124. številka.
Ljubljana, v sredo 1. junija.
XXV. leto, 1892.
lahaja vsak dan i»e*er, icim&i nedelje in praenike, ter velja po pofiti prejeman za avatro-oge rake dežele za vae leto Ifi glH., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 £ld., za jeden •aesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafin. Za»-oznanila platoje ae od Cetiristopne petit-vrste po K kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Dredni&tvo in npravnistvo je v Ooapodakih ulicah fit. 12. Opravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na ■•TO nsrocbo, a tare gospode naročnike pa, k«-terlni bo potekla koncem meseca naročnlnn, prosimo, da Jo o pravem caau ponove, «la pošiljanje ne preneha in da dobe vse titevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
/elja aa Ljubljanske naročnike brez pošilja-
n|a na dom: Vae leto . . .   gld. 18*— j Četrt leta   . .   gld. 8*so Pol leta ...     „    6*5o| Jeden mesec.     „ lio Za poNiljnii Je na dom ae rsćnna lO kr. na meaec, SO kr. za četrt leta. S pošiljanjem po po i ti veljat Vae leto . . .   gld. 15*— i Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ...    „    S*— I Jeden meaec .   „ l-lo W" Nar oe nje ae 1 ali k o m vsakim dnevom« a b kratu ae mora poslati tndl naročnina, drugače se ne oilrsmo' na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Državni zbor.
Na Dunaj i 31. maja.
Zbornica je danes sklenila, da bodo odslej seje valutnega odseka javne in se potem bavila s predlogom glede odpisa davkov pri Škodah, prouzročenih po elementarnih nezgodah in pa s predlogom o regulaciji stavbinske obrtuosti.
Začetkom seje interpelovali so nekateri poslanci vlado; pravosodni minister pa je odgovoril na nekatere interpelacije, mej drugimi tudi na in* terpelacijo Doetzovo zaradi nekega bogokletnega romana v „N. Fr. Pr." ter izjavil, da je naročil državnim pravdoikom, strogo paziti na vsebino bele-trističnih spisov v novinah. Na interpelacijo dr. L a-g i n j e zaradi rabe hrvatskega jezika pri sodiščih v Istri, odgovoril je pravosodni minister, da je izdal v varstvo zakonito zajamčene jezikovne ravnopravnosti potrebne naredbe. Minister pravi, da nedostaje hrvatskih kandidatov za pravosodno službovanje in se izreče odločno proti
temu, da bi se porote sestavljale po narodnosti.
Poni. dr. U o ser predlaga, naj sklene zbornica, da bodo seje valutnega odseka javne.
Posl. J a w <> rs k i se izreče proti temu. Reč je važna in zanimiva za vse poslance, a vender so važni razlogi tudi zoper ta predlog. Koj v prvi seji odgovarjal je finančni minister na razna vprašanja. Odseku je ua tem ležeče, da pride v javnost le to, kar je za javnost primerno, minister pa mora radi večje jasnosti povedati tudi marsikaj, kar de ni za javnost. Zaradi tega apel oval je predsednik odseka na vse člane, naj varujejo tajnost posvetovanj. Razpravi bode to le v korist. Vprašanja bodo veduo bolj precizna, razpravljalo se bode o raznih kočljivih stvareh in ker so v odseku zastopane vbo stranke, zato ne bodo glasovali govorniki in tovariši njegovi za stavljeni predlog.
Posl. dr. vitez Kraus pravi, da ne gre delati razločka mej diskretnimi in nediskretnimi poslanci. Takisto, kakor člani odseka, morejo diskrecijo varovati tudi drugi poslanci. Izjava Jaworskega je žaljiva za tiste poslance, ki niso v valutnem odseku. Narodi avstrijski se zanimajo za to reč, torej se ui ogibati javnosti, ker bi čudno uplivalo na javno mnenje, Če bi se kaj prikrivalo.
Posl. Neu wirth pravi, da je govor Javvor skega  nanj   naredil n«ugoden utis. Prebivalstvo države ima pravico vedeti, kako ae vrše vele važne te razprave.
Posl. Fuss je istih misli;, kakor predgovornika, in pravi, da bi bilo zoper dostojanstvo zbornice, če bi se nečlani ne smeli udeleževati odsekovih sej.
Pri glasovanji vsprejei se je predlog Ko-serjev. Proti njemu glasovali so Poljaki.
Na to se je vršilo prvo čitanje Dipaulijevega predloga glede odpisa zemljiškega davka pri škodah, nastalih po elementarnih nezgodah.
Posl. baron Dipauli utemeljuje svoj predlog in kaže na slabe razmere, v katerih živi kmetsko
prebivalstvo. Kmetovalec ima pravico tirjati, Če mu po elementarnih nezgodah nastane kakšna škoda, da Be mu od zemljiškega davka kaj odpiše, ne ne pa samo odpusti.
Posl. Tekly priporoča Dipaulijev predlog in nasvetuje razne dodatke. Naglasa, da je rešitev agrarnega vprašanja nujna, da se ohrani in ojači kmetski stan, sicer bi bilo prepozno.
Posl. K a i ser tirja energičnih reform. Za kmetijstvo se nihče ne briga, niti to se ne stori, kar bi se storiti moralo. Na interpelacije ni dobiti odgovora. Ni ga stanu, da bi imel tako negotove dohodke, kakor kmetski Btan, a ker plačuje davkov več, kakor vsak drugi, zasluži več varstva. Kmetijstvo ne sme biti odvisno od vladne milosti. Govornik priporoča Dipaulijev predlog, želeč, da bi se za kmetijstvo storilo kmalu kaj več.
Posl. Teliszewski govori obširno o žalostnih kmetskih razmerah in pravi, da je zakon o odpisu zemljiškega davka iz I. 1888 sicer slab, da se pa še slabeje izvršuje. Kmetovalci ne prosijo milosti, oni tirjajo le bvojo pravico. Dejanski pa je kmetovalec odviBen od milosti davčnega nadzornika.
Posl. Rigler razpravlja o kmetskih dolgovih in reče, če se za kmete, zlasti za vinogradnike, ne bode kmalu kaj sturilo, začeli bodo tudi ti štrajkati.
Dipaulijev predlog Be aa to odkaže davčnemu odseku v posvetovanje in poročanje
Na to se začne razprava o uredbi stavbenega
obrta.
Poročovalec   dr. Exner  govori   o zgodovini tega predloga, btarega že deset let, in povdaria njega pomen ne samo za interesovane kroge, ampak sploh za vse občinstvo.
Posl. dr. Z u c ker se strinja s poročevalcem glede na važnost predloga, kažoč na velike nedostatke, kateri so ga prouzročili. Važne so tudi določbe glede kazni. Globo spremeniti v zapor je nepravično Globe je določati po velikosti imetja. Tudi to ni prav, da se predlog ne ozira na razmere v posamnih   deželah.   Obrtno postavodajstvo
LISTEK.
Glasbeno polje v XVI. veku.
(K Gallusovemu koncertu ; »pisal M.)
Skoraj bodo zadoneli mogočni akordi umetnih skladeb Gallus ovib v Ljubljani v srci slovenske zemlje, koje sin je bil. Zanimivo je, preseliti se za malo časa na stališče XVI. veka in raz to pogledati razvoj in napredek mnogoglasja. Ni nam do tega pisati o skladateljih in naštevati njihove proizvode — samo godbeno življenje hočemo prav ob kratkem označiti.
Uprav sedanja gledališka in glasbena razstava na Dunaji kaže, kako se je boril duh človeški na tem polji. Koliko časa je bilo treba, da si je upal človek zvezati le dva glasa in ju peti izto-Časno! Vsa grška in rimska omika tega ni premogla. Do konca IX. ali do začetka X. veka pelo bo je le jednoglasno. Kdo da je izumel večglasno petje, ni nam znano; vemo le, da Hucbald, menih benediktinec, govori o tej stvari kot že znani. Ta učenjak govori o dveh vrstah dvoglasja. Prvi način je, da spremlja temeljno melodijo še drug glas, a le v kvartah, itvintah in oktavah. Recimo, da je temeljna melodija c e d c h c, tedaj spremlja to melodijo recimo zgornja kvarta: /, a g f e f, torej soglasje:
{c e d o h ^ci  ^a   na^e uno Je t0 Beveda grozno,
kar je bilo v onem času zanimivo in lepo, mi danes obsojamo. Ta način dvoglasja bil je pa popolnoma neplodovit, — ni se mogel razvijati, ker je bil preveč ukovan v pretrde spone. A zato je bil drugi način podloga umetnemu mnogoglasju. Začenjal se je vedno b primo, oglasil se v prehodu v sekundi in v terci, potem so prišle zopet kvarte, kakeršne amo videli v prejšnjem primeru, a sklep bil je spel jednoglasan. Najbolj nam bo to pokazal
primer: («<(, a a }/c h a>h—c) To je bila po-lifonija v povojih.
Znamenitega napredka ne nahajamo, ker pisava sama ni bila utrjena. Guido Areški je podprl ta prvi poskus b tem, da je izumil trdni Bistem za znamenja posameznih glasov. A vse to ni še bilo dovolj. Da je bilo moči peti večglasne speve, treba je bilo tudi, da je dobilo vsako znamenje gotovo, določeno mero časa. Taka znamenja izumila so se v XII. veku. Glasba dobila je od odmerjenih not ime: menzuralna glasba. Ta razvijala bo je sedaj brzo. Cerkvene in svetne pesni pele so ho večglasno. V začetku poznali so kot mero posameznih not le trojino: vsaka nota imela je tri od nižje vrste, na pr. „semibrevis", (= naša cela o) imela
I
je tri „minimae" (= naša polovna <p). Tako je bil tudi takt urejen, kolikor smemo govoriti o njem. Opravičevalo se je to s tem, da je trojina naj po-
polnejša Številka, češ, ker je i presv. Trojica najpopolnejša. A kmalu so spoznali, da so to spone; razdrli bo neutemeljeno mnenje in privzeli tudi dvostrohi takt. S tem dani so bili vsi pogoji, koje znhteva večglasno petje. Mera ali določeni čas omogočil ]e soglasje posameznih glasov in različno deljeni takt, dvostroki in trostroki, dal se je porabiti za VBako ritmiko. —
Več pomoekov stari niso poznali. Napačno, popolnoma napačno bi bilo misliti, da so se stari učili harmonije v našem zmislu, to je nauka o akordih in njihovih lastnostih itd. Stari skladali bo svoje krasno doneče umotvore brez harmonije, le s pomočjo kontrapunkta. Da povem to jasnejše: vzeli so si meltdijo bodisi iz gregorijanskega korala ali so jo pa izumili sami. Ta melodija bila je navadno v tenoru. Če hočemo tcrej dandanes določiti tema kakemu glasbotvoru iz onega čaHa pa do začetka XVII. veka, treba je najprej primerjati tenor. Beseda sama dobila je od todi svoje ime: tenor, to je sodržaj ne le teksta, nego tudi glavnega ali vodilnega glaBU. Pozneje naglašalo Be je, kot do dandanes tenor. — Nad tenor in pod tenor pisali so spet melodije drugih glasov. Večkrat ponavlja se v vseh glasovih ista melodija. Jeden glas začne, drugi oaBtopi po določenem času, isto tako tretji in četrti. Navadno pa je zvezanih več melodij, tako, da ima vsak glas svojo, neodvisno melodijo.
(Konce priti.)
prepusti naj se deželam. V odaekovem poročilu govori se o „provincijali" namesto o »kraljestvih in deželah*. Avtonomittom jemlje se zdaj še to kar imajo, naslov. Ogri so se takemu početju upirali in sedaj slavili bodo že 25 letnico kronanja kralja. Zavaruje se proti izrazu „provincije" izjavi govorniki, da bode glasoval za predlogo.
Posl. Bohatz kritiku je razoe določbe tega načrta ter naglasa važnost, da se že kaj stori v tem obziru.
Razprava se potem zaustavi.
Posl. Moro stavi predlog, naj se na K o-roškem namestijo stalni okrajni šolski nadzorniki, posl. B i a n k i n i pa interpeluje vlado zaradi tiskovnih razmer v Dalmaciji.
Prihodnja seja v četrtek.
Občni zbor »Edinosti", političnega društva za Primorsko.
(Izvirno poročilo.)
V Trstu dne 29. maja.
(Dalje.)
Poslanec gosp. Spinčič nadaljuje: Ker ni bilo adresne debate, nadejat sem se, da pride priložnost popisati mnoge krivice pri razpravi o Vergotinijevi volitvi, a tudi do te ni prišlo, ker je legitiinacijBki odsek jednoglasno priznal nezakonitost te volitve in svojevoljno rušenje zakona. Da pa ne bi se take nezakonitosti dogajale v drugič, stavil sem o1 ne 19. junija dve interpelaciji, tičoči se tega. Mi smo pa s svojimi tožbami v jako čuduetn položaji: Ako se potožimo mi, oglasijo se takoj Italijani z lažmi; vlada pa argumeutuje: tožijo ti — tožijo oni — pojdimo torej srednjo pot! Nikakor pa no Čejo poizvedeti nepristranskim potem, kdo laže in kdo govori resnico. Tako so Italijani stavili dno 2. julija 1801 protiinterpelacijo mojima interpela cijama ter so menda izročili posebno spomenico ministru predsedniku v koji so posebno napadali naše častite duhovnike. Jaz sem zmatral za svojo dolžnost, sestaviti drugo spomenico, kojo je dne 9. julija 1891 izročil ministru Taaffeu g. poslanec K1 u n. V tej spomenici sem se posebno potegnil za duhovnike po Istri. Ti mučeniki našega naroda napadajo se krivo; vzlic mnogim tožbam ni bil do sedaj kaznovan ni jeden, pač pa so bili obsojeni tuki, ki so tožili. Zahteval sem, da bo za Iatro imenuje poseben komisar, ki bi nepristranski pre-iakal vse odnošaje. Obljubilo se je pač nekaj, a storilo nič!
Ko je bil v mesecu oktobru sklican državni zbor, opozoril sem tako vlado, tako hrvatsko-slo-vensko zvezo na predstoječo dopolnilno volitev v državni zbor. Poslanec dr. Klaič mi je obljubil, da se potegne potem grofa Hohenvrarta za zakonito postopanje; — in res se ni prigodilo nič uezako-nitega pri glavni volitvi duo 30. oktobra 1891. Zato so pa imeli naši nasprotniki povse prosto roko pri prvotnih volitvah. Šel sem v Istro, da poučujem ljudstvo. Pisal sem in brzojavljal, kaj se vho dogaja. Dospevši potem na Dunaj, pravil sem isto svojim kolegom. Napravili smo zopet Bpomeoico z izrazito željo, da se v Istro pošlje nepristransk komisar. Spomenica se je izročila grofu TaafTeu dne G. novembra To spomenico je čital tudi grof Hohen-v* ar t. ter jo vrnil z besedami: „Preči tal sem, vem koliko trpite, poznam tudi osebe; a kaj pomaga to, ko se vse spomenice in interpelacije izroče v poročilo onim, proti kojim bo naperjene. Ne da se torej nič storiti." (Ironični smeh.)
Sta li, vprašam Vas gospoda, dopuščala zastopniška čast in korist naroda, da ostanem pod zastavo, ki nam ne more pomagati V Iskal sem torej pomočnika drugod, da pridem do besede in da morem ulagati interpelacije. In našel sem pomočnika v zastopnikih naroda češkega. (Klici: Slava! Živeli 1) Mlad o cehi so me podpirali kjerkoli je bilo treba. Nikakor pa ne morem u m e t i, zakaj ae jih napada dan na dan v nekaterih naših listih, osobito v Ljubljanskem „Slovencu". (Klici: Žalostno! Nesramnost!)
Kaki so Mlad očeh i in kaj hočejo V V verskem pogledu se niso mogli pokazati, ker so do Bedaj ni razpravljalo niti jedno versko vprašanje in slavni ,,Slovenec" sam je nedavno to priznaval, da je mej Mladočebi tudi dobrih katoličanov. V šolskem oziru hočejo oni, da naj vsako kraljestvo in dežela uredi svoje šole tako, kakor se jej najbolje zdi. Oni zahtevajo svojo državno pravo in jednakopravnoBt za vse narode: — je li to kaj slabega? Staročehi gojijo menda ista načela, a so v svoji neodločnosti in zastarelosti privolili v punk-tacije. Da so pa te slabe, priznavajo sedaj najod-ličnejši Staročehi, kakor n. pr. dr. Rieger in Zeit-hammer. Le Mladečehom gre zasluga, da se niso izvršile toli pogubne punktacije. In za vse to ae vanje zadira Slo venec" Napada pa tudi mene in dr. Laginjo. Obdolžuje naju n. pr., da sva se pregrešila proti sklepom Ljubljanskega shoda, to je proti zjedinjeni Sloveniji, ker sva glasovala za obtožbo ministra glede sodišča v Toplicah, kar
ne ugaja teženju po zjedinjeni Sloveniji. Ali gospoda, po analogiji te naredbe ae bi se družite dežele, ampak kosale se bolj. Ustvarili bi aam sodniške okraje tako, da bi ril tam, kjer je večina Italijanov ali Nejacev, le italijanski in nemški araesi jezik; tam pa, kjer smo mi v večini, bil bi uradai jezik poleg našega tudi italijanski ali nemški. ||i smo glasovali aa obtožbo — kakor se je is javi I posl. Bi a n kini v svojom in našem imen« —,kfr je to pravedno v juriatslke« in poaebBo poli tiskam pogledu; potem, ker moramo v dejanju pokazati solidarnost..slovaoskih zastopnikov monarhije. Dalje, ker se tudi pri nas noče uvesti ravnopravnost, smo hoteli izreči nezaupnico ne le ministru pravosodja, ampak vsemu zistemu. In ako bi tudi vaega tega ne bilo. Že iz hvaležnosti do naroda češkega in njegovih izvrstnih zastopnikov morali smo podpisati obtožnico. Dolžnost mi je tu izreči iskreno zahvalo brstom Cehom. A tudi krščansko-socijalni stranki smo dolžni zahvalo, ker ima resno voljo pripomoči nam do izvedenja jednakopravnosti.
Predno zaključim, še nekaj gospoda moja. Cul sem, da se meni in dru. Laginji očita neka (z vzvišenim tresočim glasom) .visoka in radikalna politika". Sedaj sodite, prosim Vas: Je-Ii to „radikalna in visoka politika", ako želimo presvetlemu cesarju odkriti oaše potrebe; je-li to „visoka in radikalna politika*, ako nismo hoteli odobriti izreka o nadvladi Nemcev v državi; je li to „visoka in radikalna politika", ako nismo odobrili napada ministra Gautscba sa slovenske poslauce; jeli to »visoka in radikalna politika", ako oe moremo glasovali za proračun preko 560 milijonov, od kojih se ozirom na naše dežele mnogo potrosi za uradnike, nevešče našemu jeziku in ki še celo prezirajo naš jezik, a od 23 milijonov šolskega proračuna, večinoma za aradnja šole, ae na da za nas ni novčića? Je li to „radikalna in visoka politika", da nismo hoteli dovoliti milijonov Llovdu in podunavski parobrodni družbi in za druge stvari, dočim se za nas malo ali nič ne stori. Je li to, ali vse drugo, temu podobno „visoka in radikalna politika?!"
Imenujte najino postopanje kakorkoli hočete: j a z in dr. Laginja ostanevs na dosedanji poti, ker smatrava to za svojo sveto dolžnost kot zastopnika hrvatskega in slovenskegs naroda. — (Gromoviti Živio in Dobro vse sploh. Govorniku so potem solznimi očmi Čestitali in se zahvaljevali posamezniki iz vseh soban.)
Govor Spinčičev poslušalo je občinstvo z nekako Bveto pozornostjo in ko je prenehal, nastalo je oduševljenje, kakeršnega še nismo doživeli v političnem društvu našem. Živio-klici so gromeli po dvorani ter veleposestnik in priprosti težak hiteli so k poslancu stiskat mu roki
Ko se je pomirilo valovje oduševljenja, oglasi se gosp. prof. dr. Glase r ter podpre trditve gosp. Spinčića glede na grofa Hohenvvarta z nastopno reminiscencijo iz svojoga življenja. Ko so njega pred kakimi 15 leti službenim potom premestili iz Kranja v neki izključno nemški kraj, šel je prosil pomoči k grofu Hobenivartu kot tedanjemu poslancu okraja Kranjskega. A gospod grof ga je zavrnil na kratko, da on ne more ničesar storiti, kajti minister ima pravico premeščati. Govorniku ni preoatajalo druzega, nego da se pokloni in odide. Pokojni uzorni rodoljub Davorin Trstenjak, ki se sicer ni bavil posebno s politiko, a je gotovo pazno motril javno delovanje naših mož, mu je rekel na to: „Nikar se ne čudite, kajti ti grofi in knezi nimajo srca za narod, ampak ae dajo voliti zgol za to, da Bi nabirajo čaati in miniaterake potfelje.' (Dobro! Dobro!)
Za tem izpregovori interpelant g. dr. Gustav Gregorin in se zahvali najtoplejše na podanih pojasnilih, ki mu zadoščaje popolnem, kajti uverjen je sedaj — kar treba konstatovati — da je gosp. Spinčič postopal povse dosledno, a zategadelj mu izreka odkrito priznanje za njegovo delovanje.
Gosp. I. Balanč s Prošeka naglasa tudi krivice, ki se nam dogajajo in koje celo posredno podpira „konservativni klub". Naš poslanec Nabergoj obljubil je svoječasno, da izstopi iz tega kluba, ako bi okolščine zahtevale tako. Ta trenotek je prišel in zato govornik želi, da gospod poslanec stori to, česar do sedaj ni storil. Govornik predlaga, da o b Č n i z b o r i z r e 6 e popolno zaupanje in zahvalo poslancema S p i n č i d u in Laginji.
Predlog ta je bil sprejet brez najmanjšega ugovora in z živim odobravanjem.
Na to se je oglasil veteran Tržaških Slovencev, gosp. inžener Matej V. Zivic ter je s svojim govorom dosegel velik efekt. Rekel je nekako: Ponosen sem, da ste prišli do istega prepričanja, koje gojim jas od nekdaj, prepričanja namreč, da treba odločnosti, ako hočemo Slovenci iu Hrvatje kaj
doseči. Barantanja ne trebamo, kajti pri tem je vsekdar opeharjen jeden ali drugi. Hvala gg. po-emacearia, ki afk sft«*$a na pravo pot. To je res, 4s vlada 4ela,^ar^ofe. Karanpridemo, ako ljudstvo vidi, da aje «s%aai ne spoštujejo sakonov. To bi ajaa utegnilo dovesti do — Res je, da aa aedaj je jpaJe upaeja, ,ker eas vlada noče slušati. Marsikaj nezakonite!* ae dogodi po pomoti pojedinih organov — kakor pravijo. (Ta omenja govornik slučaja s nekim časnikarjem is Gorice.) A tscih .pomot" je že premnogo, osobito po Istri, kjer so po deteti zaprli m ara ikoga r, ki je klical „Živio", dočim redarji po mestih niso nič storili onim, ki so dan na dsn napadali častivredne naše ljudi. Pridobiti moremo le s takim odločnim postopanjem, kakor delajo Cehi; pomagati pa moramo vsi, stari in mladi, ter podpirsti naša poslanca. Saj vidimo Mladočebe! S prvega so ae jim poamehovali, potem je polagoma prišlo malo respekts, a sedsj je že prišel strah — kakor sem se poučil is „Triester Zeitung* — ker vidijo, daje sa njimi ves narod če lak i. Podpirajmo torej naša poslanca. -(Poslušalci bo burno pritrjevali izvajanjem gospoda ŽiVlCa.) (Konec prih.)
Politični razgled.
Notraule *!ežttle.
V Ljubi jan i, 1. junija.
I* državnotborakih odsekov, V valutnem odseku so v generalni debati govorili v prvi soji še: Tržaški poslanec S t al i t z, sklicevaje se na peticijo borzne deputacije Tržaške, v kateri izraža ta korporacija svoje veselje, da se premeni valuta a se izreka odločno proti določeni relaciji, izjavi, da bode stavil poseben predlog, kafro določiti relacijo, sicer pa da bode glasoval aa tiste nasvete, s katerimi se bodo podale garancije zato, ds se bode plačevanje v gotovini začelo o isvestnem roku. Poal. Schaupp se izreka v istem zmislu ia prav tako tudi dr Heilsberg. Poslanec P le ne r pravi, da je relacija previsoka in utemeljuje potem razne nasvete, katere misli staviti, zlasti ta, da naj vlads nakupljeno zlato izroči avstrijski banki proti temu, da izda za toliko svoto srebrnega denarja in da vzame iz prometa bankovce po 1 gld. — Poslanec Steiovrender se strinja a tem nasvetom. — Imunitetni odsek raspravlja! je o nekaterih sodišč prošnjah, da jim bodi dovoljeno sodno postopati zoper poslance Biankini, Morre in Per-nerstorfer. Odsek je to zahteve odklonil. „Schulverein." Broški škof dr. Bsuer obiskal je dne 29. t. m. neko šulvereinako šolo na Moravi in izpraševal šolarje, seveda v nemškem jeziku, v katerem so ae češki otroci sila slabo izražali. Škof je nato rekel navzočnim honoracijam: Deset let sem že škof in v tem času sem bil v več kskor sto šolah, nikdar pa niso otroci tako slabo odgovarjali, kakor tukaj. Temu se nič ne čudim. Mislil sem vedno, da so v šulvereinskih šolah samo nemški otroci, danes pa sem se sam prepričal, da to ni res. Tukaj je mnogo čeških otrok. Vsled tega ne napredujejo niti nemški, niti češki otroci. Jsz sam sem moral hoditi v nemško šolo, Čeprav nisem nemški znal, torej imam pravico in skušnjo izreči svoje mnenje. Vem, da pridem radi teh svojih besed v novine, če bi pa molčal, bil bi, kakor je rekel prorok Izaia, nem pes, ki ne laja. Žaliti nočem nikogar — zakaj pa ste tu osnovali nemško šolo, toga ne vem.
j Volitve »a hrvatski nabor. K včerajšnjemu poročilu o prvem volilnem dnevu nam je dostaviti še zmsgo opozicijskega ksndidata v Križu. Voljen je dr. Josip Frank (torej v dveb okrajih). V Dolenji Stubici, kjer je bila zmaga Bedekovičeva skoro gotova, zmagal je v zadnjem trenotku vladni kandidat. Stranka prava zmagala je torej samo v petih okrajih, v jednem okraji voljen je kandidat nezavisne srbake stranke (to je dr. M i leti č v Iloku), v jednem kandidat, ki ne pripada nobeni atrauki, v 44 okrajih pa je zmagala vladna „narodna stranka". Drugi volilni dan, včeraj bilo je v 23 volilnih okrajih sicer
12 kandidatov stranke prava, a v najboljem slučaji utegnilo jih je prodreti kakih pet. Popolni izid včerajšnjega volilnega dneva nam še ni znan. Ia
13 okrajev ae poroča o zmagi vladnih kanditatov, iz Jaške pa o zmagi kandidata atranke prava Jakčina. Iz ostalih 9 še nemamo poročila, bs-Danes je volitev v 10 okrajih. V Zagrebu postavila je straska prava dva kandidata, ki imata pa malo upanja, da bi prodrla, istotako ostali kan-didatje, katere je postavila za danes in jutri v nekaterih drugih okrajih. V najugodnejem slučaji prodrla bode komaj s Četrtino postavljenih kandidatov.
V nanje države.
Angleški parlament. Koncem meseca junija bode razpuščen angleški parlament ter se, znova voljen, sešel meseca julija. Konservativna stranka, katera je sedaj na krmila.
ima le malo upanja, da zmaga, toliko več pa Gladstonova. Ako propade lord Saliabur v pri volitvah in pride zopet Giadstone do vlade, potem utegne to imeti velike posledice na vso evropsko politiko, kajti Gladstone ni prijatelj trojni zvesi. Zmaga liberalne stranke Gladstonove je, v kolikor ae more presoditi, skoro gotova.
Dopisi.
Is Brežic, dne 27. maja [Izv. dop.] (Nova ponemčevalna 601 a.) Štajerski def elni šolski svet je odredil, da se opusti tukajšnja čveteroraz-redna in trirazredna dekliška Šola in na mesto njiju pa ustanovi jedna dvorazredna mešana šola z n e m-škim poučnim jezikom za mesto Brežice, in pa jedna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom za okolico. Ne bi bilo mnogo tej obsodbi ugovarjati, ko bi zares bilo v mestu 107 nemških otrok, in ko bi ne silili v nemško šolo tudi popolnoma slovenskih otrok občine „Zakotske". Ker je pa deželni šolski svet tako odločil šolski okraj za nemško šolo, da bodo morali nemško šolo obiskovati slo-venski otroci, moramo proti tej naredbi ugovarjati. Ako hočejo „nemški" BreKanje nemško šolo, naj jim bode, a mi ne damo naših slovenskih otrok, da bi se z duhomornim jezikovnim poukom v Šoli mučili in drsgi čas izgubljevali. Opozarjamo naše poslance na ta novi čio našega deželnega šolskega sveta. Občane „ZakotBke" pa opominjamo, da se lahko tako] pritožijo pri naučnem ministerstvu. Z nemško šolo hočejo napraviti postojanko pri grajenji svojega „mostu do Adrije". A upirati se moramo temu početju z vsemi zakonitimi in dovoljenimi sredstvi. Popolnoma nemška Šola je velika nesreča za naš kraj, ker se učenci ničesar dobrega ne nauče. Imamo pri tej stvari dosti izkušenj. Take nemške šole, katere obiskujejo popolnoma slovenski otroci, so n. pr. ljudske šole v MagdalenBkein predmestju v Mariboru, Studenci pri Mariboru, mestna šola v Ptuji in razne šole nemškega „Šulverajna". Zagotavljam, da polovico časa je za slovenske učence popolnoma zgubljenega. Čudno, da se za vlade grofa Taaffe-a, katera vladu je baje nam Slovencem prijazna in katero vlado naši poslanci junaško podpirajo, gode celo take reči.
Domače stvari.
— (Polit, društvo „Edinoat" v Trstu) imelo je na občnem zboru dne 29. maja tudi volitev. Oddanih je bilo 67 glasovnic, mej katerimi je bilo 7 precrtanih, torej neveljavnih. Predsednikom izvoljen je g. Mate Mandič z 59 gl. Za odbornike pa gg.: Fran Podgorniks 60 glasovi, Anton Truden (59), Makao Cotič (60), Ivan Nabrgoj (50), Štefan Gjivič (44), Ivan Gor up (60), Ivan Babanč (60), Josip T ur k (60), dr. Gustav Gregor in (59). Za namestnike bili so voljeni gg. Ivan M. Vatavec (58 glasov), prof. dr. Karol G laser (59), Ivan Marija K lun (59), Anton Škabar (59), Peroslav Cikara (59), Anton Trobec (47), Anton Sancin - Dre jac (59), J. M. BolO* (59), JoBip Neg od o z 59 glasovi.
— (Občni zbor društva „Narodni dom".) Opozarjamo še jedenkrat na občni zbor imenovanega društva, ki bode jutri zvečer ob 7. uri v prostorih čitalnice na Turjaškem trgu Štev. 4 v
1. nadstropji. Želeti je obile udeležbe, posebno glede na važnost 8. točke dnevnega reda, to je nasvet glede zgradbe društvenega poslopja.
— (Promocija.) Gosp. Juli jan V a 1 j a v e c, sin gimn. prof. v p. in akademika gosp. Matije Valjavca, bil je včeraj na vseučilišči v Gradci promoviran na čast doktorja medicine.
— (četrta skupščina „Zaveže učiteljskih društev") o binkoštih v Kranji. — I. "V soboto, dne 4. junija. A. Ob 5. uri 18 m. popo-ludne prihod v Kranj in potem takoj seja upravnega odbora v mestni dvorani ter pevska vaja v čitalnici. B. Ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorih: Slavnostna beseda v proslavo tristoletnice rojstva J. A. Komenskega. Vspored: 1. Titi: „Ou-vertura po slovanskih napevih", svira vojaška godba.
2. Dr. G. Ipavic: „ Za vezna", unisono s spremlje-vanjem orkestra. 3. Slavnostni govor govori nad-nčitelj F. Praprotnik. 4. Zaje: Duet in finale iz opere „Nikola Zrinjski", svira vojaška godba. 5. S. Gregorčič: „ Vrlemu možu", deklamuje gospica Ana Osasa. 6. Leibold: „Hrvatski dom", potpouri svira vojaška godba. 7. Ivanovici: „Rumunske pesmi", valček, svira vojaška godba. 8. Fr. G. „Tri noči",
deklamuje gospica Ihan-Oman. 10. Filipovsky: „Chant du Rosignol" (slavceva pesem), koncertna polka svira vojaška godba, 11. Barbieri: Ouvertura k operi „Perdita", svira vojaška godba. 12. Šebek: „Zbor dervišev*, orijentalski prizor, svira vojaška godba. 13. Kral: „Fin de Siecle", humoristična kad ril j a, svira vojaška godba. 14. Sochor: „Thea-Polka", svira vojaška godba. 15. Gleianer: „Gazela", hitra polka, svira vojaška godba. Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. 20 kr. Pri besedi sodeluja vojaška godba 17. pešpolka. — II. V nedeljo, dne 5. junija. Od 7.—i» ure zjutraj posvetovanje Slomškovega odseka in odsekov za vrtnarstvo in za učila v čitalničnih prostorih. Firma „Houdek in Hervvert" poslala bode dve svoji zbirki fizikalnih aparatov na ogled. B. Ob 9. uri dopo-ludne zborovanje delegatov v mestni dvorani. C. Ob. 10. uri dopoludne glavni zbor v čitalniških prostorih po vsporedu, kakor pa bode določila delegacija. D. Ob polu 2. uri popoludne banket pri gosp. Pet. Majerju. E. Eventualno posvetovanje pod A navedenih odsekov in ogledovanje Kranjskega mesta. — III. V ponedeljek, dne G. junija. Ob 7. uri 33 minut zjutraj izlet na Bled. — Opomba: Vspoređ smo morali tako sestaviti, ker nam je bila godba le za soboto na razpolaganje. Pozivljemo vse odposlance učiteljskih društev, sploh vse učiteljstvo in prijatelje učiteljstva, da pridejo še v soboto v Kranj in sicer se odpeljemo iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 429 popoludne. Direktorij.
— („Rudeči križ".) Na 24. dan maja določeni občni zbor patrijotičnega gospejnega pomoč-nega društva za Kranjsko se zaradi nesklepčnosti ni mogel vršiti, zato so vBi p. n. društveni člani zopet povabljeni k občnemu zboru, ki se bode vršil v petek 3. t. m. ob 11. uri dopoludne v stanovanji načelnice  Turjaški   trg št. 6. III. nadstropje.
— (Kranjsko društvo za varstvo lova) imelo je preteklo nedeljo svoj prvi redni občni zbor v veliki dvorani hotela „pri Maliču". Udeležili so se ga mnogi prijatelji lova. Društveni predsednik, g. G a 110', pozdravil je vse navzoče in izrekel toplo zahvalo podpredsednik g. dr. Ivanu Tavčarju in odbornikom gg. grofu A. Auerspergu, dr. J. Račiču, grofu R Margberiju in O. Bambergu za njih uspešno delovanje v prospeh društva in društvenemu članu gosp F. Schulzu za njegove brezsebične usluge. Čl anov štelo je društvo koncem lanskega leta 168 (19 ustanovnikov in 149 podpornikov). Premoženja imelo je 1356 gld. 29 kr., in sicer 1090 gld. ustanovne glavnice, 45 gld. 72 kr. v gotovini in 220 gld. 57 kr. vrednost 60 parov živih jerebic. Predsedniku g. Ga I letu izrekla se je na predlog g. notarja Šmidingerja zabvala zbora za njegovo marljivo delovanje. Odborniki, katerim je izstopiti po pravilih, bili so zopet voljeni, namreč: gg. gozdarja Hanuš in Šavta in gg. dr. J. Rafcič in K. Luckmann. Za pre-gledovalce računov bili so voljeni gg. G. Schneditz, A. Perles in J. Pleivveia.
— (Meatna hranilnica L j u b l j a n -s k a.) Meseca maja uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 520 strank gld. 204 999*76 vzdignilo pa 358 strank gld. 123,426*36
— (Promenadni koncert.) Danes zvečer ob 6. uri avira vojaška godba pred gradom pod Tivolijem. Mej drugimi točkami je na programu tudi Zajce v a „Grami ouverture romautiipje".
— (Novi vozni red državne železnice.) Od današnjega dne naprej prihaja jutranji gorenjski vlak v Ljubljano (južni kolodvor) že ob 5. uri 55 min., nameatu ob 7. uri 10 min. kakor do zdaj. Sicer dohajajo še vlaki ob 11. uri 34 min. dopoludne, ob 4. uri 55 min. popoludne in ob 9. uri 27 min. zvečer. Odhajajo pa (z južnega kolodvora): Ob 6. uri 38 min. zjutraj, ob 11. uri 55 min. dopoludne, ob 4. uri 21 mio. popoludne in ob 12. uri 5 min. po noči.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji drugi tajni obravnavi bil je obsojen 181etni Gregor Vehovec zaradi hudodelstva posiljen ja na petnajst mesecev poostrene težke ječe. — Danes sedel je na zatožni klopi Janez K okli-kar, mož, ki Je večino svojega življenja prebil po raznih beznicah. Kaznovan je bil že večkrat, in sicer kar po 7, 5, 21 a leta. Tudi danes sedel je pred porotniki zaradi tatvine. Dne 9. marcija 1892 izpuščen je bil zatoženec iz Celjske kaznilnice in dobil tam na roko 65 gld. denarja, katerega je bil zaslužil v zaporu, a že 9. maja poprijel se je svojega starega obrta, začel je namreč zopet krasti. Prišel je k gostilničarju Vrtačniku v 6t. Jurji pri
Savi in tam prenočil. I'c noči odprl je z odpiračem (vitrihom) omaro ter pokradel kopo smodk, puško dvocevko, nekaj parov npgovic in še nekatere druge reči. Vkupna vrednost pokradenega blaga je cenjena na 23 gld. Zatoženec je pri tej tatvini ušel skozi okno in srečno utekel. Danes taji od* ločno, ds bi bil on kdaj kaj pokradel pri Vrtačniku, priznava pa, da se je skril v kleti žup-nišča v Št. Jurji pri Savi ter zjutraj, ko je odšel župnik Fran Jeršič v cerkev, pokradel 164 gld. v bankovcih in 9 gld. drobiža, nekaj smodk in kos platna. Porotniki potrdili so jednoglasno stavljeno jim vprašanje in sodišče je obsodilo Janeza Kekli-karja na osem let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec, zsjedno pa izreklo, da ga je smeti po prebiti kazni staviti pod policijsko nadzorstvo. — Jutri se začne obravnava proti K. C vaj a r j u.
— (Razpisana služba.) Na trorazredni ljudski šoli v Studencu v Ljubljanski okolici, razpisano je s početkom šolskega leta 1892/98. mesto druzega učitelja z letno plačo 500 gld. Prošnje do konca junija meseca pri c. kr. okrajnem šolskem svetu za okolico Ljubljansko.
— (Pasji k on turna c) uvedlo je okrajno glavarstvo Ljubljansko v občinah Št. Vid nad Ljubljano in Medvode. Vsak pes, ki ne bode imel predpisanega nagobčnika ali se bode klatil okoli, se bode pobil. Lastniki tacih psov pa se bodo kaznovali po obstoječih zakonitih določilih.
— (Železnica Ljubljana- K o če vj e.) Piše bo nam iz Kočevja, dne 30. maja: Danes se je pričelo tukaj delo za železniško progo Ljubljana« Kočevje. Tem povodom se je slovesno „prva lopata zabodla", vpričo mnogoštevilnega zbranega občinstva. Uradništvo okrajnega glavarstva in okrajnega sodišča je prišlo v polni paradi, Okrajni glavar g. Thomann je imel na stavišču za železniško postajo govor, v katerem je povdarjal, da se bo s pričeto železniško gradnjo kočevski okraj zvezal z zahodom, od koder se bo semkaj napeljal studenec „kulture" in gmotnega blagostanja. (Nadrobi! je iz bogate zaloge svote frazeologije še nekaj več sličnih jalovosti).) Završil je svoj slavnostni govor s trikratuim hocb-klicem na cesarja. Kočevski godci so na to, kakor so vedli in znali, za« godli cesarsko himno, par topičev se je izpustilo, jo občinstvo se je razšlo. Navzočni delavci, Primorci, pa so s svojimi lopatami začeli pridno obračati grudo kočevske zemlje.
— (Občinska volitev.) Pri zadnjih ob-čiuskih volitvah na Homcu v Kamniškem okraji bil je voljen županom posestnik Jurij Va v potic iz Nožic, za občinska svetovalca pa posestnika Jože GrašiČ in Fr. Rode.
— (Ormoški okrajni za st op) je v svoji seji dne 27. maja t. 1. izvolil skoraj enoglasno gospoda dr. Ivana Omu le c-a, odvetnika v Ormožu, v okrajni šolski svet, na mesto izstopivšega g. Sre-diškega župnika V. Venedig-a. Živio!
— (Gorice v Ormoškem okraji) precej lepo kažejo. Začelo se bode škropiti proti peronospori še ta teden. Sadja letos ne bode mnogo, ker so drevesa v cvetu trpela po dežu in silnem sevru.
— (Na Humu) pri Ormožu ae je nastavila poataja za meteorologičoa opazovanja.
— (Grozna smrt) Vinogradnik Jožef Rabin iz Klokočovoika pri Ločah, sodni okraj Konjice na Štajerskem, Šel je v nedeljo s svojo ženo k nekemu sorodniku v vas in ustavil triletnega sinka Antona samega doma. Dečko igral se je na peči z žveplenicami, vsled česar so se unele na peči ležeče stvari. Ko sta prišla Rubin in Žena domov, bil je otrok strahovito ožgan in že mrtev.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 31. maja. Staročeški vodje skli-čejo na dan 12. t. m. shod v Kolin. Udeležba moravskih Čehov zagotovljena. Namen shodu je združiti Mlado- in Staročehe.
Berolin 31. maja. Ruski car in nemški cesar se snideta o binkoštih v Kielu.
Dunaj 1. junija. Nekateri člani rumunske deputacije danes odpotovali. Vodja deputaciji dr. Ratiu izročil opoludne načelniku kabinetne pisarnice Braunu runmnski, nemški in inadjarski pisano spomenico, v kateri so navedene pritožbe Rum uho v.
Praga 1. junija. V srebrokopu Birken-berg pri Pfibramu nastal ogenj. Do 4. ure zjutraj izvlekli iz jame 12 mrtvili in 20 živih delavcev.   Rešilna dela so  se ustavila radi
omamljujočega jamskega plina in se šele dopoludne zopet začela. Ogenj je baje že ugasnil.
Brno 31. maja. Škof Bauer došel v Moravski Krumlov. Občinski zastop ga ni ofi-cijalno vsprejel. Češki okoličani hoteli škofu prirediti ovacijo, orožniki pa so jih razpodili in zaprli dva kmeta. Okoličani se zbrali pred zaporom in začeli razgrajati, da so jih morali orožniki znova razgnati. Škof Bauer obiskal šulvereinsko šolo, a predsednik krajnemu šolskemu svetu, nemški nacijonalec dr. Kaniak protestoval zoper to, da je škof izpraševal otroke po narodnosti in materinemu jeziku ter ostavil šolo.
Kazne vesti,
* (Predpotopnega raka) našli so v Švici okamnelega v neki jami, kjer kopljejo apnenec. Kamen, v katerem Be nahaja okamneli rak, bil je 15 metrov globoko pod zemljo. Vsa podoba raka je popolnoma dobro ohranjena celo tipali razločita ae natanko. Žival je bila pač na tisoče let utisneoa mej kamenjem in je popolnoma jednaka rakom, kakor se Še dandanes nahajajo v Švicarskih potocih.
* (Boj proti cigareti.) V Ameriki začel se je zopet hud boj proti cigareti in se zahteva celo, da se zakonitim potom prepove prodaja cigaret. Nekateri predlagali so visoko obdačenje 40 dolarjev od tisoča cigaret. Amerikanski listi navajajo, kako škodljive so cigarete posebno za nedorasle ljudi, katerih mnogo umrje vsled pušenja cigaret. Preiskave pokazale so, da je posebno škodljiv cigaretni papir, v katerem se mnogokrat nahajajo strupene tvarine.
V. izkaz darov za Freš6rnov spomenik.
Prenesek . . . gld. 638-99 Počitniška dijaška zveza .Zora" za odhodnico
dne 15. septembri* 1891, leta...... „ 4-—
A. pl. Globoonik, državni poslanec itd..... „ 10*—
Pavlina Kesmanova na Brežini...... „ 2'—
Prebitek občudijasko veselice v Kamniku  .   . „ 30*30
Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu .... „ 10'— Marica Nadlišok,   učiteljice pri Sv. Ivanu v
Trstu.............. „ 10 —
Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji .... „ 1'— Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci
dne '23. avgusta 1891. leta....... „ 550
Fr. Žniavec, c. kr. avskultant v Gradci   ... „ 1"—
Anton Mimik, e. kr. postni praktikant v Gradci a 1*—
Božidar Kurboa, vojak v Građci..... „ V—
Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci
dne 19. decembra 1891. leta...... „ 460
Dr. Jožef Vosnjak, deželni odbornik v Ljubljani
(od podpisanih gld. 50-—) zopet..... „ 10- —
Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci „ 2"—
Aut. Julij Šufiteršič, farmacevt v Gradci... „ l"—
Maks Josin, učite'j v Ljubljani...... „ 1*—
Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani (od
podpisani!) gld. 50'—) zopet...... „ '20'—
Skupaj   .   .   .   gld. 7»3'3i* V Ljubljani, dne 31. maja 1892.
Antou Funtek, blagajnik.
Javna zahvala.
.Slavna „ Po soj i 1 niča v Ribnici" je blagovolila poslati šolskemu vodstvu v Velikih Laščah znesek 15 gld. v šolske namene.
Podpisani si Šteje v prijetno dolžnost, slavnoiati izreči za prelepi dar najtoplejšo zahvalo s srčno željo, da Blavna posojilnica Ribniška vedno raste, cvete in rodi sto« teren sad.
Nolako voilHtvo v Velikih I.ttActtli
dne 30. maja 1U92.
Jož. P a v Č i 6.
Javna zahvala.
Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" sklenilo je v svoji seji dne 29. t. m. izreči najtoplejšo zahvalo vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli, da se je vrtna veselica dne 22. t. m. sijajno izvršila v korist „ Narodnemu domu" v Ljubljani. V prvi vrsti zahvaliti se nam je najiakreneje g. dr. Benjaminu Ipavcu za orkestro-vanje pesmi BNa Pre širno vem domu", dalje vrlim damam, gg. pevcem Iv. Medenu. A. P u o i h ar j u in A. Stamcarju, darovateljem prispevkov in pomnoženemu odboru.   Slava vsem skupaj I
V Ljubljani, dne 31. maja 1892.
O čilo o r.
•IS • ti
8*
„LJUBLJANSKI ZVON"
»tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
i»eewe»ewiee>*»»
Umrli so v LJubljani:
iS. maja: Friderik Zemljan, delavčev sin, 2 meseca, Kožne nlice št. 35. katar v črevib.
29. maja:   Tomaž Dimnik, delavec, 76 let, Kravja dolina št. 11, marasmus.
31. maja :   Jera  Lavrič, kajžarca, 54 let, Ilovca št. 33, exudat peri ton i t is,
V deželni bolnici:
28. maja:   Tine Tavčar, gostačev sin, 8 let, jetika. — Barbara Keršne. gostija, 72 let, marasmus.
29. maja:   Marija Jure,  kajžarjeva žena,  34 let, oedema pulm.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
"SP a	7. zjutraj '2. popoi. 9. zvečer	737 4 na. 736 5 na. 735-2 m«	18 0° C 220° C 15 6° C	si. zah.| obl. si. jzh. dež. si. vzh. d. jas. 1		2-30mm. dežja.
Srednja tMuip«r*tturx 18*5°, cm 1-6° nad normalom
XD uLxxcOeira. borza
dne 1	junija t. i.				
	včeraj		—	danes	
Papirna renta.....	gld.	95-75	—	gld.	9575
	n	95 50	—	t	9545
	■	113 20	—	n	112-80
5°/0 marčna renta   .   . .	n	101 —	—	n	100-90
akcije narodne banke .		999 —	—		1000-—
Kreditu« akcije ....	n	319-25	—	JJ	322'—
	e	119-90	—		119*30
	■	—•—	—	n	—■—
		9-481/,	—	n	948 V,
C. kr. cekini.....	n	5-66	—	p	5-67
Nemške marke ....		58-50	—		58-47'/,
4°/fl državna srečke iz L 1854 .    250 gld. 141 gld. — kr.
Državne srečke iz L 1864   .   .    100   „ — , — „
Ogerska zlata renta *•/•....... 110 , 65 ,
O genska papirna renta 5°/0...... 100 „ 85 ,
Donava reg. srečke 5°/,   ...    100 gld. 122 „ — .
Zemlj. obč. avstr. 4«/,•/, alati sast. listi .   . 116 , 75 „
Kreditne srečke......100 gld. 188 , 40 .
Rudolfove srečke......                          10   „ 24 , — ,
Akcije anglo-avstr. banke ...     120   . 155 , 40 »
Tramway-društ. velj. 170 glđ. a. t..... 238 „ 50 „
Jutri v četrtek dne 2. junija
ob 3. uri popoludne <648)
prijatelje' gostilničarjev in kavamarjev
v gostilni „Pri avstrijskem cesarji"
pri goapodn To.tl-Ju.
!Nikari ne preglejte!
V Četrtek dne 2. junija velika
posebna predstava za slovo
katero priredi
metalni ognjar in vodoskakalec
MIS LEOH.
Gorenj ^avstrijskega k ni c ta skakanje za stavo.
Vse drugo je znano. (642) Znčetek ob pol deveti iiri.
Predstava se vrši ob vodi v šolskem drevoredu pri mesarskem mostu.
Garantirano pristen (635-2)
prodaja liter po 1 gjld. 40 kr.
De Olerla v Dol. Log alci.
■jaF" Kdor ga več ikupaj naroČi, dobi ga primerno ceneje.
Tinktura za želodec
katero prireja (59—1)
lekarnar Gabrijel IMcroll
lekarna „Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vender zdatno kropča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. II ager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O. in prof. Kna-pitseb, zapriseženi sodni kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodec kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično srodstvo. I zdelo vate Ij razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 136; s 24 gld. 2*CU; s 36 gld. 384; s 44 gld. 4*26; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5-26; 110 steklenic gld. 10 30. Poštnino plača vedno naročnik. 1 steklenici* stane lO kr.
Lepo kožo, fino polt, svežo in mlado
dohiti je sigurno po porabi
< i laso m zdravniških potrdil j e to
najboljše nevtralno toiletno milo
sedanje dobe. — Jako čistilno. — Prijetna vonjava. — Ceneno. — Majhna poraba.
Neobhodno potrebno za žensko toileto. jgj)
■»oerlngovo milo a »ovo je j edino« katero morejo rabiti oaebe a momo ol>«niiio kožo. gSF^ Za umivanje otrok iu ilojeneev jako priporočljivo.   Keuiiško preiskano in potrjeno kot III. (355—3)
■mjfiolj&e milo nu svetu.
i 1 ■' '■ < !     i : / . Va'TtL   . J • • ' !;        I    f     " 'J\ j i   _      J . j y • ■
Vsakemu pristnemu komadu Doerlngovegn mila je utisujena varttoNlun znamka, nova, odtod imenovanju DoerluKOvo milo h hovo.
~~  Dobiva se po HO kr. komati pri:
Avg. Auer, lekar (JrotNchel. Ant. Krisper, Kd. Malir. Mavr-jeva lekarna ,,nri zlatem jelenu". 1'icculi-jeva b'karna ,,pri angelju", Uh. pl. Trnkoezv, lekar. — V Kranjl: Martin IVtlan. Hud. Starovasnik. (•encraluo saato|Mttvo sta 4vNlro«OgerNko : A. I*IOTN«'II A (o., I>uuik|, I., I.ugerk «.
glede stavbe hiše ^Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji".
Posujilni&Do poslopje v FlorijanBkih ulicah h. št. 3 v Ptuji (prej Bračko) se bode podrlo in potem sezidalo novo dvonadstropno poslopje. Oddajo se sledeča dela:
1. Težaška in zidarska dela, proračunjena na..... 10320 gld.
2. Kamnoseška dela,                     ,           „..... (>75 „
3. TeBarska dela,                        „          „..... 36HO .
4. Mizarska, ključttrpka, steklarska ui mazarska dela, proračunjena na.............. 4870 „
5. Kleparska dela, proračunjena na........ 380 „
6. Lončarska dela,         „          „........ 750 n
7. Slikarska dela,          .          „........ 520 „
8. Podiranje hiše, proračunjeno na...... 980 „
Skupaj    .    .    .    28175 gld. Navedena dela oddala se bodo potem oferta posamezno ali pa tudi skupaj in se ponudniki uljudno vabijo, da ulože pismene svoje ponudbe v pisarnici „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji"
«lo lO. junija t. 1. ol> 12. url dopoludne.
Redno kolekovanemu ofertu (ponudbi) ima se priložiti 5% varščina proračunjenega zneska in se imajo oierti tako sestaviti, da se izrazijo ponudbe pri posameznih kategorijah (delih) stavbe v odstotkih.
Proračuni in stavbinski pogoji so na upogled v pisarnici „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji" od 30. maja t. I. naprej.
V Ptuji, dne 24. maja 1892. (597-2)
»Hranilno in posojilno društvo v Ptuji".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
831772