Delna rešitev za vrsto težav Predlog nove uredltve prometa v ožjem sredlšču Ljubljane ne bo Imel nobenih negativnih posledic; vprašanje Je le, če ga bomo dosledno izvajall. Tako so menili članf sveta za urejanje prostora, komunalna vprašanja in varstvo okolja prl občinski konferenci SZDL Center, ko so obravnavali predvidene nove ukrepe na tem področju. Kot je znano, naj bi že v kratkem zaprli za promet ob-močje okrog Tromostovja in sicer: Wolfovo ulico, Prešer-nov trg, del Miklošičeve in del Trubarjeve ulice, Tromostov-je, Cankarjevo nabrežje, Pod Trančo, Mestni trg, Stritarje-vo ulico, Pogačarjev trg, Mač-kovo ulico in Ciril-Metodov trg. Vendar pa zapora ne bi bila popolna. Še vedno bi lah-ko vozili tod avtobusi mestne-ga prometa, taksiji, dostavna vozila in prebivalci, ki na tem območju stanujejo. Na mestnem komiteju za promet upravičeno menijo, da se bo potrebno v zvezi s takšno ureditvijo, ki bo brž-kone zahtevala še nekatere dodatne ukrepe zunaj nave-denega območja, temeljito pogovoriti z občani. Sedanji predlog pomeni namreč kar zajeten poseg v sedanji si-stem. Dandanes obravnavamo promet še vedno predvsem z vidika avtomobilista in še ve-dno premalo upoštevamo pešca in kolesarja. Zelo veliko ljudi se je pripravljenih voziti s kolesom, vendar si ne upajo, ker nimajo kje. Cestišča so prenevarna, na pločnik pa spet ne morejo. Kaj malo se nas je dotaknila praksa, ki se je uveljavila v vrsti evropskih mest, kjer so mestna središča že davno zaprli za ves promet. Sramežljivo smo »podarili« pešcem dve ulici - Čopovo in Nazorjevo ter četrt Cankarje-ve in košček Trubarjeve. Izgo-varjali smo se, da Ljubljana nima obvoznih cest, ki bi omogočale, da izločimo pro-met iz središča mesta. Skrat-ka - avtomobilu smo podredi-li vse. Ožje središče mesta se je spremenilo v velikansko par-kirišče. Vsak dan parkira tu okrog 18 tisoč vozil. Nekatera zato, ker morajo, nekatera pa zato, ker se hočejo njihovi lastniki pripeljati tik do svoje-ga delovnega mesta ali pa me-sta, kjer imajo opravke. »Poznam ljudi,« je dejal nekdo v razpravi, »ki ne upo-rabljajo niti zimskega plašča niti dežnika. Zlepa ali zgrda parkirajo tik pred vhodom v zgradbo, v katero so name-njeni.« Mnogo pa je avtomobilov, ki morajo parkirati v Centru. Tu imamo namreč veliko skladišč in tudi veliko trgo-vin, ki prodajajo težko kosov-no blago. Imamo servise za ra-zlične aparate in stroje. Udob-je teh servisov se je ustalilo in težko ga je odpraviti. Od strank zahtevajo, da same pri-peljejo in odpeljejo velike stroje in aparate, namesto da bi servis sam organiziral do-voz in odvoz ali pa da bi orga-niziral popravilo na domu. Zaradi hrupa, umazanije in slabega zraka, ki nastajajo za-radi prometa, ostajajo v Cen-tru samo starejši prebivalci, mladi pa si na vso moč priza-devajo, da si najdejo življenj-ski prostor drugje, kjer so ra-zmere bolj ugodne. Zatrpanost mestnega sredi-šča s prometom je torej kom-pleksen problem, ki ga bo po-trebno reševati z različnimi ukrepi. Zapora okrog Tromo-stovja je samo začetno deja-nje, ki naj bi postopoma pri- peljalo do vrste drugih ukre-pov. Predstavniki posameznih krajevnih skupnosti so kritič-no ocenili predlagano uredi-tev in podali vrsto tehtnih pri-pomb. V KS Ajdovščina menijo, da je predložena ureditev do-bra, vendar pa imajo pripom-be na tiste ulice, ki jih sedanje spremembe ne zadevajo. Me-nijo, da so enosmerne ulice neustrezno usmerjene in da bi moral biti prometni režim drugačen. V KS Kolodvor ugotavljajo, da je sedanji predlog le zača-sna rešitev. Vsa krajevna skupnost se ob delavnikih spremeni v velikansko parki-rišče. Edina rešitev naj bi bile garaže, ki bi jih zgradili pod zemljo. V promet bi morali pač investirati, če bi želeli na-praviti na tem področju red. Zakaj ne bi uporabili nekate-rih pločnikov tudi za kolesar-ske steze, predvsem tiste, kjer hodi bolj malo Ijudi. V KS Josip Prašnikar ugo-tavljajo, da so z zaprtimi ulica-mi slabe izkušnje. Kaj kmalu se spremenijo v parkirišča in namesto da bi bila taka uredi-tev v prid stanovalcem, jim je samo v še večjo nadlego. V KS Stari Vodmat so za-stavili vprašanje, zakaj ima-mo sploh tolikšno gnečo na cestah in v križiščih? Avtobus mestnega prometa je predrag in če se peljeta v osebnem av-tomobilu dva potnika, je izda-tek za bencin nižji, kot stane vožnja z avtobusom. Ali ne bi mogli najti za Viator drugač-ne rešitve, kot pa da nenehno odobravamo njihove zahtev-ke za podražitev? S sedanjimi cenami za prevoz z Viatorjevi-mi avtobusi samo spodbuja-mo lastnike osebnih avtomo-bilov, da se vozijo s svojimi vozili. Ali smo sploh kdaj pov-prašali Viator, če si je prizade-val najti notranje rezerve? V KS Stara Ljubljana ima-jo prav tako pripombe na ra-čun Viatorjevih avtobusov. Velikanski zglobni avtobusi so največja napota na ozkih mestnih ulicah. Vozila bi nio-rala biti manjša in več naj bi jih bilo. Avtobusi so najhujši onesnaževalci zraka in pov-zročajo največji ropot. Zakaj Viator ne misli na brezšumne avtobuse, kot jih imajo dru-god po svetu? Iluzorno je misliti, da bodo avtobusi vozili po ožjem mestnem območju s hitrostjo 10 km na uro, kot to predvide-va predlog nove ureditve. Za voznika je to zelo težko. Kakš-ni so nekateri Viatorjevi voz-niki, pa tudi vemo. Ne govori-mo samo o pretepanju potni-kov, ampak tudi o drugih oblikah vse prej kot vljudne-ga odnosa. Nemogoča je ureditev Wol-fove ulice, ki je enosmerna sa-mo za nekatere. V nasprotno smer ne vozijo le avtobusi, ampak dobesedno drvijo po njej tudi taksisti, rešilci, po-štarji in vse vrste dostavnih vozil. Zmeda je popolna in ni-komur ni več jasno, kdo sme in kdo ne sme voziti v na-sprotno smer. • • • Ob koncu pogovora se je izoblikovalo stališče, da je predlagana ureditev sicer sprejemljiva, da pa bo po-trebno spremeniti celotni re-žim v ožjem mestnetn sredi-šču. Ne gre le za promet, am-pak tudi za trgovino in po-slovne prostore ter drugo. V nadzor nad redom v mestu bi morali vključiti tudi večje število občanov. Predvsem pa bi morali imeti jasno predstavo o tem, kaj naj bi mesto predstavljalo in kaj od takšnega mesta hočemo. Šele tedaj bomo lahko jasno opredelili vlogo in režim prometa v njem. Pomemben dejavnik mest-nega prometa pa predstavlja vsekakor Viator kot nosilec javnega mestnega prometa. Razmisliti bo potrebno, ali je ta organizacija glede na do-sedanje izkušnje sposobna urediti zadeve drugače. Najbrž bodo potrebni tudi politični posegi, da bomo na tem področju vsaj približno dobili tisto, kar želimo in ho-čemo. Niko Isajevič