oUdijsKA
JUŽNIČA
V CcLJU
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE -C ELJE
PRVA PRILOŽNOST
— Ur—teh. sektor... Naposled, dragi člani kolektiva in ostali forav-ci, ponuja se vam priložnost, da po dvomesečni zamudi, vsled tehničnih zaprek, ponovno krajšate čas z našim »Liboj/slkim keramikom«, toda tokrat v spremenjeni obliki.
Razne nevšečnosti in komplikacije s starim načinom izdajanja časopisa, so nas privedle do spoznanja, da je mnogo enostavnejše in sodobnejše imeti tiskan časopis. Na to potezo nas je naivedlo že samo dejstvo, da je estetsko mnogo boljše, finančno enako ugodno in vsebinsko enako pestro /sestavljati 'smiselne članke v zvezi z dogodki v kolektivu in izven /njega. Čeravno so članki videti močno majhni oz. krajši, lahko verjamete, da se ni pri takem -načinu tiskanja režim honoriranja dopisnikom prav nič spremen il ter vam je tako dana /možnost, da pišete -novice nemoteno naprej, samo /tempo naj 'bi -bil nekoliko -močnejši. Vsak, ki vpraša zakaj »Keramik« še ni izšel, se naj vpraša kdaj je bil poslednjič njegov članek v -našem listu in -potem naj rajši previdno molči!
(to bo kmalu veljalo tudi za uredniški odbor!!?)
Nova oblika »Libojskega keramika« bo sedaj v /dveh številkah skupaj, v hodce pa bo po /stari navadi -ostal .mesečnik s tem, -da bo izhajal koncem meseca ker je tako -dogovorjeno s tiskarno, ki lahko tiska le pod temi pogoji. Upamo, da ste s prvo številko zadovoljni, saj je p/rvi
Ur—teh. sektor ... Naš leteči agent Vlili je splezal na neko prevozno sredstvo in jo odkuril -proti moški -obali. Cilj potovanja? Verjamete ali pa ne, ni ga bilo, vsaj točno določen -ni (bil. Ukaz /se je glasil nekako takole: prebiti -se, za vsako ceno, do »-slane vade« in poiskati primeren prostor -za naše dopustnike, to je -člane kolektiva (tudi »žlah-to«), za naslednje leto. Malo je manjkalo in naš Vili fofi obupal. Naše Oba-
koralk vedno težaven, prepričani srno, da se bo vsebina izpopolnjevala in bo list -d-o/bll končno obliko -takrat, ko bo -nehal izhajati, to pa bo leta ...? Če vas prime kritiika-r/ska žilica, nas, prosimo vas, »Obirajte«, če se le da, ka/r pismeno in ne za vogalom ali pri »dva deci«. Za to dobro nameroost /se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Lepo pozdravljeni in nasvidenje.
le, če jo izmerimo z -vsemi zalivi in zalivčki je približno 1800 km!! Kje sedaj najti primeren kotiček, ki bi naj zamenjal »že /dotrajale« Selce -pri Crikvenici? V Selcah je lepo, zelo lepo, smo pa že več let zaporedoma akreditirani na enem mestu in bi tako nekoliko spremembe ne škodovalo, kaj mislite? Geslo: naj bo toplo (pa tudi senca), naj bo poceni (ikar malo dvomim) in naj -bo dobrega vina (vsaj nekoliko) je vodilo našega letečega, ki je -sv-ojo nalogo vzel zelo /rasno. S -pomočjo dobrega nosu /in malo /starih izkušenj se je znašel v Krilu pri Splitu. Ugotovil je, da. je razdalja do »našega« Bi-ogra-da očitno /premajhna kar ga je -toliko zmešalo, da se je nemudoma pobral bolj proti slovenski obali kar lahko pozdravimo. Ja/sno je, da nam v Biogradu ostaneta dve week-end hišici oziroma 6 ležišč kot doslej. Na-slednja njegova -postaja je bil o-toik Krk ali točneje Omišalj, kjer je našel eno sobo s tremi posteljami in sedaj pričakujemo obvestila ali je kakšna možnost dobiti še eno sobo iste kapacitete (družbo je na dopustu kar dobro imeti). Še to vam moramo povedati, da smo glede kraja in prostorov vezani na Počitniško skupnost občinskega -sindikalnega sveta Ljubljana—Šiška katere člani smo tudi mi, zato t-orej izberimo le tam, kjer ima ta Počitniška -skupnost /svoja -stanovanja. V (Nadaljevanje na 2. strani)
Naša tovarna, tokrat takole ...
Liboj čani na otoku Krku?
Zasedal je delavski svet
Dne 10. 9. 1962 je bilo peto redno zasedanje delavskega sveta Keramične industrije Liboje, ki je med drugim razpravljal naslednje:
Delavski svet je potrdil elaborat za proizvodnjo grafitnih topilnih loncev, ki se bodo izdelovali po licenci vzhodno nemške firme VEB Schmelztiegel und Graphitvverk iz Hainsberga/Sa. Kot osnovni podatek je navedena investicijska vsota v celoti, ki pa znaša 128,749.000 dinarjev. Ta vsota se razdeli na vsoto, ki je potrebna za nabavo strojne opreme in znaša 31.250 Vo$ ali v dinarjih 34,702.000 ter za nabavo licence, načrtov za stroje in tehniško dokumentacijo pa 29.100 VojS ali 21,825.000 din. Domača oprema zahteva nadalje vsoto 56,276.000 dinarjev kar pa je vse potrebno, da se omogoči izdelava naslednjega plana proizvodnje grafitnih loncev začevši v drugem kvartalu leta 1963 in nato naprej po naslednjem planu:
250 ton grafitnih loncev letno prva faza kar da	150,000.000
400 ton grafitnih loncev letno druga faza	240,000.000
700 ton grafitnih loncev letno tretja faza	420,000.000
proizvodnja v istem tempu po perspektivah livarske industrije še nadalje narašča.
DS je v tej zvezi sprejel naslednje sklepe:
1.	Investicijski program se v celoti odobri.
2.	Investicijska sredstva, katera bo imelo podjetje na razpolago naj se uporabijo za to investicijo.
3.	Podjetje se pooblasti, da ukrene vse potrebno za najetje investicijskih kreditov in družbeno invest. skladov.
Delavski svet je nadalje sprejemal spremembe in določila v zvezi z našim pravilnikom o delovnih razmerjih. DS je popravke pravilnika o delovnih razmerjih potrdil. DS je sklenil, da ostane stalno določilo glede šoferskega pavšala še nadalje v veljavi.
Stanovanjska komisija DS predlaga DS sprejem naslednjih sklepov:
1.	da se smejo sredstva, ki se zbirajo od amortizacije tovarniških stanovanj dajati kot posojilo delavcem za nakup stanovanj.
2.	pri dajanju posojil je potrebno upoštevati določila Pravilnika o dajanju stanovanj.
3.	Kredite dovoljuje stanovanjska komisija DS.
4.	Pogoji kreditiranja naj bi bili: 10 letni odplačilni rok z 2 % obrestno mero, ki velja pri kreditih iz stanovanjskega sklada.
DS je navedene ugodnosti glede stanovanj sprejel.
Podano je bilo tudi poročilo HTV službe ter je v tej zvezi sprejet sklep, da se vse prestopke v zvezi varnosti in zaščite kaznuje kot težje prestopke.
Na priporočilo zbora proizvajav-cev, naj bi organi družbenega upravljanja razpravljali o možnosti znižanja staleža bolnikov v gospodarskih organizacijah, je bilo podano poročilo o stanju bolezenskih izostankov za 7 mesecev letošnjega leta v primerjavi z letom 1961.
Razvidno je, da se je bolezenskih izostankov nabralo za 2,3 % več. Pri tem so bili navedeni vzroki. Na zdravljenju v zdravilišču je bilo 9 delavcev in.je vsak talk delavec izostal od dela ca. 20—30 dni, kar je 2160 ur ali 0,3 % od skupno izgubljenih ur. V letu 1961 je bilo v omenjenem razdobju 23 nezgod in sicer 4 na poti v službo in 19 na delovnem mestu. Izgubljenih ur za nezgode je bilo 936. V letu 1962 pa je bilo v tem času 16 nezgod. Od tega 4 na poti v službo in 12 na delovnem mestu kar predstavlja 1128 delovnih
ur. Iz tega je razvidno, da je bilo v primerjavi z letom 1961 7 nezgod manj, a je s posledicami bilo daljše.
V tem letu je 'bil organiziran sestanek žena z zdravnico. Sistematični pregled 87 delavcev je pokazal, da je od teh 46 popolnoma zdravih, ostali pa imajo razne bolezni večje ali manjše stopnje.
DS je po diskusiji sprejel sklep, da se močno zaostri kontrola in da se delavca z bolniškim staležem, ki se ga najde pri težjem delu, postavi pred disciplinsko sodišče.
Komisija za revalorizacijo osnovnih sredstev je predložila DS poročilo o revalorizaciji osnovnih sredstev.
DS je sprejel sklep, da se našteta osnovna sredstva razhodujejo.
Z ozirom na reorganizacijo je bilo potrebno uvesti nekatera nova delovna mesta in sicer:
1.	Skladiščnik biskvita
2.	Vodja kontrole izdelkov
3.	Kontrolor izdelkov
4.	Vodja EE okrasne keramike
(Nadaljevanje)
LIBOJČANI “ku1
(Nadaljevanje s 1. strani) primeru, da ne dobi še ene sobe, obstoji možnost nekakšne zamenjave s podjetjem Ingrad, ki ima svoje prostore v Piranu. Dokončne rezultate izvemo pač še pravočasno, torej malo prej kot se boste odločili kam.
Ponovno se nam ponuja priložnost bivanja v Kranjski Gori pa najsi
Selce, verjetno poslednjič?
bi bilo v poletnem ali zimskem času. Vaša mnenja bi bila glede tega zelo dragocena, no časa je resda dovolj za premislek do naslednjega leta, zahvalo našemu letečemu Viliju pa izrečemo v obliki kakšne tekoče naituralije na licu mesta na otoku Krku ali pa kje drugje.
ZASEDAL JE DELAVSKI SVET
(Nadaljevanje)
5.	Šef kapitalne izgradnje
6.	Šef EE peči
7.	Šef EE remontnih delavnic
8.	Vodja pakirnice in razvrščeval-nice
9.	Vodja Okroglih peči in samotnega oddelka
10.	Keramični laborant
11.	Vodja generatorske postaje in kotlarne
12.	Vodja lošeilnice
Za vsa ta delovna mesta doslej ni bila izdelana analitična ocena. Da se obdrži dosedanji sistem, naj bodo vodje in režijski delavci vezani na povprečni odstotek preseganja norm ali pa na ekonomski rezultat meseca, ta odstotek naj ne bi presegel 12 %.
Sklep DS je ta, da se odobrijo nova delovna mesta z obračunskimi postavkami, kot tudi ostali načini nagrajevanja s tem, da se naj ponovno -oceni vsa delovna mesta in, da pričnejo veljati te 'določbe tri mesece po zasedbi delovnega mesta, do tedaj pa da zadržijo stare obračunske postavke. Izjema se naredi za šefa remontnih delavnic.
Komisija naj prouči sistem nagrajevanja v delavnicah v zvezi z šted-njo pri uporabljanju odpadnega železa.
Razprava se je nadaljevala v smeri — izvoz kjer je težava, da so
Vedno večje zahteve potrošnikov po kvalitetnejših .in dobro izdelanih izdelkih zahtevajo od nas, da vprašanju posvečamo več pozornosti. Na žalost je praksa pokazala, da samo z vplivanjem na zavest članov kolektiva ne dosežemo tistih rezultatov pri izboljševanju kvalitete kot jih z ozirom na zahteve trga moramo doseči. Zato je nujno, da problem rešujemo tudi z organizacijskimi ukrepi, to je iz organizacijo močne službe kontrole kvalitete.
Gotovi ukrepi v tej smeri so bili že storjeni s tem, da so bila delovna mesta v tej službi zasedena s strokovno »močnim« osebjem. Naslednji ukrepi, katere moramo v cilju krepitve te službe doseči pa so:
— utrditev metode dela kontrolne službe in
—• utrditev odnosa proizvajavcev do kontrolne službe.
Najprej nekaj besed o obsegu dela kontrolne službe.
V našem podjetju si običajno predstavljamo, če pričnemo govoriti o kontroli proizvodnje, pregledovanje izdelkov strugame iin livarne. Takšen delokrog je naša kontrola doslej dejansko tudi imela. V dobro organiziranih podjetjih ima kontrolna služba veliko večji delokrog. Običajno zajema kontrolo, ali izdelki odgovarjajo standardu, kontrolo predpi-
ponudbe za našo robo nekoliko pod našo ceno in je zato DS pooblastil tovarniško upravo, da problem raz-motri in po najboljši presoji ukrepa.
Delavskemu svetu se je odobril prevoz na velesejem s tovarniškim avtobusom, kar je že tudi bilo izvršeno v nedeljo 16. 9. 1962 na splosno zadovoljstvo članov.
Ali si prepričan, tla je to potrebno?
Zasedal je tudi UO,,,
Dne 11. 9. t. il. je bilo IV. redno zasedanje UO, ki je na svoji seji obravnaval naslednje:
1.	Poslovanje podjetja v mesecu juliju in avgustu. 2. Določitev oseb, ki gredo na specializiran j e v DDR, zaradi spoznavanja proizvodnje grafitnih topilnih loncev po določilih pogodbe med KIL in podjetjem VEB SCHMELZTIEGEL UND GRAFIT -WERK iz Hainsberga. Določeni so bili naslednji tovariši:
Ivnik Zvone, kot bodoči šef (te proizvodnje, Rus Jože, kot bodoči obli-kovavec graf. loncev, Marolt Stanko, kot bodoči žgalec teh izdelkov.
3.	Podano je bilo poročilo -o službenih potovanjih v mesecu juliju in avgustu. Službena potovanja so -se v celoti odobrila.
4.	Prošnji tov. JAGIC RAJKA se ne ugodi ker je bil po -službeni potrebi premeščen na drugo delovno mesto.
5.	Bivšemu šefu tehničnega sektorja tov. ing. Kacjan Marjanu se odvzemajo pooblastila kot sopodpisniku za KIL.
6.	Tov. COKAN FRIDU se dodeli štipendija za šolo za oblikovanje, in sicer v znesku 12.000 mesečno.
Kontroli kvalitete v skladišču
sanega delovnega postopka, kontrolo izmečkov, opozarja tehnično .službo na vse tiste faktorje, ki negativno vplivajo na proizvodnjo itd. Približno tak obseg dela mora imeti kontrola kvalitete tudi v našem podjetju.
V -študiju metod kontrole nismo doslej prišli dalje kot do ugotovitve, da sedanja metoda kontrole na mestu ni najboljša. Zato moramo nemudoma pristopiti k študiju znanih metod kontrole in izbrati za .naše razmere najprimernejšo.
Pogosto slišimo precej prikre pripombe na račun kontrole .in to običajno od tistih najbolj površnih pro-izvajavcev. Dostikrat ,so te pripombe izrečene v taki obliki, da ne morejo biti niti najmanj v čast tistemu,
ki jih je izrekel. Vsem takim naj bo še enkrat povedano, da dobro organizirane proizvodnje ni brez kontrole. Čeprav .je kontrola povezana z določenimi stroški pa na drugi strani prinaša velike koristi. Zmanjšanje izgub materiala zaradi slabo izdelanih .izdelkov, zmanjšanje stroškov za dopolnilno delo na izdelkih (popravljanje), pravočasno opozarjanje na napake v ■ delovnem postopku itd. so vse faktorji, ki lahko bistveno vplivajo na ekonomiko proizvodnje. Na teh področjih imamo velike rezerve, katere moramo stalno -odkrivati, zato bomo (tudi stremeli za tem, da se služba kontrole kvalitete vedno bolj izpopolnjuje pa je to posamezniku všeč ali ne.
Tilinger Franjo
Težave s plasmanom keramik!
2e nekaj mesecev se proizvajav-cem sanitarne keramike večajo zaloge. Po podatkih Saveta nemetala je bilo v prvih 7 mesecih letošnjega leta prozvedeno 2033 ton sanitarne
keramike. Ob koncu 7 meseca pa so znašale zaloge 1267 ton oz. so se povečale v primerjavi z novoletnimi za 426 ton.
Tilinger Franjo
Tekoča--------------------
dogajanja 11
o 2 ______
Pod naslovom »Tekoča dogajanja« bomo objavljali in tudi vi (lahko objavljate, razne aktualne dogodke v okviru bližnje preteklosti, sedanjosti in bližnje bodočnosti, pripomniti pa je treba, da bo ta rubrika marsikdaj zelo žolčna, direktna in brez milosti, iseveda pa 'je takoj povdariti, da ne sme biti nekorektna, še manj pa nerealna. Pokazala pa bo tudi drugo plat, to se pravi ilepo in svetlejšo, ki pa naj bi bila vedno obsežnejša od prve plati (nekateri zlobneži nekoliko dvomijo).
Kar se pa isamega naslova tiče, bi pa stvar postavili takole: tisti, Ifi bo prvi povedal uredniku, kaj pravzaprav ta mali rebus pomeni, dobi od njega osebno honorar od tega članka (to je ca. dve steklenici dobrega laškega piva!)
—oOo—
S številko ena bo označena prva plat, s številko 2 pa druga plat našega poslovanja in doživetij. Torej kar začnimo:
1. V izgradnji je naša nova slikar-na (še vedno!). Ta oddelek, ki je navadno v sestrskih tovarnah vodilen po dajanju (in sprejemanju) finančnega efekta je sicer ?? grajen, kmalu pa 'bo celo obložen z našim novim proizvodom — fasadnimi ploščami, nima pa še srca, ki bi pognal proizvodnjo, ki jo tovarna močno potrebuje in to je:
1. Električna dekorna peč firme SiiTii iz Italije, ki bi morala že sicer biti v poganu, ima pa eno napako in ta je: jo 'še nismo pripeljali?! Seveda, moram vam povedati zakaj, to je pa zaradi tega ker...?
1. Fasadne plošče inam delajo probleme. Da, precej točno, saj je vpeljati industrijsko proizvodnjo, ki bi gladko potekala precej težko, toda tudi to bo treba v najkrajšem možnem času rešiti, saj se zidarska sezona močna približuje koncu in ne bo dolgo, ko se začne nova, do takrat pa...?
1.	Se lahko ukvarjamo is parnim kotlom, ki ga bo mogoče zaradi čisto administrativnih lopingov pdkril, hitro se bližajoči sneg ...?
2.	V oddelku kjer proizvajamo gmoto in lošč smo dobili novo pridobitev, in sicer kar lepo iserijio mlinov za mokro mletje lošč a in bomo tako nekatere proste kapacitete uporabili za vedno večjo proizvodnjo barvaste keramike.
1. 2. Transformator je transformator, posebno še, če je prav iste jakosti (400 kV A), no in mi imamo sedaj drugi trafo, ki bo v zimskem času lažje dihal, saj ga bo poleg ventilatorja, hladila še mati narava ... (do kdaj?)
Čeprav so proizvajavci zidnih ploš-svojo proizvodnjo v letošnjem letu znatno povečali, saj je bilo v prvih 7 mesecih izdelanih ploščic 5.648 ton pa je na trgu po in j ih še vedno večje
Na novo sprejeti v mesecu juliju 1962:
1. Baloh Olga, nekvalificirana; 2. Vetrih Jakob, nekvalificiran; 3. Maurer Angela, nekvalificirana; 4. Svet Angela j n Okvalificirana;	5. Šeligo
Ljudmila, nekvalificirana.
Odšli pa so iz podjetja:
1. Janc Alojz, vsokokvalifiiciran;
2.	Kloar Franc, kvalificiran; 3. Kot-
nik Alojzija, pollkvalificirama; 4. Jančič Edita, polkvalifiicirana; 5. Šmon Franc, kvalificiran; 6. Štefanac Ivica, nekvalificiran; 7. Ranikovič Radovan, srednja strok, izobrazba; 8. Kelner Alojiz, nekvalificiran; 9. Prislan Martin, polkvalificiran; 10. Anže!j Ivan, nekvalificiran; 11. Pražnikar Ernest, polkvalificiran;	12.	Rotar Ludvik,
nekvalificiran.
Na novo sprejeti v mesecu avgustu: 1. Avgustič Ljubica, nekvalificirana; 2. Kamenik Angela, 'kvalificirana;
3.	Kores Frida, nekvalificirana;
4.	Jambor Zvonko, nekvalificiran;
5.	Ivanko Marija, nekvalificirana;
6.	Lukane Zofija, nekvalificirana;
7.	Potočnik Pavla, nekvalificirana;
8.	Govedič Martin, nekvalificiran;
9.	Mejavšek Karolina, nekvalificirana; 10. Gaberšek Janez, nekvalificiran; 11. Horvat Marija, nekvalificirana; 12. Klep Danijel, nekvalificiran;
13.	Plahuta Olga, inekvalificirana;
14.	Uran j ek Henrik, nekvalificiran;
15.	Potočnik Erna, nekvalificirana;
16.	Grobelnik Olga, nekvalificirana;
17.	Virabec Matilda, nekvalificirana;
18.	Mitič Sreten, višja strok, izobrazba; 19. Hladin Adolf, nekvalificiran;
povpraševanje kot je ponudba. To nam dokazujejo tudi podatki o zalogah. Koncem 7. meseca je bilo v tovarniških skladiščih komaj 45 ton zidnih ploščic. Tliinger Franjo
20.	Hafner Štefka, nekvalificirana;
21.	Gaberšek Silvestra, nekvalificirana; 22. Škarlin Slavko, nekvalificiran; 23. Težak Josip, nekvalificiran; 24. Kelner Alojz, nekvalificiran; 25. Juršič Franc, nekvalificiran; 26. Rotar Ludvik, nekvalificiran; 27. Pu-sovnik Marija, nekvalificirana.
Odšli v mesecu avgustu:
1. Jurički Vinko, polkvalificiran; 2. ing. Kacjan Marjan, višja strokovna izobrazba; 3. Cilenšek Franc, nekvalificiran; 4. Štajner Oto, nekvalificiran; 5. Gerčer Albin, nekvalificiran; 6. Horvat Marija, nekvalificirana; 7. Glogovšek Neža, kvalificirana.
Na novo sprejeti v mesecu septembru — do 13. septembra:
1. Horvat Danijel, kvalificiran; 2. Džudžarič Blaž, nekvalificiran; 3. Levovnik Marija, nekvalificirana; 4. Vetrih Erika, nekvalificirana; 5. Kores Jožef, nekvalificiran; 6. Njivar Jože, nekvalificiran; 7. Krajnc Ivanka, nekvalificirana; 8. Maltarič Anastazija, nekvalificirana; 9. Zeme Jožefa, nekvalificirana.
Odšli v mesecu septembru:
1. Altman Marija, kvalificirana; 2. Cokan Frido, kvalificiran; 3. Ranzin-ger Jože, srednja strok, izobrazba.
Izdaja Keramična industrija Liboje; Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivnik Zvone. Izhaja mesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tiska ČP »Celjski tisk« — Celje
KADROVSKE VESTI