20 Kaj je gora in kaj vrh? Poskus preštevanja vrhov na sodoben način  Tomaž Podobnikar  Aleksander Čufar Se vam je že kdaj zgodilo, da ste vrh opazova- li iz doline, se povzpeli nanj, ste bili na njem in hkrati sploh niste imeli več občutka, da ste res na željnem vrhu, ali pa celo da sploh niste na vrhu? Vrhove gorá iz različne oddaljenosti in z različ- nih zornih kotov vidimo, prepoznamo in si jih predstavljamo različno. Od daleč lahko vidimo le nekaj izrazitejših vrhov in še te poenostavlje- no, od blizu pa zaznamo tudi najmanjše vzpetine in podrobnosti. Drugače dojemajo gore tisti, ki z njimi živijo, to so okoliški prebivalci in gorniki kot tisti, ki jih redko obiščejo ali nekaterih gorá sploh ne poznajo. Drugače jih vidimo iz dolin kot z vrhov, kamor so naši predniki stopili pravza- prav šele pred kratkim. Težko je primerjati gore in vrhove v Alpah z vrhovi na Pohorju, v Panon- ski nižini ali v Himalaji. Popolnoma nov pogled se odpre, ko si ustvarimo sliko gorá od zelo daleč, pri uporabi letalskih ali satelitskih posnetkov, pri uporabi zemljevida ali pa celo v živo iz letala, od koder se pod nami odvija prava filmska predsta- va. Vse to povzroča različno interpretacijo pojav- nosti gorá. Ta se spreminja celo glede na vreme, podnebje, rastje in druge okoljske dejavnike. Pojma gora in vrh sta v semantičnem smislu subjektivne narave. Zato najdemo zanju v geo- grafskem smislu več izkustvenih interpretacij in nedorečenih definicij. Pojem gora opredeljuje- mo po merilih višinskih rastlinskih pasov ali kot povezavo med primernimi višinami, nakloni ter relativnimi višinami. Opis vrha, kot dela gore je nekoliko manj zapleten. Definiramo ga z raznimi merami in z lastnostmi oblikovitosti površja Špik (levo), Lipnica in Velika Martuljška Ponca 21 glede na bližnjo okolico najvišje točke, torej na podlagi vrhnjega dela vzpetine, imenovane tudi vršina. Možne so naslednje opredelitve vrha: »vrh je vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi«, »zgornji, navadno zloženi del gore, vzpetine«, »najvišja točka ali del gore, vzpetine«. Po Mednarodni zvezi planinskih organizacij je pojem vrh definiran bolj tehnično kot točka, ki je za določeno vrednost dvignjena nad okolico. Pri tem mora biti posamezen vrh do določene mere samostojen in neodvisen. Za določitev vrhov, natančneje štiritisočakov, so se po mednarodnih standardih alpinistov izoblikovala pravila po to- pografskih, geomorfoloških in gorniških merilih. Topografska, geomorfološka in gorniška merila Po topografskih merilih, lahko bi jim rekli tudi geometrični, mora biti relativna višina med vrhom in okolico vsaj 30 m. Vršina se razteza do najbližjega izrazitejšega sedla, prevala ali prelaza. Dodatno merilo je najmanjša razdalja med vrhovi. Večje kot so posamezne vrednosti mer, razsežnej- ši in značilnejši je vrh. Naslednje, geomorfološko merilo, ki se nanaša na pojavnost vršin, upo- števa obliko vrha kot nekoliko širšega območja, na katerem lahko določimo stranske vrhove, rame, pomole, geološke značilnosti in podobno. Zadnje, gorniško merilo, upošteva pomembnost vrhov z vidika ogledov terena, torej pristransko, kakršna je tudi naša zaznava. Poljubno lahko obsega kakovost in pogostost dostopa, zgodo- vinsko pomembnost, pomembnost za turiste ter druge kriterije. Kljub odprtosti in nedodelanosti sta topografsko in geomorfološko merilo dovolj tehnično definirana, da se ju uporablja za dolo- čitev vrhov ob uporabi kart, satelitske navigacije in drugih pripomočkov. Obe merili sta primer- ni tudi za samodejne numerične postopke pri uporabi digitalnih modelov reliefa. Poglejmo še med podatke o določanju vrhov. Najstarejši, izkustveni pristopi temeljijo pred- vsem na tradiciji, izkušnjah in vizualnih ocenah. Opredelitev vrhov so pred okoli petdesetimi leti raziskovalci poskušali standardizirati predvsem opisno. Tako so jih v Sloveniji zanimali dvatisoča- ki, v Alpah štiritisočaki, v Himalaji pa na primer osemtisočaki. Na težavnost opisa kaže podatek o številu dvatisočakov v Sloveniji, ki je bil od 60 let prejšnjega stoletja po različnih merilih in pri uporabi različnih pripomočkov ocenjen na 179 do 349. Alpskih štiritisočakov je uradno 128, po bolj strogih merilih pa naj bi jih bilo le 82. Podobno je tudi s himalajskimi osemtisočaki, ki jih je uradno 14, po nekaterih merilih pa celo do 21. Razlike so torej od 50 pa do skoraj 100 %! Vendar se z leti predvsem zaradi večje standardi- ziranosti manjšajo. Orodja in podatki Opisana, relativno standardizirana topografska in geomorfološka merila sem preizkušal s samo- dejnimi postopki, ki sem jih začel izpopolnjevati leta 2001 na podlagi izkušenj razvoja metodolo- gije za izdelavo digitalnega modela reliefa Slove- nije iz raznovrstnih podatkov. Pred desetimi leti 22 je bil zadani cilj izdelava natančnega, podrobnega, geomorfološko pravilnega in hkrati metrično čim boljšega modela reliefa kar iz obstoječih prostorskih zbirk podatkov, brez dodatnega zajema. Model je bil za vso Slovenijo izdelan leta 2005. Le kakovosten model reliefa se lahko uporablja za izdelavo zemlje- vidov, hkrati pa tudi za najraznovrstnejše analize v prostoru, na primer za simulacijo poplav, lahko pa tudi za določitev vrhov. Uporaba različno podrobnega digitalnega modela reliefa, kar je podobno kot uporaba zemljevidov različnih meril, je omogočila določanje različno pomembnih in značilnih vrhov z vršinami različ- nih obsegov in podrobnosti. Prednost samodejnih metod in digitalnih podatkov je večja objektivnost rezultatov, večja prožnost pri simuliranju različnih parametrov določitve vrhov ter navsezadnje hitreje pridobljeni rezultati. Podatke in postopke računanja sem preizkusil in analiziral na območju Kamniških in Savinjskih Alp. Samodejna določitev vrhov Postopek za samodejno določitev vrhov se dotika opisanih topografskih in geomorfoloških meril. Cilj uporabe topografskih meril je določitev točk vrhov, medtem ko zahtevamo od geomorfoloških načel dodatno potrditev in izostritev pogojev za določitev točk vrhov ter hkrati opis oblik vršin. Opredelitev vrhov po obeh merilih je popolnoma avtomatizira- na. Gorniška merila služijo le za dodatno oceno. Po topografskih merilih izračunamo najprej lokalne vrhove. Glede na enostavnost določitve po- nazarjajo celo neznatne vzpetine, torej jih je veliko število. Izmed njih obdržimo vrhove, ki niso v prete- žno ravninskih predelih. V naslednjem koraku ohra- nimo le najvišje vrhove v premeru 150 m. Končno uporabimo osnovne topografsko merilo, s katerim obdržimo samo vrhove, ki so za vsaj 30 m nad sedli, ki jih ločujejo od sosednjih vrhov. Za območje Ka- mniških Alp sem dobil 366 takih vrhov z nadmor- sko višino nad 600 m. Po geomorfoloških merilih izračunamo zvezno potencialno ploskev po analogiji principov iz fizike, pri čemer predstavljajo vrhovi te ploskve visok po- tencial in s tem možnost, da gre za vrh. Potencial- na ploskev je bila ob upoštevanju velikega števila spremenljivk izračunana z raznimi tehnikami analiz digitalnega modela reliefa. Določene so bile tudi Samodejno generirane točke vrhov (rdeče pike s pripadajočimi višinami). Zeleni trikotniki so kote vrhov s topografskih kart z višinami v oklepajih in toponimi iz registra zemljepisnih imen. 23 potencialne ploskve oblik vrhov kot so oster, kopast, podolgovat in stožčast. Pri tem je bilo vpeljanih nekaj dodatnih meril, in sicer da oster vrh ne more biti kopast in podolgovat ne okroglast in obratno, ter da je stožčast vrh tudi oster in okroglast. Na območju Kamniških Alp sem, glede na po topografskih krite- rijih pridobljenih 366 vrhov in ob upoštevanju ge- omorfoloških kriterijev, določil končnih 346 vrhov. Izmed njih je 52 ostrih, 153 kopastih in kar nekaj različno podolgovatih. Izrazito stožčastih vrhov je pet. Poleg teh je 42 vrhov v Kamniških Alpah dvati- sočakov, izmed njih so trije regionalno izraziti. Interpretacija in obravnava nekaterih gorniških meril Dobljeni rezultati nimajo prave vrednosti, če jih ne preverimo z neodvisnimi podatki in metodami. To sem storil za dvatisočake Kamniških Alp. Pri- merjal sem spisek na naslovu gore-ljudje.net (41 dvatisočakov) in drugega z naslovom Projekt 2000: Slovenski dvatisočaki (48 dvatisočakov). Vsebina obeh spiskov se za približno eno četrtino podat- kov ne ujema. V nadaljevanju sem uporabil spisek gore-ljudje.net in ga primerjal z dvatisočaki, prido- bljenimi po lastnem postopku (42 dvatisočakov). V mastnem tisku je označenih 11 od 41 vrhov, kar je približno četrtina s spiska gore-ljudje.net, ki jih nisem našel v lastnem spisku. Iz treh spiskov se vidi, da so najizrazitejši vrhovi v Kamniških in Savinjskih Alpah Storžič, Kozji vrh, Grintovec, Goli vrh, Skuta, Brana in Ojstri- ca. Vsi ti vrhovi so tudi ostri. Po kriterijih, kjer je pomembna tudi samostojnost, so najbolj izpo- stavljeni Grintovec, Planjava in Raduha. Izrazito stožčasta vršna območja imajo Storžič, Pristovški Storžič, Grintovec, Ojstrica, Kozji in Goli vrh. Omeniti velja vrhove, pri katerih se oblike ni dalo določiti po danih merilih. Zanje je še veliko izzivov pri iskanju primernega postopka. Primer je Kočna kot markanten vrh, viden tako z Jezerskega kot iz Ljubljane. Prav v vseh primerih se kot pomemben pojavlja Grintovec, ki je hkrati najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp. Kljub vsemu pa Grintovec po gor- niških kriterijih morda ni najpomembnejši vrh, saj je po eni strani geološko »grintav«, po drugi pa glede na tipična stojišča relativno skrit za drugimi, nekoliko nižjimi vrhovi. Izpeljal sem primerjavo položajev in značilnosti vrhov s toponimi registra zemljepisnih imen, ki ga vodi Geodetska uprava RS. Nekatera imena vrhov namreč etimološko marsikaj povedo o obliki vrhov, kakršni so Ojstri- ca, Kopa, Planjava, Tolsti vrh, Storžič, Grintovec ipd. Tovrstne dodatne opise vrhov smatramo za gorniške in pomagajo pri opisu. Sklepne misli Največji potencialni problem in hkrati izziv pri samodejni določitvi vrhov so izjeme, na katere na- letimo. Teh pa v naravi ne zmanjka, ko se začnemo spuščati v podrobnosti. Za razumevanje izjem je ključni dejavnik še vedno človek. Še dobro, da imamo izjeme! Če bi si bili vrhovi v gorah preveč podobni, potem bi jih le težko ločili med seboj, njihovi opisi pa bi bili nezanimivi. In pri čem lahko pomaga prikazano dobro poznavanje oblik vrhov? Poleg štetja dvatisočakov omogoča boljše pozna- vanje gora, njihovega nastanka, dinamike narav- nih pojavov in procesov, skratka, izkorišča pogled »od drugod«. Ste se že vprašali, zakaj so naše Alpe drugačne od tistih čez mejo? Bi znali gubanje gorá povezati z vremenskimi motnjami? m Grintovec 2558 Jezerska Kočna 2540 Skuta 2532 Na Križu (Kokr. Kočna) 2484 Kokrska Kočna 2475 Dolgi hrbet 2473 Štruca 2457 Kranjska Rinka 2453 Mali Grintovec 2447 Koroška Rinka (Križ) 2433 Planjava 2394 Planjava – vzhodni vrh 2392 Ojstrica 2350 Štajerska Rinka 2289 Mala Rinka 2289 Brana 2252 Turska gora 2251 Lučka Brana (Baba) 2244 Kalški Greben 2224 Mrzla gora 2203 Kljuka 2137 Storžič 2132 Debeli špic 2128 Velika Baba 2127 Veliki kup 2126 Velika Zelenica 2114 Veliki vrh 2110 Ledinski vrh 2108 Kogel 2100 Mrzli vrh 2094 Krofička 2083 Velika Raduha 2062 Krnička gora 2061 Velika Kalška gora 2058 Ute 2029 Mala Raduha 2029 Poljske device 2028 Lučki Dedec 2023 Mala Kalška gora 2019 Mala Baba 2018 Mala Ojstrica 2017