največjo nevarnost v času, ko grozdje zori. Odbornik, enako kot na srečanju v Trstu ni zagotovil hitrih posegov, ki jih kmetje in tudi lovci že dalj časa zahtevajo in sicer, da se za lov na divje prašiče uvedejo enake norme kot jih imajo v bližnji Sloveniji s katero meji FJK na celi mejni črti od Milj do Trbiža. Predstavmiki kmetov so deželnemu odborniku poudarili, da ima preventiva prvo mesto na lestvici ukrepov, ki jih je Dežela dolžna uresničiti pri upravljanju lova, vendar pa mora omenjena uprava zagotoviti, da se morebitna škoda, ki jo divjad povzroča in ki presega normalno mejo tolerance, poravna v celoti in v roku,ki ga predvideva zakon in sicer pred koncem vsakega leta in ne po štirih ali celo več letih kot se to dogaja zlasti na Tržaškem. Na to dejstvo so zlasti opozorili predstaviniki Kmečke zveze, ki so odborniku Panontinu ponovno podčrtali stališče, da je nesprejemljivo in po mnenju KZ protizakonito dejstvo, da Dežela FJK izplačuje odškodnine na osnovi evropskega normativa t.z. »de minimis«. Omenjeni normativ mora veljati za izplačevanje določenih kmetijskih prispevkov, ne pa za poravnavo škode, ki jo povzroča divjad. Ta je, kot vsi vemo, nerazpoložljivo premoženje države, ki ga na osnovi zakona upravljajo Dežele in Pokrajine. Le-te so zato odgovorne za škodo, ki jo divjad povzroča v primeru, da niso sprejele vseh ukrepev, ki bi jih bile dolžne sprejeti, da se škoda omeji na fiziološko raven. KZ je odborniku ponovno podčrtala, da je škoda, ki jo divjad povzroča kmetijstvu na teritoriju kjer so zgodovinsko prisotne narodne skupnosti dvojna: gospodarska in narodnostna. Odbornik Panontin je ob prisotnosti odgovornega funkcionarja Andree Cadamura prisotnim izrazil razumevanje za pritožbe. Ki so mu bile iznešene in zagotovil, da bo skušal uresničiti vse možne ukrepe, ki jih predvideva zakon ter jih seznanil, da je Dežela za letošnje leto namenila 800.000.- za upravljanje lova, od katerih gre le polovica za odškodnine obdelovalcem in rejcem, ostala polovica pa za druge potrebe in namene, ki se ne tičejo kmetistva. Napovedal je tudi, da bo skušal čimprej odobriti novi Deželni favnistični plan, ki bo omogočal bolj učinkovite posege za kontrolo divjadi na obdelanih območjih in predmestijh. eb 18 Nedelja, 24. avgusta 2014 MANJŠINE / Jezidi že stoletja na Kavkazu kljubujejo islamskim skupnostim Doslej nepoznana verska skupnost, žrtev državljanske vojne v Iraku V preteklih tednih je ves svet zaznal doslej popolnoma nepoznano manjšino. To so jezidi, verska skupnost kurdskega izvora, ki živi na Kavkazu, večinoma v iraškem predelu Kurdistana. Zanje smo izvedeli ob zadnjih dogajanjih v Iraku, kjer so sunitski borci prevzeli oblast nad ozemljem in začeli izvajati pravo geno-cisno politiko nad jezidi: veliko so jih pobili, ostali pa so se zatekli v kavkaško pogorje, kjer nimajo pogojev ua preživetje. Jazidi živijo tudi v Siriji, Turčiji, Iranu, Gruziji in Armeniji, vendar je večina te po mednarodnih ocenah polmilijonske manjšinske skupnosti naseljena prav v Iraku. Jazidi so od nekdaj zatirana skupnost, saj jih je otomanska cesarstvo pod pretvezo, da opravljajo heretične obrede, kasneje pa tudi moderna Turčija načrtno zatirala. Jazidska verska skupnost živi na Bližnjem vzhodu že več kot 4.000 let; nekateri raziskovalci pravijo tej skupnosti kar »muzej vzhodnih veroizpovedi«. Moderno obliko te veroizpovedi je v 12. stoletju vzpostavil šejk Adi ibn Mustafa, ki je vanjo vnesel nekatere značilnosti islama. Naselil se je v dolini Lališ, slabih 40 kilometrov od današnjega Mosula; tam je tudi umrl leta 1162 in njegov grob je kraj romanja; po načelu, ki je povzeto iz islama, naj bi vsak jezid vsaj enkrat v življenju obiskal Lališ. Jezidi, ki jih turško zgodovinopisje vse od 14. stoletja imenuje jazidi, so dolgo kljubovali perzijski dinastiji Safavidov in otomanskim sultanom, ki so se stole- tja borili za nadzor nad Mosulom, je-zidskim mestom ob reki Tigris na prehodu med kurdistanskim gorovjem in arabsko puščavo. Mosul je bila obvezna prehodna točka vseh karavan, ki so iz srednje Azije potovale proti Anatoliji in proti Sredozemskemu morju preko današnje Sirije. Celo Džinžis Kan, ki je z lahkoto osvojil Bagdad v tednu dni, je moral Mosul oblegati kar leto dni, da je mesto prisilil k vdaji. O Mosulu piše tudi Marco Polo v svoji knjigi Il Milione, kjer omenja versko raznolikost prebivalstva. Sovraštvo do kurdskih jezidov nazorno prikazuje arabski pregovor: Na svetu so samo tri nevarnosti: kobilice, miši in Kurdi. Suniti jim pravijo »častilci hudiča«. Leta 1892 je jezidom pretila nevarnost popolnega iztrebljenja, ko je leta 1892 otomanska vojska vdrla v dolino Lališ in z meči pobila na tisoče prebivalcev ter uničila mavzolej šejka Adija ibn Mustafe. Režim Sadama Huseina je jezide označil za Arabce in s tem navidezno spremenil razmerje prebivalstva v Kur-distanu. Vsekakor je bila ta skupnost v tistem času popolnoma emarginirana in jezidi so veljali za drugorazredne državljane. Od padca Sadama Huseina leta 2003 pa Kurdi obravnavajo jezide kot del kurdske skupnosti in zahtevajo, da jih kot take obravnavajo tudi iraške oblasti. Število jezidov je velika uganka. Poleg omenjene številke 500.000 najdemo ocene, ki gredo od 100 do 800 tisoč. Kakih 30.000 naj bi jih živelo v Nemčiji, kjer je bil Feleknas Uca njihov poslanec v zveznem parlamentu, od leta 2004 do leta 2009 pa tudi evropski poslanec. Jezidi častijo Meleka Tausa, angela v obliki pava. Vera združuje elemente več veroizpovedi, ki izhajajo iz Bližnjega in Srednjega vzhoda, izhajala pa naj bi iz predislamske vere kurdskega prebivalstva. Kot rečeno je vero v 12. stoletju spremenil Adi ibn Mustafa ki naj bi bil nekakšen učlovečen Melek Taus. Slednji je angel, obstaja pa tudi bog, ki je bil stvarnik sveta. Vendar je tisti svet zajel ogromen požar in Melek Taus je v posodi zbral svoje solze, s katerimi je pogasil požar. Sicer pa ta vera pozna še šest manj pomembnih božanstev. Temeljni besedili vere sta Knjiga razodetja in Črna knjiga. Jezidi tujcem ne zaupajo, Tudi njihovi molitvi, ki jo opravljajo dvakrat dnevno v smeri sonca, ne sme prisostvovati nihče, ki ne pripada tej veri. Posvečeni dan je sreda, sobota pa je dan počitka. Obstaja nekaj prazničnih dni, med temi trije dnevi v decembru. Ni pa povsem jasno, kaj ti praznični dnevi pomenijo. Letno romanje v Lališ traja šest dni; v teh dneh se verniki kopajo v reki, umivajo kipe Meleka Tausa in prižigajo svetilke na grobovih Adija ibn Mustafe in drugih verskih veljakov. Med to slovesnostjo tudi žrtvujejo vola. Jezidi imajo ločeno cerkveno in civilno vodstvo. Vodja jezidov se imenuje Amir in predstavlja posvetno oblast, verski vodja pa je Šajik. Sicer pa jezidi sami sebi pravijo dasini, beseda jezid pa ver- Na slikah: pod naslovom vsakoletno romanje jezidov v dolini Lališ, spodaj levo mavzolej Adija ibn Mustafe, desno eden redkih posnetkov grozot genocida v 19. stoletju. jetno izhaja iz perzijskega yazd, ki pomeni angel. Jezidi so monogami, samo v nekaterih redkih primerih je bilo poveljnikom dovoljeno, da imajo več žena. Otroke ob rojstvu krstijo, zelo razširjeno je tudi obrezovanje, čeprav vera tega ne zapo-veduje.Trupla umrlih s sklenjenimi rokami položijo v grobnice v obliki stožca. Sicer pa jezidi, ki imajo sami sebe za edine Adamove potomce, ne sprejemajo medverskih porok, niti z islamskimi Kurdi, prav tako pa ne vključujejo v svojo skupnost konvertitov. Izključitev iz skupnosti je največja kazen, kajti izključeni bo izgubil dušo. So pa znani tudi primeri nasilja; tako so leta 2007 s kamenjanjem ubili 17-letno dekle, ker se je družila z mladeničem druge etnične skupnosti. Muslimani sovražijo jezide, ker je za njih Melek Taus hudič, ki vernike odvrača od vere. Muslimani namreč verjamejo, da hudič korumpira človeka s tem, da ga prepričuje, da obstajajo poleg Alaha še drugi bogovi. Prav zaradi te interpretacije muslimani pogosto zatirajo je-zide, češ da častijo hudiča. Romi v Sloveniji si pred lokalnimi volitvami prizadevajo za nabor čim boljših kandidatov za mesta romskih svetnikov Romski svetniki sestavljajo občinske svete vseh 20 slovenskih občin, kjer avtohtono živi največ Romov, šele od leta 2002. Ker na ta mesta prihajajo čedalje bolj sposobni in izobraženi kandidati, pa se njihova vloga in učinkovitost iz mandata v mandat krepita, je ocenil predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Po Rudaševih besedah se Forum romskih svetnikov pred letošnjimi lokalnimi volitvami prizadeva za nabor čim boljših kandidatov za mesta romskih svetnikov. Hkrati želijo, da bi bili ti čim bolj izobraženi in sposobni ter da bi se enakovredno z drugimi svetniki vključili v delo občinskih svetov. Če romski svetnik ni sposoben slediti delu občinskega sveta, ga lahko namreč ostali svetniki kot nesposobnega kmalu začnejo izključevati in ignorirati, je opozoril. Nadaljeval je, da po njegovih podatkih večina občinskih svetov institut romskega svetnika sprejema, da bi se ta lahko vključil v njihovo delo, pa morajo predstavnika romske skupnosti njegovi svetniški kolegi obravnavati enakovredno. Kjer se to dogaja, so bili romski svetniki uspešni in so težave veliko manjše. Povsem drugače pa je v občinah, kjer ti zgolj odziv na zakonsko določbo in kjer občine položaja romskega svetnika ne obravnavajo skladno z zakonom o lokalni samoupravi, je dodal Rudaš. Ker nekateri romski svetniki opozarjajo, da vsebina dela in njihove naloge niso nikjer določene, pa je predsednik foruma odgovoril, da to ne drži. Naloge romskih svetnikov so enake nalogam drugih občinskih svetnikov. Romski svetniki pa imajo enake pravice vplivati na sprejem občinskih aktov in sprejemanje občinskih proračunov, je poudaril. Romski svetniki lahko tudi neposredno odločajo o drugih zadevah v občini in ne samo o romskih. Njihove naloge so - enako kot naloge drugih občinskih svetnikov - jasne. Je pa tudi res, da rom- ski svetniki ne morejo sodelovati v nekaterih občinskih komisijah, kot je denimo statutarna komisija, je še povedal Rudaš. Donedavna novomeška romska svetnica Dušica Balažek, ki je julija odstopila s tega položaja, je namreč dejala, da romski svetniki pravzaprav ne vedo, kakšne so njihove naloge in kaj naj bi bilo njihovo delo. Namreč, ker to ni nikjer navedeno - ne v zakonu o romski skupnosti in ne v kakšnem drugem dokumentu, si je naloge in cilje, ki jih je želela s svojim delom izpolniti, določila sama, je pojasnila. Romski svetnik je pri svojem delu prepuščen zgolj samemu sebi in svojim odločitvam, je pristavila ter dodala, da deli mnenje svojih kolegov, da bi bilo treba njihove naloge opredeliti. Podčrtala je tudi, da se romski svetniki pri svojem delu pogosto znajdejo v neugodnem položaju oz. med interesi lokalnih skupnosti in povsem drugačnimi željami ter pričakovanji romske skupnosti. Sicer je bila pri določenem delu svojih prizadevanj uspešna, je menila. Za mesto romske svetnice pa se ne namerava več potegovati, je še ob svojem odstopu povedala Balažkova. Kot meni glavnina županov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, sta sposobnost in uspešnost romskih svetnikov v jugovzhodnem delu države sicer manjši kot pri njihovih prekmurskih kolegih. Ugotavljajo namreč, da delovanje romskih svetnikov v jugovzhodni Sloveniji še ni toliko razvito kot v Prekmurju, kar potrjujejo tudi podatki predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca, da so prvega romskega svetnika v Murski Soboti izvolili že leta 1994. Drugje so jih izvolili leta 1998, vseh 20 slovenskih občin, kjer avtohtono živi največ Romov, pa ima romske svetnike šele od leta 2002, je še navedel Horvat Muc. Župan Občine Krško Miran Stanko je tako izpostavil, da po krških izkušnjah institut romskega svetnika še ni izpolnil pričakovanj. Zadeva še ni dozorela in je bolj dolgoročnega pomena, je dejal. Stanje se sicer po njegovih besedah počasi popravlja. Položaj romskega svetnika pa bo dosegel svoj namen šele takrat, ko bodo Romi sami ugotovili, da tega dela ne more opravljati kdorkoli, povsem neizobražen kandidat ali kandidat, ki je prepričan, da omenjeni položaj prinaša prestiž znotraj romske skupnosti, je še pojasnil Stanko. Podobno ugotavlja tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Zadeva se še razvija, belokranjski romski svetniki pa so doslej zgolj opozarjali na težave in potrebe romske skupnosti, je poudarila. Za kaj več bi se morali ustrezno pripraviti in izobraziti. Bolje bi morali poznati svoje pravice in dolžnosti, predvsem pa bi se morali zavedati, da zastopajo vse Rome v občini in ne le svojih domačih zaselkov, je Čemas Stjepa-novičeva še povedala. (STA) PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 24. avgusta 2014 1 9 /— GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE El Covo de Jameson (Dunajska cesta 78) Danes, 24. avgusta ob 18.00 / Nastopali bodo Wooden Legs z zabavno irish -keltsko glasbo. ZGONIK ■ Koncert za mir V petek, 29. avgusta ob 19.00 / Nastopajo: Freak Waves, Zmeelkow, Maci's Mobile, Il grande SPLASH in Kraški Ovčarji. V soboto, 30. avgusta ob 19.00 / Nastopajo: Skupina Pikapolonica, Grinders, Coloured Sweat in Makako Jump, sledi party z dj Stoner. PADRIČE ■ Trieste Rok City Fest Športno igrišče V soboto, 6. septembra, ob 18.00 / Nastopajo: Spero - Promitto - Iuro, Kar-buro, TSO, Atati Alterati di Coscien-za, Vidiam, The Electric Freaktones in My Space Invaders. V nedeljo, 7. septembra, ob 18.00 / Nastopajo: Roy Force One, Nasty Monroe, Anticrysis, Fry Days, The Pope Stars, Achtung Piraten, Beat On the Rotten Woods. TRST Stadion Rocco V soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Nastopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po internetu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Portorož V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / koncert / Nastopa: Željko Joksimovic. V petek, 29. avgusta ob 21.00 / koncert / Nastopa Gibonni. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 28. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Perpetuum Jazzi-le: vokal Xtravaganzza 2014 / Ponovitve: v ponedeljek, 29 in v torek, 30. septembra ob 20.00. Križanke V petek, 5. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopa: Gramatik. Kino Šiška V petek, 12. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Jungle FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Dreher (ulica Torrebianca 41 -3. nadstropje):na ogled muzej piva Dreher; kultura, zgodovina in tehnike predelave, ter ena majhna zbirka drugih znanih piv. Urnik: vsako sredo od 17.00 do 18.30. Razstavni prostor IV Pomola: do 21. septembra je na ogled razstava: »Andy Warhol ...in the City«. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Petrarchesco Piccolomineo (ul. Madonna del Mare, 13): do 7. januarja 2015 je na ogled razstava »Prijateljstvo med Francesco Petrarca in Giovanni Boccaccio«. Na ogled so knjige in razni teksti takratnega obdobja. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Konjušnica Miramarskega grada: v okviru 140. obletnici odprtja diplomatskih odnosov med Italijo in Mehiko, bo do 15. septembra je na ogled razstava o mehiški sobodni umetnosti. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galeriji Kulturnega Doma (Ul. Brass, 20 - Italija): je na ogled, vse do 9. avgusta skupinska likovna razstava »Sonce miru 2014«, na kateri letos prvič sodelujejo likovni umetniki, oziroma člani medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice, ter združenj »Šent« iz Nove Gorice, Postojne, Šempetra, Ajdovščine in Gorice (center Ci-si). Tokrat se nam predstavljajo s svojimi likovni deli: Irena Mihelj, Ivana Jug, Luka Campolunghi, Lucija Šemrl, Ana Marija Ferfolja, Slavko Trebše, Sabina Kumar, Denis Vidmar, Sladan Vasilje-vic, Tatjana Rovtar, Marjan Štokelj, Kristina Volk, Jadranka Šinko, Damjan Ko-renč, Rafael Zakrajšek, Stoyan Svet in Mojca Tršar. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni mo- žje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija (Vojsko 64, Idrija): do 15. oktobra, od 9.00 do 16.00 je na ogled Partizanska tiskarna Slovenija. Je bila največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. V njej so tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji. / Tel.: +386 5 37 26 600 / e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK OLIMPIJSKE IGRE RASTLINA OVIJALKA, NJIVSKI PLEVEL MLEČNI IZDELEK REKA V SLOVENIJI SLOV. BIOLOG (BOŠTJAN) TIP AVTOMOBILA RENAULT / FR. IGRALKA DVOJNIK PRI NEVARNIH PRIZORIH AMERIŠKI PEVEC IN PLESALEC (FRED) BIHAČ NA KONCU VRHUNSKI ŠPORTNIK OPERA VINCENZA BELLINIJA ZAČETEK TEKMOVANJA (ENA OD PISAV) RIMSKO ŠTEVILO DVE IRSKO MITOLOŠKO BITJE LATINSKI VEZNIK MILJSKI ŽUPAN (NERIO) SRBSKI PISATELJ SLOVENSKI PESNIK (IVAN) KROG, ZAPOREDJE SLOV. ATLET (STANKO) STARORIMSKI POZDRAV OTKA PRI PLUGU ANTON AŠKERC BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLAVNA RUSKA PLESALKA ULJANOVA PRISTANIŠČE V MAROKU STANISLAV RENKO RIMSKA CESTA, TUDI MLEČNA CESTA IJO^L.INKA VISOK GORSKI HRBET VITAMIN B IT. KRIMIN. ORGANIZACIJA (ORIG.) JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PACINO SLOVENSKI OPERNI PEVEC KOROŠEC AM. PEVEC KING COLE MAČKA (LJUBK.) DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING SLOVENSKA PESNICA IN PISATELJICA (NEŽA) ALOJZ REBULA EGIPČANSKI BOGSONCA NIKOLA TESLA / OSMINA KROGA NEKDANJA AMERIŠKA ATLETINJA JONES LUKA V ALŽIRIJI AM. IGRALKA TURNER MESTO V LOMBARDIJI TOKOVNI ODJEMNIK TROPSKA OVIJALKA ITAL. PEVEC (FAUSTO) ŠTUDENT ENEGA IZMED AZIJSKIH JEZIKOV BRITANSKA GLASBENA SKUPINA, ... MAIDEN DELO KNJIŽ. NA SLIKI GRAFIČNA DEJAVNOST PLAKAT AM. FILMSKA IGRALKA (MEG) / DEJANJE RADIO TELEGRAFSKI KLIC NA POMOČ VZDEVEK GRŠKEGA LADJARJA ONASSISA ZADNJICA (SLABŠ.) SL. PESNIK (FELIKS) AMERIŠKI FILM. IGRALEC, DE ... OČE VOJAŠKI NOVINEC ANTON VODNIK DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI r TALISOVA PIJAČA POSTARANOST FRANCOSKI PISATELJ (GERARD DE) NOSILEC DEDNIH LASTNOSTI JAMAJŠKA GLASBA IN PLES NAŠA KNJIŽEVNICA HERGOLD DOLGOREPA PAPIGA Z MOČNIM KLJUNOM KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK OZEK KONEC POLOTOKA SLOVARČEK - ANANN = irsko mitološko bitje • AZEMA = francoska filmska igralka (Sabine) • ERIE = jezero na meji med ZDA in Kanado • KIAUTA = slovenski biolog, entomolog • NERVAL = francoski pisatelj, pravo ime G. Labrunie 20 Nedelja, 24. avgusta 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah, sledi Čez-mejna Tv: dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Risanke 8.10 Cronache animali 9.10 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 0.20 Dnevnik 13.45 Sereno Variabile Estate 14.15 Serija: Delitti in paradiso 15.15 Serija: Il commissario Lanz 16.15 Serija: Il com-missario Herzog 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Nad.: Reign 19.35 Serija: Il commissario Rex 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, dirka 23.00 Športna rubrika: La Domenica Sportiva Estate ^ Rai Tre 6.50 Nad.: Ai confini dellArizona 7.40 Film: La donna del bandito 9.10 Film: Salvatore Giuliano 11.10 Serija: Ponderosa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere 13.05 Quel gran pezzo dell'Italia 14.00 15.00 Dnevnik 14.30 Film: I due colonnel-li 16.10 Film: Camera con vista 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.55 22.55, 0.50 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.05 Serija: Un caso per due 21.05 Film: Sfida senza regole (akc., '08, i. R. De Niro, A. Pacino) 23.10 Sco-nosciuti Collection IRIS Nedelja, 24. avgusta Iris, ob 21.05 u Rete 4 7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Pianeta Terra 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Le sto-rie di Alive 13.55 Donnavventura 14.40 Film: Riccardo Cuor di Leone (zgod.) 17.05 Film: 395 dollari l'oncia - Big Man (akc.) 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Colombo 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road, sledi Dnevnik L.I.S. 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine, sledita maša in Angelus 12.20 Linea Verde 13.3016.50, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Un caso d'amore 15.40 Nad.: La casa del guardaboschi 16.20 Dok.: Roadbook 17.00 Serija: Provaci ancora Prof! 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Techetechete - Vive la gente 21.25 Nad.: Il restauratore 23.30 Speciale Tg1 21.30 Film: Vizi di famiglia (kom., 05, i. J. Aniston, K. Costner) 23.30 Film: La morte ti fa bella (fant., '92, i. M. Streep) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Bye Bye Cinderella 9.50 Film: Only you - Solo tu, amore a prima vista 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Il ritmo della vita 16.15 Belli dentro 16.55 Film: Un cane per due 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Chiedimi se sono felice (kom., It.) 23.10 Maurizio Costanzo Show - La storia O Italia 1 6.40 Serija: Supercar 8.40 Serija: A-Team 10.35 Nad.: No Ordinary Family 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Film: Topolino Marty e la fabbrica di perle 16.05 Film: Il topolino Marty 2 17.50 Show: Vecc-hi bastardi 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Provaci ancora Gary 19.25 Film: Scuola di po-lizia 5 - Destinazione Miami (kom.) 21.10 Film: Sanctum (horor) 23.30 Nad.: 666 Park Avenue La 7 LuA 7.30 Dnevnik 7.50 In onda 9.45 Film: Murder 101 (krim.) 11.40 Film: Cowboy (vestern) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Il gio-vane Toscanini (dram.) 16.15 Film: McBri-de (krim.) 18.15 Serija: L'ispettore Barna-by 20.00 0.00 Dnevnik 20.30 Crozza Best 21.10 Film: I cannoni di Navarone (voj.) ^ Tele 4 6.30 Le ricette di Giorgia 9.30 19.45 Italia economia e prometeo 9.45 Dnevnik 10.00 VREDNO OGLEDA Un treno per Darjelling ZDA 2007 Režija: Wes Anderson Igrajo: Owen Wilson, Adrien Brody, Jason Schwartzman, Anjelica Huston, Bill murray, Natalie Portman in Roman Coppola Francis, Peter in Jack Whitman so bratje, ki so se zmenili, da se srečajo na indijskem vlaku in se skupaj odpravijo na čisto posebno duhovno potovanje. Cilj projekta je predvsem ta, da se vsi trije spet približajo, saj jih je očetova smrt precej oddaljila. Namen je dober, njegovo izpeljanje pa precej težavno. Življenja bratov so se v času spremenila in vsak nosi v sebi skrivnost, ki je noče razkriti ostalima dvema sopotnikoma. Ko pa jih vržejo z vlaka zaradi nekorektnega obnašanja, se njihova pustolovščina spremeni v čisto novo izkušnjo in cilje, ki so si jih zadali, uspejo končno uresničiti, pa čeprav po drugačni poti ... Režiser filma je vizionarni avtor, Wes Anderson. La parola del signore 10.15 23.15 Rotocal-co Adnkronos 10.30 Aktualno: Musa Tv 10.45 Aktualno: Sauls Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Gior-gia 18.10 Tanta salute 18.40 Ring 19.30 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Spomin na msgr. Alvara del Portillo 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Ptujski festival 2014, pon. 15.00 Dok. serija: Village folk 15.20 Film: Življenjska priložnost (kom., Fr.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Miranda 17.50 Nan.: Komisar Rex 18.35 Risanke 18.55 21.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 20.55 Intervju 22.15 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda 23.05 Slovenski magazin 23.30 Dnevnik 23.55 Zrcalo tedna (t Slovenija 2 9.55 Slovenski magazin 10.30 Turbulenca 11.00 Ugriznimo znanost 11.25 Slovenska jazz scena 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos dirke 15.55 Plavanje: EP, prenos 17.55 Nogomet: Prva liga, Koper - Domžale, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert v Veronski Areni 2014 20.50 Dok. odd.: Dragan Wende, kralj Zahodnega Berlina 22.15 Koncert: 60 + 40, Slavko Ivančič 0.10 Kratki film: Prezgodaj dva metra spodaj (t Slovenija 3 6.00 7.00, 8.00 Sporočamo 6.05 17.45 Kronika 7.05 Ozadja 7.20 Svet v besedi in sliki 7.45 Žarišče 8.05 Tedenski pregled 8.35 Satirično oko 9.05 Pričevalci 10.55 Na tretjem... 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Pogovorna oddaja 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 20.25 Na tretjem... 21.10 Tedenski na-povednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Plavanje, EP 23.15 Istrska potovanja Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Besede miru 18.30 Slovesnost ob 70. obletnici velikega zborovanja v Kožbani v Brdih 19.30 Pod ledom 20.00 Predstavljamo: Kulturni utrip Brd 20.30 V globinah z Monstroso 21.10 Slovenski turistični film: Kmečki turizem ('83) 21.25 Dediščina sončnih bogov 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Marmaduke 12.25 Serija: Na trdih tleh 13.30 Film: Življenje za Lorenza 16.10 Film: Sanjska peterica 17.55 Serija: Čista desetka 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Na morju (kom.) 22.00 Film: Bližnji odnosi (dram., i. N. Portman, J. Law) Kanal A har 14.30 Film: Veliko leto 16.45 Nad.: Puščica 19.05 Film: Willy 4 21.00 Film: Igra z ognjem 22.45 Film: Hannibal 6.00 Risanke 7.0518.10 Serija: Pod eno streho 7.55 17.35 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Akcija 8.5016.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.15 Serija: Chuck 11.10 Tv Prodaja 11.30 Serija: Srečni klic 12.45 Film: Peklenski vi- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo: Pon-ziana Jones, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Pogled skozi čas, sledi Music box; 18.00 Opereta skozi prostor in čas, sledi Music box; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Humoristična odd.; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.30 I fat-ti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DiO; 16.30 Siempre primeros; 17.15 Slovenske reke; 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.00 Dobro jutro - kviz; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50, 18.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DiO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sledi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spo- minčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DiO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vaša pikolovska narava lahko po nepotrebnem obremeni odnose v kolektivu. Stopite korak nazaj in se posvetite samo svojemu delu. Sproščeni boste v ljubezenskem odnosu. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Pretirana zaupljivost vas lahko spravi v precej nelagoden položaj. Čeprav sta odprt odnos in zaupanje ljudem v osnovi dobri lastnosti, bodite previdni pri sklepanju poslovnih zavez. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Veliko časa boste posvetili študiju oziroma učenju novih spretnosti. Kljub prizadevanju in dobremu namenu vam to ne bo šlo najbolje od rok. Misli bodo zbegane. RAK 22.6.-22.7.: Previdnost «« pri opravljanju dela v službi ne bo odveč. Nagnjeni boste k hitrim in pogosto nepreudarnim odločitvam, ki lahko resno ogrozijo vaš uspeh. LEV 23.7.-23.8.: Večjo pozor- (^^r nost boste namenili finančnemu stanju, ki zdaj ne doživlja največjega razcveta. Na splošno boste uživaški, majhne razvade vas bodo navdajale z motivacijo za delo. DEVICA 24.8.-22.9.: Zadrža- ^^ nost do ljudi okoli vas in pomanjkanje samozavesti lahko resno ogrozita vaše nadaljnje delo. Bodite prepričani o sebi in potrditve ne iščite vedno pri drugih. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na- ^ ^ učite se vzeti več trenutkov zase. Predanost je dobra lastnost in večkrat premalo cenjena. Denar: začutili boste tekmovalnost v odnosu do materialnega statusa. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Preden naredite korak naprej, bodite stoodstotno prepričani o svojem prav. Napačna odločitev na delovnem mestu bi lahko pomenila precej težav. STRELEC 23.11.-21.12.: V službi boste postavljeni pred dilemo, ki bo pomembno vplivala na vašo prihodnost. Nujno upoštevate družino ali partnerja, ki bi ju vaša odsotnost prizadela. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pri reševanju težkih miselnih problemov na delovnem mestu boste le težko obdržali mirne živce. Pomanjkanje strpnosti lahko resno ogrozi vaše delo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je močno in polno obdobje na področju ljubezni. Čustva bodo zelo spremenljiva, kar se bo pokazalo v odnosu s partnerjem. Na trenutke boste preveč ljubeznivi. «■PK RIBI 20.2.-20.3.: Imeli boste izredne miselne sposobnosti, ki vam bodo prišle prav na delovnem mestu. Izrabite to produktivno obdobje in se naučite novega jezika. Vzemite si čas za druženje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. avgusta 2014 21 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni Tv: dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: La clinica tra i monti -Un'emergenza per il dott. Daniel 16.30 Film: Rosamunde Pilcher - La rosa piu bella 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Un passo dal cielo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Film: Solstizio d'estate 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.25 Pe-trolio - Capitali in movimento 21.10 FiIm: Tre aII'improvviso (kom., '10, i. K. Heigl) 23.20 Nad.: I Tudors 6.25 Nad.: Dance! La forza della passione 7.10 Serija: The Lying Game 7.50 Prote-stantesimo 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts - Il mistero del lago 15.40 Serija: Senza traccia 16.20 Nan.: Guardia costiera 17.55 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Lol - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Voyager - Ai confini della co-noscenza 23.30 Oltre le notte 23.35 Film: Un grido dal passato (krim.) O Italia 1 6.05 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi bastardi 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Person of Interest 23.05 Film: The Orphanage (horor) La l 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Cinema d'oggi 10.20 Film: Il suo nome e Donna Rosa 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: I nuovi mostri 17.15 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Poveri ma belli 23.40 Correva l'anno u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Di-stretto di Polizia 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Arma letale 4 (akc., i. M. Gibson) LA 7.00 7.55, 12.05 Omnibus 7.30 0.20 Dnevnik 9.45 In Onda, pon. 10.25 16.15 Serija: Starsky & Hutch 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In Onda 22.30 Film: Shattered - Gioco mortale (triler) ^ Tele 4 23.55 FiIm: Corda tesa (akc., i. C. Eastwood) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Nad.: Mogli a pezzi 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30 Dnevnik 13.4518.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Lunedi di rigore 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: L'uomo senza paura |r Slovenija 1 7.15 Utrip 7.30 Zrcalo tedna 8.00 Otroško program: OP! 9.05 Infodrom 9.10 Odd.: Moja soba 9.35 Odd.: Enajsta šola 10.25 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Polnočni klub, pon. 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.35 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. odd.: Selandia - ladja, ki je spremenila svet 18.20 Pogled na... 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi 23.00 Dok. odd.: SAZU, oznanjanje prihodnosti 23.30 Portret: Najpomembnejše se sporoča v tišini Jr Slovenija 2 7.00 8.30, 23.00 Zabavni Infokanal 15.00 19.10, 22.15 Točka 16.50 Med valovi 17.45 Intervju 18.35 Dober dan, Koroška 20.00 Nad.: Vzhodnoberlinska saga 20.50 Film: Sinovi Norveške Slovenija 3 6.00 8.00, 9.00, 21.55 Sporočamo 8.45 Kronika 9.00 Ozadja 10.00 Izredna seja DZ, prenos 11.00 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.00 Tedenski napovednik 17.25 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Hrabri pomorščaki (pust.) 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Ar-tevisione 21.00 Koper 21.30 Sredozemlje 22.15 Glasba zdaj 22.50 Lynx koncert Tv Primorka pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.35, 11.45 Tv Prodaja 8.30 14.55 Serija: Queen Latifah show 9.4015.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.5016.45 Nad.: Sila 12.0017.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.55 Film: Willy 4 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: LOL 22.20 Nad.: Po sinovi sledi 23.15 Nad.: Riz-zoli in Isles 0.10 Nad.: Mafijska zdravnica Kanal A 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.50 13.50 Serija: Zadnji pristan 8.40 16.40 Nan.: Prijatelja pod odejo 9.05 13.00 Risanke 10.05 17.10 Serija: Naša mala klinika 10.55 Pazi, kamera! 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.35 Tv prodaja 14.40 Film: Na morju (kom.) 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Šest krogel 22.10 FiIm: ReziIo 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Med nami 18.30 Moja Afrika, 3. del 19.10 Namibija 20.00 Znanstveni večer 21.00 Slovesnost ob 70. obletnici velikega zborovanja v Kožbani v Brdih 22.10 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani Ponedeljek, 25. avgusta Raistoria, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Morte di un matematico napoletano Italija 1992 Režija: Mario Martone Igrajo: Anna Bonaiuto, Renato Carpen-tieri, Carlo Cecchi in Toni Servillo Na beneški Mostri se bo film, ki ga je režiser Martone posvetil pesniku Leopardiju, kosal za zlatega leva. Pred več kot dvajsetimi leti pa je neapeljski intelektualec posnel zgodbo, s katero se je takrat želel spomniti znanstvenika. Zadnjih deset let življenja Renata Caccioppolija, uglednega in svojevrstnega matematika, ki se je samomoril 8. maja 1959. Pred smrtjo, so Caccioppolija našli v hudo zmedenem stanju na železniški postaji in ga pospremili domov, kjer so mu tudi skušali pomagati, a zaman. Caccioppoli je namreč zapadel v hudo depresijo in to zato, ker je bil nadvse razočaran nad politiko in življenjem. Lep filmski prvenec pomembnega režiserja sodobnega italijanskega gledališča Maria Mar-toneja je tudi očarljiva slika Neaplja, hudo bolnega mesta, ki ga Martone za nalašč prikaže ob uporabi rumene barve. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Rod lepe Vide; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 16. nad.; 18.00 Julius Kugy, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Horoskop; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil -Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Kronika; 6.13, 8.00, 9.05, 11.00, 11.17, 11.40, 12.00, 18.30 Ime tedna; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DiO; 18.00 Mini koncert; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DiO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 24. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Gorska kolesarka seje smrtno ponesrečila MERIBEL - Tekma svetovnega pokala gorskih kolesarjev v disciplini kros na izpadanje se je končala tragično. V kvalifikacijah je v petek 20-letna Nizozemka Annefleur Kalvenhaar grdo padla, po preživeti noči na intenzivni negi v bolnišnici pa je včeraj umrla. Priče so povedale, da je bila zdravniška pomoč počasna, da je dobila ustrezno pomoč, naj bi trajalo zelo dolgo. Nizozemka je lani v konkurenci do 23 let postala evropska prvakinja v disciplini ciklokros. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Svetovni rekord v dvorani je Boltov VARŠAVA - Jamajški atletski zvezdnik Usain Bolt je v Varšavi poskrbel za nov sprinterski rekordni dosežek. Bolt je tekel na varšavskem nacionalnem stadionu, ki je imel zaprto streho, tako da zdaj njegov čas 9,98 sekunde velja za najhitrejšega v zgodovini sicer zelo redkih tekov na 100 m v dvorani. Prejšnjo najboljšo znamko si je lastil Nami-bijec Frankie Fredericks, ki je leta 1996 tekel 10,05 sekunde. PLAVANJE - Predzadnji dan EP v Berlinu Sloveniji bron Italija velesila (21 kolajn):zlato še Pellegrinijevi in dvojici Cagnotto-Dallape Zmagoviti duet s 3. metrske deske Cagnotto-Dallape (levo), spodaj slovenski plavalec Damir Dugonjič in Italijanka Federica Pellegrini VČERAJ - moški: - 50 m prsno: 1. Adam Peaty (VBr) 27,00; 2. Giedrius Titenis (Lit) 27,34; 3. Damir Dugonjič (Slo) 27,48; - 100 m delfin: 1. Konrad Czerniak (Pol) 51,38; 2. Laszlo Cseh (Mad) 51,89; 3. Pavel Sankovič (Blr) 51,92;- 200 m hrbtno: 1. Radoslaw Kawecki (Pol) 1:56,02; 2. Christian Diener (Nem) 1:57,16; 3. Gabor Balog (Mad) 1:57,42; 8. Luca Mencarini (Ita) 1:58,92; - 4 x 200 m prosto: 1. Nemčija (Robin Backhaus, Yannick Lebher, Clemens Rapp, Paul Biedermann) 7:09,00; 2. Rusija 7:10,29; 3. Belgija 7:10,39; 6. Italija 7:12,24. Ženske: - 50 m hrbtno: 1. Francesca Halsall (VBr) 27,81; 2. Georgia Davies (VBr) 27,82; 3. Mie Nielsen (Dan) 27,87; 5. Arianna Barbieri (Ita) 28,36; 7. Elena Gemo (Ita) 28,59; - 200 m prosto: 1. Federica Pellegrini (Ita) 1:56,01; 2. Katinka Hosszu (Mad) 1:56,69; 3. Femke Heemskerk (Niz) 1:56,81; - 1500 m prosto: 1. Mireia Belmonte (Špa) 15:57,29; 2. Boglarka Kapas (Mad) 16:03,04; 3. Martina Caramignoli (Ita) 16:05,98; 4. Tjaša Oder (Slo) 16:11,17; 5. Aurora Ponsele (Ita) 16:13,20. DANES - 16.00 finale (50 m prosto, 400 m mešano, 4 x 100 m mešano moški, 50 m prosto, 400 m prosto, 50 m prsno, 200 m delfin, 4 x 100 m mešano ženske) BERLIN - Slovenija ima prvo kolajno. Na evropskem plavalnem prvenstvu v Berlinu je slovenski plavalec Damir Dugonjič osvojil tretje mesto na 50 m prsno. Branilec naslova je razdaljo preplaval v času 27,48 sekunde. Zmagal je Britanec Adam Peaty pred Litovcem Giedriusom Titenisom. Razplet tekme je bil v skladu z napovedmi. Britanec Peaty, ki je v polfi-nalu dosegel nov svetovni rekord, je v finalu s 27,00 plaval sicer bistveno počasneje, a vseeno zanesljivo zmagal. V dveh de-setinkah se je nato zvrstilo šest plavalcev, ki so se potegovali za ostali dve medalji in tokrat je bila ura na strani Slovenije. »Te medalje sem res zelo vesel. Zdi se mi, da je bila najtežje osvojena in v tako slabi formi do medalje še nisem prišel. Seveda je dobro, da lahko osvojim medaljo, tudi če nisem 100-odstoten, a vesel sem, da so se medalje obrnile meni v prid,«je dejal Dugonjič in priznal, da si je kolajno priboril šele z zadnjim zavesljajem, saj se mu je zdelo, da je Siladji že pred njim. V italijanskem taboru pa so se sinoči veselili že 21. kolajne na letošnjem EP, 8 zlatih. Več jih ima le Velika Britanija (22), ki pa ima enako število zlatih (kot Rusija). Včeraj je naj-žlahtnejšo kolajno osvojila Federica Pellegrini, ki je v disciplini 200 prosto postala tretjič zapored evropska prvakinja. V disciplini 1500 metrov prosto je bron osvojila Martina Carami-glioni. Slovenka Tjaša Oder je osvojila četrto mesto. Odrova je razdaljo preplavala v času novega slovenskega rekorda 16:11,17. Zmagala je Španka Mireia Belmonte Garcia pred Madžarko Boglarko Kapas. Prireditelji so razdelili sedem kompletov medalj. V moški konkurenci je bil poljski dan. Na 100 m delfin je zmagal Konrad Czerniak, na 200 m hrbtno pa Radoslaw Kawecki. Na koncu so domače občinstvo v štafeti 4 x 200 m prosto z z zlatom na noge dvignili Nemci. Italijani oziroma Italijanke so še enkrat dokazale, da sodijo v sam vrh skakalk v vodo. V sinhronem skoku iz 3. metrske deske sta zlato kolajno osvojili Tania Cagnotto (njena je že 14. zlata kolajna na EP, druga letošnja) in Francesca Dallape. KOŠARKA Pred odhodom v Španijo premagali Litvo LJUBLJANA - Košarkarji Slovenije premagali Litvo in bodo danes odpotovali na prizorišče svetovnega prvenstva (Gran Canario), ki se bo začelo 30. avgusta. V 3. krogu turnirja Te-lemach so zmagali s 74:72. Najboljši strelec pri Sloveniji je bil Domen Lor-bek z 18 točkami. Za varovance selektorja Jureta Zdovca je bila to predzadnja pripravljalna tekma pred SP. Zadnji test bo opravila v torek proti ZDA. FORMULA 1 - V »pole position« VN Belgije bosta Rosberg in Hamilton (oba Mercedes). VUELTA - Uvodni moštveni kronometer je dobila španska ekipa Movistar, ki je za šest sekund premagala Cannondale. V FINALU - Slovenska ženska mladinska odbojkarska reprezentanca se je na EP na Finskem in v Estoniji uvrstila v finale. V polfinalu je v Tartuju s 3:0 nadigrala Grčijo. danes bodo igrale proti Srbiji. VOJNA - Na Donbas Areni, stadionu nogometašev Šahtjorja iz Do-necka, sta eksplodirali dve granati in povzročili gmotno škodo. Šahtjor igra začasno v Lvovu. AMERIČANA - Tržaški košarkarski drugoligaš Pallacanestro TS je izbral še drugega tujca-Američana. Po Is-siahu Graysonu je za Tržačane podpisal še Murphy Holloway. V VIDMU - Italijanski pokal, 3. krog: 21.00 Udinese - Ternana. V Sloveniji, 6. krog: Olimpija - Gorica 0:0, Maribor - Zavrč 3:0. V NABREŽINI - Zaradi dežja so finale turnirja ITF z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev »CMG Tennis Cup« (organizator je društvo San Primo iz devinsko-nabrežinske občine) preložili na današnji dan. Dvoboj med Bianco Turati in Hrvatico Ivo Primo-rac bo danes ob 11.00 v Nabrežini. NAŠ POGOVOR - Predsednik košarkarske zveze Giovanni Petrucci Rio 2016 in OI v Italiji Na košarkarskem mednarodnem turnirju v Trstu se je mudil tudi predsednik košarkarske zveze Giovanni Petrucci, ki je bil pred tem kar štirinajst let prvi mož italijanskega olimpijskega komiteja. Začniva pri Trstu. S katerim športom bi povezali mesto v zalivu? S košarko, čeprav je tu igrala tudi nogometna izbrana vrsta. To je moja zasluga, pripeljal pa sem jo v času, ko je bil predsednik Triestine Amilcare Berti. Že res, da mesto nima več košarkarske A-lige, vendar kljub temu privablja košarka veliko gledalcev. Na katerega športnika pa povezujete mesto Trst? Veliko jih je, predvsem pa Cesareja Rubinija. V naši deželi je košarka drugi najbolj razširjen šport po najnovejših podatkih raziskave statističnega urada Istat in Conija, kljub temu pa nimamo A-lige. Kako si razlagate? Enako je pri nogometu. Čeprav je nogomet najbolj razširjen šport, nimajo vse dežele ekipe v A-ligi. V prihodnosti bo morda tudi FJK imela svojo ekipo v najvišji ligi. Razlogov je več, tudi ekonomska kriza vpliva na to, vendar pomembno je, da ima ekipa še vedno veliko gledalcev. Med vsemi ekipnimi športi prejema košarka največ prejemkov. Katere so najpogostejše zahteve deželnih košarkarskih zveze? Zahtevajo predvsem več prvenstev in drugačne porazdelitve le-teh. Vsekakor je zaledje zelo dobro: v FJK je predsednik Adami resna, vestna in delovna oseba. Deželne zveze se sicer tudi pritožujejo, da je malo sponzorizacij, a pri tem zveza nima velike vloge. Letos smo v Trstu praznovali napredovanje Jadrana v B-ligo. Vsako napredovanje pa ima dve plati. Veselje prvih dni potešijo vedno skrbi odbornikov, ker nalaga višja liga vedno višje stroške. Skratka, najbrž klubi pred doseganjem takih uspehov premislijo dvakrat, kar pa ni ravno športno razmišljanje ... Opazil sem, da z omejenimi budžeti mnogo klubov zna sestaviti dobre ekipe. Vendar mene bolj skrbi, da igra v italijanskih prvenstvih malo italijanskih igralcev. Vendar spoštovati moramo pač evropske zakone. Kaj lahko naredite v zvezi s tem? Zveza lahko spodbuja in nagrajuje klube, ki uporabljajo več italijanskih in mladih igralcev, vendar je to tudi vse. Zaradi stečaja je Siena, eden izmed najbolj uspešnih italijanskih klubov, v B-ligi. Kako lahko to vpliva na košarkarsko gibanje v državi? Postavlja nas vse na realna tla. To je realnost. Stečaj Siene je bil vsekakor povezan s težavami banke. Zdaj vse še preiskujejo. Stečaji klubov sicer pogosti tudi v nogometu. Pred leti sem uvedel LODO Petrucci (v primeru stečaja profesionalnega kluba je omogočila novoustanovljenemu klubu iz istega mesta, da je nastope začel eno oziroma dve ligi nižje, ne da bi pri tem mesto izgubilo športne dediščine propadlega kluba, op.a.). Morda bi podobno normo uvedli tudi v košarki ... Kako ocenjujete današnje zdravje italijanskega košarkarskega gibanja? Ocenil bi ga s šestico, no, šest in pol. Zakaj le na meji pozitivnosti? Drugi naj ocenijo moje delo. Sam bi se ocenil z devetico, vendar bi me drugi zasmehovali. Omenili ste, da košarka privablja veliko gledalcev v športne palače. Kljub temu pa ste že napovedali, da bo odslej delovala tudi televizijska postaja, ki bo namenjena izključno košarki. Ali se ne bojite, da bi s tem zmanjšali število gledalcev v dvoranah? Ne. Gotovo bo potreben čas, da bomo privabili gledalce pred televizijske zaslone, vendar ne verjamem, da bo zaradi televizije manj gledalcev v dvoranah. V vseh evropskih državah istočasno predvajajo nogometne in košarkarske tekme, izjema je Italija. V Turčiji in Španiji je to pravilo, a kljub temu so dvorane še polne. Upam, da bo ta projekt uspešen. Ali je to tudi odgovor na velik monopol in vidljivost nogometa v Italiji? Če ljudje v Italiji ljubijo nogomet, je tudi prav, da ga lahko spremljajo po zaslonih. Vsekakor pa smo šli v ta projekt, ker želimo, da bi ljudje gledali več košarke. Med vašimi cilji ste si zastavili tudi nastop na OI v Riu. Tako je, težko bo, saj moramo najprej skozi re-šeto kvalifikacijskih tekem za EP in nato biti še uspešni na prvenstvu. Smo šele na začetku te poti. V intervjujih nikoli ne pozabite na žensko košarko ... Tako je. Tudi ženska reprezentanca dosega zavidljive rezultate. Na EP se za las niso uvrstile v če-trtfinale. Že na kvalifikacijah za EP ni nihče verjel, da bi jim uspelo, pa jim je. Štirinajst let ste bili na čelu olimpijskega komiteja. Kaj vas je naučila tista izkušnja? Da se športne zveze razlikujejo med sabo, da morajo nekateri vsak dan odgovarjati medijem. Košarkarska zveza je doslej osvojila na olimpijskih igrah le dve kolajni, zato ni enostavno. Za nekatere predsednike je lažje, saj imajo nekatere zveze 15 ali 16 disciplin. Zakaj ste izbrali torej košarkarsko zvezo? Ker je to najlepši šport na svetu. To ni le moje mnenje, ampak to potrjujejo statistike. Nogometne, odbojkarske in košarkarske zveze so razširjene po celem svetu, košarka je v nekaterih državah celo šport številka ena. Ali je realno razmišljati, da bi Italija lahko gostila OI? Moj naslednik Malago dobro dela. Olimpijske igre v Italiji niso iluzija. V pravem času bo to predlagal. Kaj pa evropsko prvenstvo v košarki? Stroški so previsoki, da bi jih zveza lahko krila. Zdaj bomo vlagali v televizijo. Slovenija ni gradila novih športnih palač, vendar je posodobila stare. Je lahko to tudi ena izmed rešitev? Ja, vendar je bila v Sloveniji za vsem država. V Italiji pa ima vlada pravilno zdaj druge prioritete. (vs) / ŠPORT Nedelja, 24. avgusta 2014 23 NOGOMET - Kras Repen v predkrogu državnega pokala D-lige Generalka v Rovigu □ Obvestila Nasprotnik bo izkušena ekipa Repenskega D-ligaša čaka danes popoldne ognjeni krst v novi sezoni. Prvo uradno tekmo, predkrog državnega pokala D-lige, bodo varovanci trenerja Predraga Arčabe igrali v Rovigu (začetek ob 16.00). Nasprotnik bo Delta Porto Tolle, ki je lani izpadel iz druge poklicne divizije lega pro. Ekipa iz kraja Porto Tolle bo sicer igrala v skupini D D-li-ge in ne v Krasovi skupini C. Rdeče-be-li bodo danes zjutraj odšli na gostovanje okrnjeni. Zaradi težav z registracijo ne bo še slovenskih nogometašev Komela, Boškoviča in Bordona ter ruskega igralca Babičeva. Problem z izpisnico ima še Tawgui. Grujic, Corvaglia in Slavec so poškodovani, Ptracci pa je ta teden na dopustu. »Še dobro, da smo uspeli pra-vočano registrirati slovenska nogometaša Raniča in Cvijanoviča. V rimskih uradih so počasni in nerodni. Čakalna doba za registracijo tujih igralcev, čeprav NOGOMET - Turnir Pokal ŠD Vesna znova v rokah Križanov Drugi Pokal ŠD Vesna (ali Vesna Cup), ki ga je na sinoči na proseški Rou-ni organiziral proseški klub v sodelovanju z ZSŠDI, je tudi letos osvojilo moštvo trenerja Andree Zanuttiga. Vesna (elitna liga) je namreč z 2:0 premagala tako Primorje (2. AL) kot Primorec (1. AL). Na prvi tekmi sta mrežo zatresla Avdič in Muiesan. Proti ekipi treben-skega društva pa sta bila natančna Muiesan in David Colja. Prva tekma med Primorjem in Primorcem se je končala brez zmagovalca. Po 45 minutah je bilo 0:0. Nato so po streljanju enajstmetrovk slavili zmago nogometaši Primorca (5:4), ki so se včeraj predstavili v okrnjeni postavi. Fotogalerijo s prve tekme med Primorcem in Primorjem si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport. PRIJATELJSKE TEKME - Včeraj: Zarja - San Luigi mladinci 1:0 (Cer-melj), Breg - Chiarbolo 3:2 (Martini, Ni-gris 2): v petek: Sovodnje - Virtus Corno (elitna liga) 1:4; v torek, turnir v Špe-tru ob Soči: Terzo - Sovodnje 1:2 (Hri-bršek, Djurič), Isonzo - Sovodnje 5:6 po 11-m (1:1, strelec Hribršek). Delta Porto Tolle (lani Lega Pro) smo v Evropski uniji, so še vedno dolgi,« se je potožil predsednik Krasa Goran Ko-cman. Na gostovanje bodo odšli tudi štirje mladinci: Košuta, Caselli, Poiani in Costa. Po poškodbi je začel trenirati tudi Fross. Na današnjem pokalnem srečanju bo sodil Pordenončan Riccardo Turchet. V primeru neodločenega izida bodo brez podaljškov izvajali kazenske strele. Zmagovalec se bo nato v 1. krogu (31. avgusta) pomeril z zmagovalcem današnjega dvoboja Tamai - Fontanafredda. Od jutri bodo s treningi začeli tudi naraščajniki Krasa, ki bodo nastopali v pokrajinskem prvenstvu. Trening bo v Repnu ob 18.30. V torek jim sledijo najmlajši (pokrajinsko prvenstvo) ob 18.00 na Opčinah (Villa Carsia), v sredo pa še začetniki ob 18.30 v Repnu. Dan odprtih vrat za mlajše člane nogometne šole bo v soboto, 6. septembra, ob 15.00 v Repnu. - Trener Arčaba ne bo imel na razpolago vseh nogometašev Trener Krasa Predrag Arčaba bo danes preveril, ali so njegovi varovanci v formi Hitrohodec Fabio Ruzzier od jutri na veteranskem EP v Turčiji V petek se je v turškem Izmiru začelo 19. veteransko evropsko prvenstvo. Na njem bo s slovensko reprezentanco nastopil v kategoriji M60 tudi lonjerski hitrohodec Fabio Ruz-zier, ki tokrat ne starta kot favorit. Na zadnjem EP je osvojil srebrno in zlato kolajno. Tokrat pa je nekoliko slabše pripravljen, saj je zaradi poškodbe miroval tri mesece. Zaradi po- manjkanja daljših treningov ima tokrat več možnosti za osvojitev kolajne na razdalji 5000 m na stezi, ki bo na sporedu jutri ob 19.00. V četrtek bo nastopil še na razdalji 20 km na cesti. V obeh disciplinah je letos izrazit favorit Rus Šipitsin, sicer svetovni podprvak na 5000 m ter bronasti (za Ruzzierjem) na 20 km. Za osvojitev vsaj ene kolajne se bo lonjerski atlet moral na obeh razdaljah boriti še z Nemcem Alfon-som Schwartzem (bivšem večkratnem nemškem članskem prvaku) ter Estoncem Reinom Sumbergom. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA sprejema prijave za promocijski teniški tečaj za začetnike, ki se bo odvijal od 8. do 12. sept. Istočasno sprejemamo tudi prijave za zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in srednješolce, ki se bodo začeli oktobra. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 3898003486 (Mara) ali pa 3291665768 (Matej). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com. NK KRAS organizira Dan odprtih vrat (Open day) v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 3393853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com. AŠD POLET, košarkarska sekcija, organizira priprave na novo sezono za žensko ekipo U-15 od jutri, ponedeljka 25. 8. do petka 29. 8. v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vadba je odprta vsem dekletom letnikov 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, ki bi se rada preizkusila v košarki ob Poletovih igralkah in vzljubila novo športno panogo. Dnevni program priprav: jutranji del (atletska priprava) od 10.00 do 12.00 in popoldanski del (košarkarska šola) od 16.00 do 18.30. Vadba je brezplačna. Info: Damjan Košuta 348/3342397. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSSDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od jutri, ponedeljka 25. do petka 29. avgusta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta od 4. do 11. leta starosti. Informacije: Elena 3339353134, kdvipava@virgilio.it ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju z ZSSDI odbojkarski kamp za deklice letnikov 2001-2007 od jutri, 25. do 30. avgusta od 8.00 do 16.00 na Kontovelu. Vpis in informacije 3383277407 (Nicole) in 3479037995 (Ilenia). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljka, 1. do petka, 5. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com ŠD SOKOL sporoča, da je odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara). JADRANJE - Jadranski Miting TPK Sirena Mladim jadralcem je nagajalo vreme Neugodne vremenske razmere so včeraj dopoldne in popoldne nagajale organizatorjem (tržaškemu pomorskemu klubu Sirena) prvega jadralnega Jadranskega Mitinga (tržaškemu pomorskemu klubu Sirena. »Zjutraj je deževalo in vreme ni bilo ugodno za jadranje. Potem smo se le odločili in smo do konca izpeljali le dva plova v kategoriji juniores. Mlajši kadeti danes (včeraj op. av.) niso sedli v jadrnico in odjadrali na morje,« je dejal predsednik Sirene Peter Sterni. To bodo bržkone storili danes, saj so vremenoslovci napovedali bolj ugodne vremenske razmere. »In rahlo burjico. To se pravi, da bomo skušali vse skupaj izpeljati po programu,« je še dodal Sterni. Danes bodo torej na sporedu trije plovi v kategoriji kadetov in še trije v kategoriji juniores. Prvi start bo pred barkovljansko obalo ob 10.00. Nagrajevanje bo okrog 18.00. Na 1. jadranskem Mitingu nastopa 120 mladih jadralk in jadralcev iz Italije in iz Slovenije. Fotogalerijo si lahko ogledate na naši spletni strani na družabnem omrežju facebook Primorski_sport. Na sedežu Sirene v Barkovljah je bilo tokrat bolj živo na kopnem kot pred obalo fotodamj@n i v znamenju DP v jadralnem razredu 420 in optimist v Formii ter Neaplju Primorec je Primorje premagal šele po kazenskih strelih Optimisti Sirene in Čupe pred včerajšnjim 1. Jadranskim Mitingom v Barkovljah fotodamj@n PET POLETNIH VPRAŠANJ Peter Ridolfi je poletni odmor izkoristil za rehabilitacijo (na koncu lanske sezone si je pretegnil mišico). Še ne 20-letni nogometaš, doma iz Seslja-na, je novo sezono začel pri kriški Vesni, ki bo igrala v najvišji deželni elitni ligi. Po končani višji srednji šoli Jožef Stefan se je odločil, da se bo preizkusil na inženirski fakulteti v Trstu. »Ni bilo zame,« je povedal Peter, ki po v prihodnjih mesecih iskal zaposlitev. Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme. Med poletjem sem bil aktiven: tek in sobno kolo. Poletna srečanja s soigralci: kje in kolikokrat tedensko. V glavnem sem se družil z drugimi prijatelji. Počitnice: kdaj in kje? Začetek avgusta sem s prijatelji preživel na Makarski na Hrvaškem. Bilo je lepo in zabavno. Moj cilj v naslednji sezoni. Potrudil se bom in dal vse od sebe, da si bom izboril mesto v začetni postavi. Z ekipo bomo skušali čimprej doseči obstanek v ligi. Druga ekipa, ki jo bom spremljal v naslednji sezoni. V A-ligi Juventus. Pri nas pa vse tiste ekipe, pri katerih igrajo prijatelji: Jadran, pri katerem igra moj brat Martin, in Kontovel. Prihajajoči konec tedna (od 31. avgusta do 2. septembra) bodo mladi jadralci sesljanske Čupe in barkovljanske Sirene odpotovali v Neapelj, kjer jih čaka nastop na 29. Pokalu Primavela v jadralnem razredu optimist (letniki 2005), 10. Pokal Cadetti (letniki 2004) in 12. Pokal Presidente (letniki 2003). Od 4. do 7. septembra pa bodo na vrsti starejši: na sporedu bo državno prvenstvo under 16 juniores. V Neapelj bodo odpotovali: Elisa Sedmak (2005, Čupa), Saša Pahor in Mi-ja Jankovič Zveva (2004, Čupa), Jan Per-narčič in Katerina Sedmak (2003, oba Ču-pa) ter Jan Zupin (2003, Sirena). Na DP under 16 juniores bodo nastopili Tinej Sterni in Sara Zupin (Sirena) ter Giorgia Sinigoi, Alessandro De Luisa in Giulio Micheluss (vsi Čupa). Od srede do sobote pa bo v Formii, na morju zaliva Gaeta, državno prvenstvo v jadralnem razredu 420. V Formii bosta nastopili Carlotta Omari (Sirena) in Fran-cesca Russo Cirillo (SVBG), ki sta se pred kratkim v Nemčiji okitili z naslovom svetovnih članskih prvakinj. Poleg njiju se bosta za državni naslov v razredu 420 potegovali še Jana Germani in Cecilia Fedel (obe Sirena). 24 Nedelja, 24. avgusta 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad severnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka s hladno fronto, ki bo popoldne prešla naše kraje. Za njo bo s severovzhodnikom pritekal k nam nekoliko hladnejši zrak. V gorah bo spremenljivo z možnostjo popoldanskih ploh in obdobij jasnega vremena. Po nižinah in ob morju bo zjutraj spremenljivo oblačno, čez dan bo delno oblačno, ob morju po vsej verjetnosti tudi pretežno jasno. Popoldan bodo možne krajevne plohe. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, ponekod bodo še krajevne padavine, ob morju tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 16 do 22, na Primorskem do okoli 25 stopinj C. ¿9 TOLMEC 011/20 TRBIŽ O 10/20 VIDEMO 12/27 CELOVEC 012/22 KRANJSKA G. O 9/19 O TRŽIČ 13/22 S. GRADEC O 13/20 ČEDADo 13/26 GORICA 15/27 O KRANJ O CELJE 14/22 O LJUBLJANA O 15/22 N. GORICA 0 15/26 PORTOROŽ O 15/26 POSTOJNA 012/21 KOČEVJE KA^L , ČRNOMELJ STO !1 O N. MESTO 15/21 O 1986 je na ta dan V* pozno popoldne tornado opustošil nekaj sto metrov širok pas od naselja Novi Svet pri Hotedršici do Tomišlja na Ljubljanskem barju. Zjutraj bo po večini jasno. Pihal bo burin, popoldan šibak veter. Po nižinah bo delno oblačno, v gorah spremenljivo vreme. Jutri bo povečini sončno. Jutro bo hladno, ponekod po nižinah bo megla. V torek bo sončno in topleje. Čez dan bo zapihal jugoza-hodnik, na zahodu bo več oblačnosti in ponekod bodo možne krajevne padavine. V sredo bo spet precej padavin, deloma kot nevihte. TOLMEČ O 9/19 CELOVEC °11/20 TRBIŽ O 8/18 KRANJSKA G. O 9/18 VIDEMO 12/25 ČEDADo" 13/24 O TRŽIČ 11/21 KRANJO S. GRADEC 011/20 CELJE 10/22 O LJUBLJANA 012/22 GORICA 15/25 O N. GORICA O 15/25 DnDTnon7 n POSTOJNA O 11/22 N. MESTO 12/22 O KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O Danes: ob 2.59 najnižje -57 cm, ob 9.19 naj- — . . , . višje 41 cm, ob 15.10 najnižje -27 cm, g Morje je rahl° 0 ob 21.01 najvišje 43 cm. 2 razgibano, tem- 1 Jutri: ob 3.26 najnižje -59 cm, ob 9.45 naj- peratura morja višje 44 cm, ob 15.37 najnižje -29 cm, I 24,1 stopinje c ob 21.27 najvišje 44 cm. -JO 500 m............20 1000 m...........16 1500 m...........12 2000 m............9 2500 m............5 2864 m............1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 7,5. Po plazovih na Japonskem našteli že 42 mrtvih TOKIO - Na zahodu Japonske se nadaljuje reševanje pogrešanih po zemeljskih plazovih, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo 42 ljudi, na seznamu pogrešanih v Hirošimi pa je še najmanj 43 oseb. Na območju Hirošime je v sredo v zgodnjih jutranjih urah v le treh urah padlo več kot 200 milimetrov dežja na uro, zaradi česar so se s pobočja nad mestom usuli plazovi blata in zasuli več deset stavb. Deževje je medtem ponehalo, okoli 3000 reševalcev, vojakov in policistov pa ostaja na terenu, saj vremenoslovci napovedujejo nove nalive. Ker ni jasno, koliko ljudi je pod ruševinami, gasilci in vojaki iščejo in odstranjujejo zemljo večinoma ročno, saj se bojijo, da bi z uporabo strojev lahko povzročili še več žrtev. Mobilna aplikacija Shazam z več kot 100 milijoni uporabnikov SAN FRANCISCO - Mobilno aplikacijo za prepozna-vo glasbe Shazam uporablja že več kot 100 milijonov uporabnikov. Število uporabnikov se je v zadnjem letu povečalo za 34%, vsak mesec pa pridobijo še 13 milijonov novih uporabnikov. Aplikacija glasbo prepozna na podlagi naprednih algoritmov in obsežnega kataloga skladb. Doslej so zabeležil že 500 milijonov prenosov aplikacije. Storitev je na voljo že od leta 2002. Takrat je delovala kot avtomatski odzivnik - uporabniki so poklicali določeno številko, ki je posnela 30 sekund glasbe, nato pa so prejel SMS-sporočilo z naslovom skladbe. Kliknite za osvežitev. Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami. Naročnina na spletno izdajo dnevnika: letna šestmesečna naročnina za naročnina naročnina 30 dostopov 180 evrov 100 evrov 22 evrov Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo, je dostop brezplačen. Več na naši spletni strani: www.primorski.eu Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji