»ofctnln« pbfrm,* flotoyljl Mariboru*! Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 259 Maribor, petek 13. novembra 1931 » izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani Jt. 11.409 ^elja mesečno prejeman v Opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce6tašt.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Brland za mir na vzhodu ODLOČNI POZIV KITAJSKI IN JAPONSKI VLADI. KITAJSKO? SOVJETI PODPIRAJO Novi obrtoi zakon le — kukor smo javili — bil te dni Proglašen. Njegovo vsebino so časopisi v velikih potezah že objavili, in je iz teh podatkov jasno razvidno Predvsem to, da je bilo zakonodajalčevo stremljenje usmerjeno predvsem na čim večjo izpopolnitev strokovne usposobljenosti v vseh panogah obrti ter s tem na čim večjo povzdigo celokupne naše obrti. Tudi je zakon do-nesel celo vrsto zaščitnih mer, ki naj omogočijo razvoj naše domače obrti. Važno je, da vsebuje zakon točne nove določbe glede industrij ter da točno obeležuje pojem industrijskega dela. Ti jasni kriteriji bodo omogočili oblastem, da bodo lahko točno odredile, kaj spada v obrt in kaj v industrijo ter se bodo tako lahko izločili nesporazumi in spori, ki so doslej mnogokrat ovirali razvoj obrti in celokupnega gospodarstva. Važno je zlasti tudi, da so točno in pravilno re-Kuliraue nekatere panoge gospodar-stva, kakor proizvodnja in trgovina z orožjem, proizvodnja in trgovina z zdravili, bankarstvo, menjalnice, zavarovalni posli, prodaja vrednostnih papirjev na obroke, javna skladišča, zastavljalnice, informacijske pisarne, Časopisne agenture, posredovalnice, Prevozna podjetja, gostilne itd. Novi obrtni zakon posveča posebno pažnjo tujskemu nrometu in turizmu. Podrobne določbe glede gostilničarskih in hotelskih obrti imajo namen, da se ta važna panoga narodnega gospodarstva dvicrne na sodobno višino v naprednih državah. Tudi so vnešene razne stroge določbe, vse z namenom, da se pospešuje in zaščiti turizem kot eden najvažnejših virov dohodkov naše države. Zato je ustvaril zakon razne tipe gostiln po enakih vidikih za celo državo. Gostilna postaja tako važen činitelj v našem gospodarstvu. Važne so tudi določbe glede obrtnih Dravic. Osnovno načelo je. da je vsaka obrtna pravica osebna pravica njenega imetnika. Naravno je nujna posledica tega načela, da bo zabranjeno izvrševanje obrti po zastopniku, dočim ie bilo doslej mogoče z izvrševanjem obrti po zastopniku izigravati odredbe, izdane v svrho zaščite obrti. Tudi določa novi zakon, da sme imetnik kake obrti vršiti samo ona dela, ki spadajo v njegov delokrog. Baš neupoštevanje tega našela je doslej vodilo do težkih sporov in je 'mnogokrat °viralo razvoj obrti. Krošnjarstvo je z novim zakonom dovoljeno samo državljanom kraljevi* j|c Jugoslavije in sicer bodisi invalidom bodisi za drugo delo nesposob-l*,rn bodisi prebivalcem siromašnih kra iev> seveda s predpostavko, da se ,rošnjarenje vrši od hiše do hiše ali od Kr^ia do kraja. , Tudi glede sejmov prinaša novi za-znatno spremembo. Doslej se je djifra^n,e sejmov tretiralo samo z vi-fiskalnih interesov posameznih LONDON, 13. nov. Francoski zunanji minister Briand je odposlal v. svoji lastnosti kot predsednik Sveta Društva narodov preko tajništva Društva narodov brzojavni poziv kitajski iti japonski vladi, v katerem pravi, da je po zreli presoji odgovorov obeh vlad in na podlagi zadnjih poročil o položaju v Mandžuriji prišel do prepričanja, da je mogoče mandžurski konflikt urediti mirnim potom. Briand poziva obe vladi, naj ne opustita nobenega, poskusa, ki bi mogel pospešiti mirno rešitev spora. Vrhovne poveljnike obeh operacijskih armad se naj pozove, da operacije takoj ustavijo, in obe vladi naj skrbite, da se bodo odposlancem Društva narodov dalivMand žuriji na razpolago potrebni podatki. TOKIO, 13. nov. V tukajšnjih vladnih krogih še vedno krožijo alramantne vesti o domnevnem podpiranju Kitajcev v Mandžuriji s strani Rusije. V četah maršala Maa Canga. Šana se baje bori že krog 3000 sovjetskih vojakov, ki so prišli iz Blagoveščenska. Po vesteh, ki jih je prejelo japonsko zunanje ministrstvo, je odšlo iz Rusije že 15 vojaških transportov na Kitajsko. Protipoljska akcija Nemčije 500 MILIJONOV FRANKOV ZA GERMANIZACIJO POLJSKIH KRAJEV V NEMČIJI. *bfj VARŠAVA, 13. nov. Predsednik Hindenburg je izdal dekret, s katerim ustanavlja posebni urad za takozvano »Osthilfe«. Na čelo tega urada je imenovan za ministra mesto dosedanjega poverjenika Treviranusa Schlansre-Schoning, izrazit nacijonalist, ki je doslej deloval v pruskem Primorju. V zvezi s tem piše berlinski tisk, da nem ška vlada pristopa s tem k oživotvo-renju velikega kolonizacijskega načrta na celem obmejnem ozemlju in h konč ni.ureditvi vprašanja, ki tekom zadnjih dveh let ni dalo zadovoljivega rezultata. Akcija kolonizacije prehaja s tem dekretom iz dosedanje kompetence pruske vlade v izključno kompetenco nemške osrednje vlade. Načrt germanizacije obmejnega ozemlja gre za tem, da se bo odredilo 500 milijonov frankov v to svrho, da se bodo poplačali hipotekarni dolgovi nemških kmetovalcev na vzhodu nemške republike. Druga etapa načrta bi bila ta, da bi se odkupila nova zemljišča za kolonizacijo, na katerih bi se naselile mase brezposelnih. Poljski tisk povdarja, da prehaja protipoljska akcija Nemčije s tem v novo fazo. Dr.Pfrimer izgnan iz Bavarske PARIZ, 13. novembra. Agencija Havas objavlja senzacijonelno vest, da se je za včeraj, to je na dan avstrijskega državnega praznika, pripravljal na bavarskih tleh nov puč, ki bi se izvršil istočasno z neko analogno akcijo na Bavarskem. Glavni akter pučistovskih predpriprav je bil dr. Valter Pfrimer, ki ga je bavarska državna policija izgnala kot nadležnega tulca, ker se je izkazalo, da je možakar kljub tozadevni obljubi konspiriral na bavarskih tleli z raznimi osebami iz Avstrije. Dr. Pfrimer je morali Monako-vo in bavarsko državno ozemlje zapustiti v toku 48 ur ter se namerava baje vrniti preko Švice in Italije zopet v Jugoslavijo, k:er upa najti zavetišče(?). Zopet kuga na Kitajskem. PARIZ. 13. nov. Iz Šanghaj^ poročajo, da se. širi nevarna epidemija kuge v provincah Hanan, Cansi in Čezi. Demonstracije brezposelnih v Parizu Pariz, 13. novembra. Povodom včerajšnje otvoritve parlamenta je prišlo do velikih demonstracij brezposelnih, ki so priredili obhod krog bourbonske palače. Brezposelni so prihiteli iz vseh mestnih delov- Pariza v smeri proti parlamentu. Policija je sicer poskušala onemogočiti demonstrativne pohode formacij, vendar se ji to ni posrečilo, ker je vlada izdala strog nalog, da se ne sme proti demonstrantom uporabljati orožje. Posebna delegacija brezposelnih je bila sprejeta v parlamentu od tam navzočih ministrov ter jim ie izročila pismeno svoje zahteve. Tudi vse poslanske skupine so dobile te zahteve. Parlament je sklenij, da se bo takoj po končani zunanje politični debati bavil s problemom pobijanja brezposelnosti. Neuspeh nemških kandidatov. NOVI SAD, 13. nov. Organ nemške manjšine v Jugoslaviji, »Deutsches Volksblatt«, objavlja uvodnik, ki se bavi z vprašanjem neuspeha nemških sreskih kandidatov pri volitvah 8. novembra. ko je bil od 6 nemških kandidatov izvoljen samo dr. Štefan Kraft. List pravi, da pada največja kriv da za neuspeh na nediscipliniranost in neorganizovanje samih Nemcev, ki niso povsod kompaktno nastopili, kakor je bilo pričakovati. Avstrijska narodna banka znižala diskontno mero. DUNAJ, 13. nov. Avstrijska narodna banka je znižala diskontne obresti od 10 na 8 odstotkov. Nezaposlenost v čehoslovaški narašča. PRAGA, 13. nov. Od meseca oktobra je začelo naraščati število brezposelnih v Čehoslovaški. Skupno število brezposelnih .ie ‘znašalo na dan 31. oktobra 253.518, medtem ko je znašalo lani v tem času 122.379. V mesecu septembru se je povečalo število brezposelnih za 13.343, koncem oktobra pa za nadaljnih' 52.135. Nebotičnik v plamenih. NEWYORK. 13. nov. V noči na četrtek je izbruhnil požar v enem izmed nebotičnikov. Nastala je strahovita panika, odigravali so se pretresljivi prizori. Neka mati je skočila s svojim otrokom iz devetega nadstropja v globino. Tri žene in dva otroka so mrtvi, deset oseb je bilo ranjenih. Sodna razprava s 556 pričami. BANJALUKA, 13. nov. Včeraj se je tu pričela sodna razprava, kakoršne menda ne pomni kmalu zgodovina. Ob tožen je vodja zemljiške knjige Branko Mandič. Na razpravo je pozvanih 556 prič. Krog sto izmed njih jih je že umrlo. Mandič je obtožen, da je v 1. 1924 do 1927 izvršil razne poneverbe v iznosu 50.000 Din. Mandič se ne priznava krivega. Razprava še traja. ■ -- -- ■■■ - — ■ - . Strel v prsi. Sinoči bi skoro prišlo v Rušah do večje nesreče. 221etni posestniški sin Maks Verblač je bil obstrelien po nesrečnem naključju, ker ga njegov tovariš ni opazil v usodnem trenutku. Poklicali so takoj reševalce iz Maribora, ki so obstreljenega Verblača prepeljali v splošno bol nišnico. Kolesarjeva nezgoda. Ko je včeraj popoldne stopil s kolesa 43letni strojevodja Ivan Riedl, stanujoč na Pobrež.u, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v gležnju. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. In in ne z vidika splošnih gosno- darskih potreb. Novi zakon pozna samo letne in tržne sejme (pazarne dneve). Vsi ostali sejmi (ob prilikah cerkvenih slovesnosti in nodobni) niso po zakonu. Posebno pažnjo pa posveča zakon vzorčnim sejmom in razstavam, ki so se pri nas in v inozemstvu po vojni razvili kot važna središča trgovine cele države. Zakon donaša glavna načela za obdržavanje teh sejmov in razstav v cilju, da se okrepi domača trgovina in obrt. V smeri zaščite, domače obrti so tudi določbe novega zakona glede dobav pri državnih in samoupravnih telesih, ki so dolžna svoje potrebe redno kriti pri domačih podjetjih. Zakon še posebej odreja, katera podjetja in katere proizvode je smatrati za domače. Edino v slučaju, da domačih ni, se smejo uporabljati inozemski proizvodi. Dosedanji zakon ni vseboval ostrih kriterijev za definicijo domačih podjetij in domačih proizvodov. Bistvena je tudi določba, da spada ves postopek v vprašanjih obrti pod nadležnost ministrstva trgovine in industrije. ki edino kot strokovno ministrstvo more v prvi vrsti reševati strokovno vsa vprašanja, ki spadajo v kompetenco obrtnega zakona. Veliko važnost polaga novi zakon zlasti tudi na pomožno osobje in sicer po povsem modernih načelih socijal-ne zaščite, vendar pa obenem v smislu čim večje harmonije ni*'* '''Vidalalf*! in delojemalci. V tej smeri so tudi določeni za reševanje sporov posebni odbori (sodišče dobrih ljudi), ki bodo osnovani pri prvotnih upravnih oblastih in kojih razsodbe bodo imele izvršno moč. Tako je dana tudi pomožnemu osobju socijalna zaščita.’ Dasi zakon daje edino upravnim oblastim kompetenco glede izvajanja zakona, je vendar odprto tudi široko polje sodelovanja gospodarskih zbornic v vseh vprašanjih, ki tangirajo gospodarske interese. Tudi bodo upravne oblasti v raznih slučajih navezane na njihova strokovna mnenja. Novi zakon prinaša nedvomno v razvoj naše obrti in celega našega retva oot»Ak. Toda Cankar gre s suvereno nonchalanco preko takih stvari, in kdor je bil pri vprizoritvi igre, poreče nemara: Prav je, da gre! Prizor sugestije je eden najefektnejših prizorov v drami... Šele pri vprizoritvi so se pokazale vse vrline Cankarjeve drame ... Marsikaj, kar se nam je zdelo pri čitanju zgolj epizodno, je zadobilo šele pri vprizoritvi pravi pomen in pravo veljavo ... Želel bi, da bi to dramo res vprizorili tudi na tujih odrih...« Revija »Slovan« takole: »...Čudna in težka je ta drama; dosti ima tehničnih pogreškov in neverjetnosti, tudi psiholoških misteri:ev se ji ne manjka; toda po svoji krepkosti je največja slovenska dra ma. Težka, zadehla, zadušna je v njej vsa atmosfera in zaključek deluje uprav • 'vroče. A celotni dojeni Cankarjeve drame je krasen, Čisto umetniški... Kantor ni pesnikov ideal, kakor so mu očitali, njegovo sočustvovanje velja Maksu, ki pobija brezobzirnost in brutalnost ... Cankar je eden izmed onih naših pripravliačev nove, duševne revolucije, dvigajočih svoj gromki glas proti morali tolpe in vsemu, kar ovira svobod-n- razvoj poedinca ...« O— In danes? — Po tridesetih letih?! Sedaj vemo: pravden sodnik je neusmiljen; neusmiljen p- je, ker je pravičen. Pravica in resnica pa sta največji dobrini — in vse to je imel v polni meri naš največji slovenski umetnik — Ivan Cankar. Umetnik pa je vodnik naroda. In če nam ;e bil Cankar potreben pred tridesetimi leti, nam je danes najmanj dvakrat boli potreben. Petek, 13. novembra. Zaprto. Sobota, 14. novembra ob 20 uri »Kralj na Betajnovi«. Premijera. Nedelja, 15. novembra ob 15. uri: »Cirkuška princesa«, — Ob 20. uri: »Ma-yerling«. Znižane cene. Pondeljek, 16. novembra. Zaprto. Torek, 17. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. B. Gostovanje članov ljubljanskega gledališča gg. Debevca in Kralja.. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek dne 16. novembra ob 8.15 uri zvečer »Guslarski večer srbske junaške pesmi«, ki jih poje mladi Črnogorec Milovan Barjaktarovič. V kratkem času je zaslovel kot najboljši narodni pevec in je prepotoval s svojimi guslami že celo Jugoslavijo. Ravnokar prihaja iz Ljubljane, kjer je žel izvanredno priznanje. Sedaj je na poti v inozemstvo. Najprej se ustavi v Gradcu in na Dunaju, da širi tudi med Nemci spoznanje edinstvene srbske junaške pesmi, ki sta jo oboževala Herder in Goethe. Potem prepotuje Čehoslovaško, Poljsko, Nemčijo in. Francijo. V Mariboru bo imel najprej kratko uvodno predavanje o značaju in postanku gusli in narodnih junaških pesmi. Nato po:e v spremstvu gusli sledeče narodne junaške pesmi: »Smrt kralja Petra«, »Mali Radojica«, »Smrt maj-ke Jugovičev«. Napos’ed pripoveduje še narodne rodbinske šale. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 8.15 zvečer predava g prof. T e p 1 y »O pomenu racijonali* zacije dela«. Mmogobrojne skioptične slike! Vseljevanje v novo palačo OUZD. Delavska zbornica- ekspozitura v Mariboru, se preseli te dni v nove prostore okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, Sodna ulica I. nadstropje. Redno uradovanje v novih prostorih prične v pondeljek, dne 16. novembra ob običajnih urah. — Knjižnica Delavske zbornice se preseli ravnofako v nove prostore OUZD, Sodna ulica I nadstropje. Redno uradovanje prične v torek 17. novembra. Uradne ure so: dopoldne od 10.—12. ure, popoldne od 16.—20. ure — Kakor se nam poroča, se je vselil tja že tudi zdravnik g. dr. Sekala in nekai drugih strank. Ker ni marala nazaj k možu.... Na poti iz Kamnice proti Mariboru se je sinoči odigrala žalostna zakonska zgodbica. Že pred časom se je ločila od svojega moža Marija H., posestnica v Kamnici. Proti večeru pa jo je počaka) njen mož in jo prosil, naj se vrne, kar je žena energično odbila. To je pogrelo u-žaljenega moža, da je segel po nožu, tel ji prizadejal par manjših prask po rokah Nekoliko krvava se je žena napotila v bolnišnico, kjer so ji rane obvezali, in je takoj nato zapustila bolnišnico. Mož b0 pa imel sitnosti na sodišču. Drobiž iz Tezna Volilna udeležba. Volitev se je udeležilo skoraj 80% volilnih upravičencev Razveseljivo je zlasti dejstvo, da se K udeležilo volitev skoraj vse delavstvo naših tovarn, v prvi vrsti delavci tovarne »Splošna« in »Teksta«. Na volišče so došli starci častitljive starosti; omenimo naj šol. upr. v pok. g. Farčhika, nada!je delavca tov. »Splošne« g. Potnika in tesarja Rojsa. Že opoldan je prekoračilo število volilcev 60%. Na volišče so prišli eelo volilci, katerih nismo doslej videl) pri nobeni volitvi. Pomanjkanje vode. V naših studencih primanjkuje vode, nekateri pa so popolnoma brez vode. Krivda leži bojda v tem, ker odvzame vso vodo mestni vodovod. Svoječasno je sklenila občina Tezno z mestno občino Maribor sporazumno pogodbo za slučaj, da bi naši studenci usahnili. Treba bo pogodbo poiskati in zaslišati priče. Za občinski odbot zelo hvaležen posel. Kakor nam je občinski odbor priboril prehod preko železniške proge, tako upamo, da bo uspel tudi v tem slučaju. Umesten sklep. Odbor Sokolskega društva je sklenil na svoji zadnji seji, da letos radi splošne krize ne priredi nobenih veselic, čeravno je tudi v društveni b’uga;ni — kriza. Internacionalni varietč spored v Velik) kavarni — restavraciji Dancingu. Mariborčani! Vljudno vabljeni v nedeljo, dne 15. n°* vembra v Sv. Martin pri Vurbergu v gostilno Kostanjšek na pojedino Martinovih gosi in dobro novo in staro kapljico. Za drugo razvedrilo bo preskrbljeno. — Velik cerkveni koncert bo v sredo v mariborski stolnici. Cecr iijino društvo izvaja Rossinijev Štaba' Mater v proslavo svoje 251etnice- Sode-lujeio T ovšetova, Vedralova. Nerahd W Živko. Vstopnice po Din 6, 10 in 15- *. dobijo v predprodaji pri Hoferju in v ■ulovi knjigarni Konjiško volilno pismo Konjice, 11. novembra 1931. Volitve so končane, zmaga jugoslovanske narodne in državne ideje je veličastna. Citamo, da je konjiški srez odrezal najslabše. Kdor pozna izredno težke razmere v našem srezu, ni mogel kaj drugega »pričakovati. Največji optimisti so računali, da bo oddanih največ 1500 glasov, stari poznavalci razmer v srezu pa so de ali, da bo težko doseči kaj več kakor 1000 glasov. Sreski akcijski odbor s krajevnimi odbori ter kandidata in namestnika so sto-■ Til; svojo dolžnost. Kandidat Gajšek Karel in njegov namestnik dr. Mejak Ervin sta imela v srezu za volitve 38 shodov in večjih sestankov, poleg tega neštevii-no manjših razgovorov s posameznimi volilci ob obisku volilcev od vasi do vasi. Vsi sestanki ozir. shodi so bili prav dobro obiskani, vladalo je veljko zani-rnanje za volitve. Kar pa so naši delavci tem potom dobrega opravili, pa je črez noč razrušila divja protiagitacija, ki je bila sistematično pripravljena in izvedena. Obrekovanja, laganje, rzširjanje naj različnejših neresničnih vesti, grožnje z gospodarskim pritiskom, razširjanje raznih slik, razdeljevanje najrazličnejših pro-tiagitacijskih letakov, polnih laži in gr dih napadov na jugoslovensko državo, nizkotno žaljene javnih de'avcev v srezu in končno dejanski napadi na govornike so bili na dnevnem redu. Nahujska> na druhal je govornikom preprečila ne katere nameravane sestanke, v Skomar jih pa so celo valili s hriba in metali na došle govornike kamenje. Vse meje tega velikanskega protivolilnega terorja in pritiska na ljudstvo v srezu pa presega gotovo dejstvo, da sio nekateri duhovniki — z eno častno izjemo — prepovedali sreskemu kandidatu g. Goričarju Maksu, duhovniku, torej svojemu duhovnemu sobratu, celo maševanje ter tako pokazali na najlepši način, kako oni razumejo po svoje Kristusov nauk o krščanski ljubezni in bratstvu. Vsega tega ne bomo pozabili tem hujskačem in izdajalcem narodnih in državnih interesov. Sigurno ne bo izostala tudi kazen božja. Trdno smo prepričani, da bede sedaj ob veličastni zmagi pri no-.vemberskih volitvah in ob plodonosnem delu bodočega parlamenta tudi v našem srezu ljudstvo spregledalo in uvidelo, kdo mu hoče resnično dobro in kdo dela v njegovo korist. Na žalost so se te akcije udeleževali tudi razni občinski funkcijonarji, med njimi tudi celo nekateri župani, ki so sedaj seveda morali zgubiti vse zaupanje ljudstva in oblastev. Od duhovščine v srezu sta se udeležila volitev samo dva ter sta za svoj možat nastop žela odobravanje in veliko navdušenje med glasovalci, ki so še na večer ob zaključku volitev s prisrčnimi ovacijami dali duška temu svojemu čustvu, obenem pa sta si oba gospoda pridobila priljubljenost med svojimi farani. Take duhovnike si želimo v našem srezu, ker potem se bosta vrnila tako zaželjeno složno medsebojno delo in razumevanje. Volitve same so 8. novembra 1931 potekle sicer na vseh voliščih sreza brez posebnih incidentov. Vladala sta povsod mir in resnost med glasovalci, ki so se zavedali pomembnega dogodka novem-berskih voflitev, Nekatera podjetja so pozvala , delavce k udeležbi pri volitvah, železniški uslužbenci so prišli na volišča korporativno. Trgovec Petek Anton v Konjicah je okrasil izložbo, v katero je postavil sliko našega vladarja, nad njo pa napis: »Vsak pošten državljan gre 8. novembra na volišče!« V Konjicah sta viseli na voliščih zastavi, veliki, s smrečjem okrašeni lepaki so s kratkimi gesli pozivali poslednlč k volitvam, na občinskem uradu so se vsako uro napisala ra-dio-poročila. Na nekaterih voliščih so nasprotniki skušali vplivati na udeležbo na ta način, da so kontrolirali na volišče Prihajajoče glasovalce. S primernimi ukrepi §e je ta njihova nakana preprečila. Večina glasov je bila oddana že dopol-dne, popoldne so prihajali samo še nekateri maloštevilni zamudniki. Udeležbo te brez dvoma zmanjšalo, zlasti na pohorskem delu našega sreza, slabo deževno vreme. Tudi so nekaterniki priredili celodnevno pobožnost na Brinje vi gori *n Pri romarski cerkvi v Ljubečni, tako Bitka ori KauSenu IZ ZGODOVINE RUSKO - NEMŠKE VOJNE. Zmaga — uspeh ruske gardne konjenice. Padal je že mrak, ko se je končal boj pri Kauschenu. Na cesti so se stvarjali polki, vrstile in urejevale ruske baterije ter automobili rdečega križa. Od vseh strani so še prihajali posamezniki; ta z vojnim plenom, drugi z zvezanim Nemcem. Za njimi so se vlekli lahkovanjeni vojaki. Ob gozdu je bil postavljen sanitetni oddelek, kjer so poleg malih operacij tudi reza i noge ali roke, ter obvezovali rane tako Nemcem kot Rusom. V boju je padel eden najboljših ruskih gardnih artileristov, poročnik Geršelman, ki se je dobroveljno udeležil juriša. »Na konje!... Sedi!,.— je zadonelo povelje. General Han Nahičevanskij je odpeljal konjeniške čete na sever proti Linden- talu. „ ... . . Med tem ie dospela ruska pesadija, ki je zasedla Kauschen... Boj pri Kauschenu — uspešno delo ruske gardne konjenice, v glavnem dveh prvih brigad obeh divizij. Visoka odlikovanja, med temi tudi križe sv. Jurija* so dobili mnogi udeleženci. — Generali: Skoropadskij, Dolgorukov, polkovniki: Arsenijev, Kirpičev, kapetan Vrangel — junak konjeniškega juriša, ki je še razen tega bil imenovan za »fligel-adiutanta«. Na generala Dimitrija Aleksandroviča Lopuhina, glavnega povzročitelja te slavne zmage, so se spomnili mnogo pozneje in sicer takrat, ko je smrtno ranjen pade! v prvih vrstah v boju pri Petrokovu, so mu poklonili posmrtni križ sv. Jurija. Odporen, odločen, z jekleno voljo in neustrašljiv v boju, ni bil priljubljen pri poveljnikih ter pri kolegih v Petrogradu. Na njega so se obračali nekoliko Najvišje rusko odlikovanje. vzvišeno, z neko, bi rekel, zaničljivostjo, kot ca osebo, ki se je povzdignila iz vrst armadnih oficirjev. Bil je bivši niž-egorodski dragonec, oficir generalnega štaba, ki je tik pred svetovno vojno dobil gardni polk. Šele na vojni in to ne takoj, je bil po svojih zaslugah ocenjen kot hraber konjeniški poveljnik kot pravi »chevalier sans peur et reproche«. In to oni Lopuhin, katerega brat, svoj-čas direktor policijskega departementa, je bil nekoč zelo strogo kaznovan radi razkritja službene tajnosti. Boj pri Kauschenu je drago stal tako Nemce kot Ruse. Posebno velike so bile izgube med oficirji. Več kot dvajset mož, — konnogar-dist kapetan Surovcev, kavalergard baron Pillar von Pilchau, sin latrijskega petan baron Kaulbars, podporočnik Gur-voditelja plemstva, bratje Katkov-i, ka-skij, podporočnik Lopuhin, poročnik Geršelman in drugi — so bili prve žrtve krvavega vojnega plesa. Težkoranjen v tre buh je bil kavalergardski polkovnik knez Kantakuzen grof Speranskij. Navzlic velikim zgubam je bil duh konjeniških čet vendar čvrst in radosten, Čutilo se je, da se je ta duh močno dvignil. Še bolj se je utrdila vera v rusko moč. Hipnoza, o nepremagljivosti Nemcev, ki so jo širili nemški vohuni, je izginila. Zmaga pri Kauschenu je bila tembolj značilna, ker je ruska konjenica bila po številu veliko manjša od nemških moči, ki so ga zasedale. — Nemci so tu imeli med drugim izvrstno landverno brigado iz Tilzitskega garnizona. Toda glavno je bilo, da je to bil pr vi boj, prvo srečane dveh mogočnih sovražnikov, ki se je končalo s krasnim uspehom Rusov. (Poslovenila A. Glebow in S. Petejan.) da je bilo veliko ljudi z doma odsotnih, razen tega so odpadla običajna cerkvena opravila dopoldne vsled te celodnevne pobožnosti v domači fari in so odpadle tudi jutranje pridige. Zlata broša Vagon podzemske železnice je bil na pol prazen. V kotu sta si sedela 'nasproti mlada dama in mlad gospod. Drug drugega sta skrivaj pogledovala, ne morebiti, da bi koketirala. Njuna zanimanje je bilo osredotočeno na zlati broši, ki je ležala na tleh v kotu vagona in je posebno šlo mladi dami na živce, ki je nervozno prestavljala noge. S strahom se je spraševala, ali je opazil brošo tudi on. In če je ni opazil, ali bi ne bilo pametno, da ga nagovori. On pa je skušal v njenih očeh razbrati, ali je opazila ona. Nato sta pogleda obeh povsem ravnodušno švignila v kot, kjer je ležala zlata broša z velikim lesketajočim se briljantom. Oba sta jo opazila. Naenkrat se dvigne gospod, skoči pokoncu ter pobere brošo. Pa tudi dama je skočila, vendar je bil gospod hitrejši. V vagonu se je pričela pravda. Dama je trdila, da je ona prva. zagledala brošo, gospod pa, da jo je on opazil prvi. Potniki, ki so dremali, so se prebudili in z zanimanjem poslušali, čemu in zakaj se prepirata. Na prvi postaji je gospod izstopil in dama tudi. Oba sta zavila na policijsko stražnico. Tu so jima povedali, naj se radi broše nikar ne prepirata, ker jo mora gospod izročiti uradu za najdene predmete in je njuno prerekanje odveč. Nato pa ;e komisar brošo natančneje pogledal in smeje pridel, da broša ni zlata in da je kamen navadno steklo. Pristavi! je tudi, da se niti uradu za izgubljene predmete ne izplača izročiti brošo, ker nima nobene vrednosti. »Če je tako,« pravi mlada dama, »se broši odpovem.« — »Jaz tudi,« je dejal gospod in sta oba zapustila stražnico. Ko sta bili že zunaj, je komisar še enkrat pazljivo pregledal brošo in zadovoljno pokimal: »Morda pa je le zlata in morebiti je tudi kamen pravi.. •« Kaj dela Gandhi? Mnogo smeha, ironije in protestov je vzbudila vest, da namerava »vladar Indijcev« obiskati London v svoji vsakdanji obleki z dvema svojima kozama, ki mu dajeta mleko. Ko je prišel*v London, se je končno le dal pregovoriti in se je preoblekel, da se je mogel dostojno posvetovati pri »okrogli mizi«‘. Zanimivo je da vodi ta suhljati in bolehni mož 300 milijonov Indijcev. Najznamenitejša in za zgodovino najbolj pomembna dežela je danes brez dvoma Indija. Tu se bije namreč danes eden največjih bojev, kar jih pozna svetovna zgodovina. Kakor pripovedujejo in pišejo, je Gandhi zelo dober človek. Smeje se kot nedolžen otrok. Na njem ni nič narejenega, inč izumetničene ga. Na njem je revščina, preprostost in trpljenje. Ko se je udeležil posvetovanj v Londonu in sedel pri okrogli mizi v dru žbi mogočnih angleških lordov, ni popustil. Bos, gologlav in samo s predpasnikom opasan, ki mu sega do kolena, tako sedi doma. Okrog njega pa se zbirajo za stopniki vseh indijskih plemen, ki jih je znal edino le Gandhi združiti pod geslom: Svobodna Indija. Gandhi govori tu di angleški, toda vsako besedo tehta in presodi Z domačini se pogovarja v domačem jeziku. Pred njegovo hišo se gnetejo ljudje noč in dan. Ko pa se pokaže ni* balkonu, ni pozdravljanja ne konca ne kraja. Njegova žena Kasturibei mu je zve sta in pokorna družica že 45 let. O njej pravijo, da je najboljša med indijskimi že nami. Ne v afektu! — Mož vas je torej večkrat pretepal? Ali se je to zgodilo v afektu? = Ne — enkrat me ie nabil v drvarnici, drugič pa v kleti. Svaka predsednika Hooverja so zaprli. V Kaliforniji, v mestu Santa Moni ca so pred kratkim aretirali, ker se je pregrešil zoper zakon o prohibicij trgovca Pavla Leavitta, svaka pred sednika Hooverja. Policija ga je za sačila, ko je skrivaj hotel odnesti iz neke delikatesne trgovine celo vre čo, v kateri je bilo 19 steklenic whis kija. Zaprli so tudi lastnika dotIČne trgovine. Leavitta pa so zopet pusti t na svobodo, ko je položil kavcijo 250 dolarjev. Zakon o prihibiciji je strog in ni prizanesel niti predsednikovemu svaku. Šport POKALNI BRZOTURNIR. SK Železničar:Svoboda - ISSK:Rapid — finale. V nedeljo 15. nov. se bo vršil v Ljudskem vrtu pokalna brzoturnir, na- katerem sodelujejo vsi mariborski klubi. Kot prvi par nastopa SK Železničar in SK Svoboda. Dosedaj je veljal vedno favorit Železničar, toda kdor je videl Svobodo na delu pri prvenstvenih tekmah, ve, da more tudi Svoboda pripraviti presenečenje. Na vsak način pa bo prvi par nudil nad vse lepo in ogorčeno borbo. Tu di drugo srečanje med ISSK Mariborom in SK Rapidom bo nudilo napet in zanimiv boj. In finale Železničar:ISSK Maribor ali Rapid oziroma Svoboda, vse je neizvestnosti. In to ravno še poveča privlačnost celega tekmovanja. Ker se igra vsaka tekma le po 45 minut, bodo morala vsa moštva že takoj v začetku resno in odločno na delo, da si pribore prednost. Vsled tega bodo tekme izredno zanimive. Glavna skupščina jugosl. plavalnega saveza bo v nedeljo 15. t. m. dopoldne v prostorih restavracije »Lovački rog«, v, Zagrebu.. — Drobne športne vestL Nov evropski rekord v prsnem plavanju na 200 m je postavil Nemec Witten-'jerg s 2:46.2. Dosedanji rekord je držal evropski prvak Finec Reingold s 2:47.8. Zagrebški nogometni podsavez je per-ektuiral medmestno tekmo Budimpešta: Zagreb dne 1. decembra t. 1. v Zagrebu in mednarodno tekmo Gradec:Zagreb dne 17. decembra v Zagrebu. Mariborski smučarski klub. Nedeljski izlet: Pohorski dom in Ru&ka koča. Odhod iz Glavnega trga v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj ob 6. uri Maribor: Gradec. Medmestna nogometna tekma Maribor: Gradec se bo vršila v nedeljo dne 17. decembra v Gradcu. Zopet novi predlogi za državno prven* stvo. V »Politiki« je neki Ico Banič predlagal naslednji načrt za tekmovanje za državno prvenstvo. Razdelil je klube na 7 skupin, ki bi igrali medsebojno takole: 1. Predtekmovanje. Skupina a) Beograd s 3 klubi, kvalificirata se prva dva; skupina b) Zagreb s 3 klubi, kvalificirata se prva dva; skupina c) prvak Splita in dva prvoplasirana iz Ljubljane, izpadeta dva; skupina d) 2 Sarajevo s prvakom Cetinjskega podsaveta, izpadeta dva; skupina e) 2 iz Subotice proti 2 iz Osijeka, kvalificira se eden; skupina f) 2 iz Novega Sada proti 2 iz Velikega Bečkereka, kvalificira se eden; skupina g) 2 iz Skoplja proti prvaku Niškega podsaveza, kvalificira se eden. Na ta način bi dobil 9 klubov, ki bi se kvalificirali za madaljne igre. 2. Kvalifikacijske igre za glavne tekme bi se igrale med zmagovalci skupine e) in zmagovalcem iz f), zmagovalec d) z zmagovalcem g) po dve tekmi. Iz teh štirih skupin bi se prva dva kvalificirala v nadaljnje tekmovanje. Ostali klubi bi bili prosti. 3. Glavne tekme. V finale bi prišlo na ta način 7 klubov, ki bi tekmovali po dosedanjem dvojnem sistemu na točke. Za naše klube je predlog vsekakor zelo neugoden in bi se našima kluboma slabo godilo. Naletela bi na Hajduka, ki je eden izmed najmočnejših klubov v državi. Ker bi se iz teh tekem plasiral samo prvi, je jasno, da bi slovenska kluba izpadla. Srednjeevropski pokal Na Dunaju se je včeraj odigrala druga finalna tekma za srednjeevropski pokal med Vienno in WAC-om. Zmagala je Vienna v razmerju 2:1 (2:0). Letošnji zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal je toraj Vienna, ker je tudi v prvi finalni tekmi zmagala nad WAC-om s 3:2. Čudna krava. — Vi, tista krava, ki sem jo včeraj od vas kupil, mi je čez noč poginila. = To je pa res čudno. Ir 'a je pač napako, da ni imela dobrega mleka, a ikaj takega pri meni ni nikoli storila. Marffiorskl V E C E R N I K Jutra V Maribor u, dne 13. XI. 1931. Pavle Cufkar (Pole PoppenspSler.) Pripovedka. Teodor Storm. — Prevedel L. L. V svoji mladosti sem znal precej spretno strugati in sem se ukvarjal s tem poslom.pač malo več, kot je bilo mojim učenim naukom v prid. Ko mi je vračal nekega dne ravnatelj ne baš brezpogreš-no vajo, se mi je pripetilo, da me je nekam čudno pobaral, če nisem spet strugal svoji sestri nekaj za vez®o. Te male neprilike pa'mi je prav darežljivo odteh-tovala družba vrlega moža, ki mu jo je naklonil tisti posel. Ta mož je bil umetelni strugar in mehanik Pavel Paulsen, hkrati tudi občinski svetnik našega mesta. Česarkoli sem se lotil, vse bi naj bilo po očetovem napotku korenito storjeno. Mojster Paulsen pa je rad ustregel mojemu očetu, ko ga je prosil, naj mi pokaže, kako je prav za prav treba za delo prijeti. Paulsen je znal marsikaj. Mož ni le bil priznan veščak v svoji stroki, temveč je tudi imel bistro oko za razvoj obrti vobče, tako da mi pride še zdaj včasih nenadoma na misel, ko hvalijo kako na videz novo resnico: prav to je dejal tvoj stari Paulsen že pred štiridesetimi leti. — Ni dolgo trajalo, pa me je silno vzljubil in zelo mu je godilo, če nisem prihajal le ob dogovorjenih urah, ampak tu;di po lastnem nagibu v delopustnem času. Ob takih prilikah sva sedela v stru-garnici, poleti pa — saj je najino znanje trajalo leta in leta — pod košato lipo, ki mu je zelenela na vrtu. V pomenkih, ki sva jih imela, odnosno ki jih je imel starejši prijatelj z menoj, sem se učil spoznavati take stvari in preudarjati o takih rečeh, katerim tudi pozneje kot osmošolec v svojih učnih knjigah nisem našel nobenega sledu, dasi so zelo važne v življenju. Pavle Panlsen je bil po rodu Friz in značaj tega plemena mu je bil v licu kar najlepše začrtan: pod gladkimi plavimi lasmi se je bočilo bistroumno čelo iiti so se svetile modre preudarne oči. Njegov glas je imel po očetu še nekaj onega mehkega zvoka domače govorice. Paulsenova žena je bila zagorele polti in nežnega stasa, njenemu govoru se je poznal nedvomno južno-nemški prizvok. Moja mati je dejala o njenih črnih očeh, da bi mogle izpaildti jezero; v svoji mladosti pa je neki bila izredno lepa. — Navzlic srebrnim nitim, ki so ji že prepletale lase, še vedno ni izginila milina njenih potez in mladini prirojeni out za lepoto me je kmalu napotil, da sem ji bil uslužen in ustrežen, kjer sem le mogel. »Viš ga no, dečka«, je ob taki priliki rekla svojemu možu; »kaj ne, da ne boš ljubosumen, Pavle?« Nato se je Pavel smehljal. In iz njenih šaljivih besed in iz njegovega nasmeška je odseval najsrčnejši sklad. Razen sina, ki je bil tedaj na tujem, nista imela otrok in bržkone sem jima bil- prav zato tako pogodu; gospa Paulsenova mi je vsaj večkrat zatrjevala, da imam prav tako zali nosek kakor njen Jože. Ne bom utajil, da je znala ta gospa pripravljati nekake kolače, ki sem jih silno rad jedel, ki pa so bili inače v našem mestu povsem neznani; gospa pa tudi ni pozabila me včasih nanje povabiti. — Marsikaj me je torej vabilo k Pauisenovim, oče pa je tudi rad videl, da sem zahajal v hišo vrlih meščanov. »Le glej, da jim ne boš v nadlego!« Tako me je od časa do časa opominjal, a ne verjamem, da sem kdaj svojima prijateljema presedal. Toda pripetilo se je, da so nekoč pri nas doma pokazali staremu gospodu iz našega mesta najnovejše in res precej uspelo delo mojih rok. Ko je mož stvarco glasno občudoval, je oče pripomnil: »Saj bo tudi skoro leto dni, kar se uči pri mojstru Paulsenu!« »Tako, tako,« je odgovoril stari gospod; »pri Pavletu Lutkarju!« Še nikoli nisem slišal, da so bili zdeli mojemu prijatelju tako ime; zato sem vprašal, nemara malo sničavo, zakaj ga tako zove-jo. Stari gospod pa se je le potuhnil in mi ni hotel ničesar povedati. Prihodnjo nedeljo so me povabili Paul-senovi na večerjo, da bi obhajali obletnico njune poroke. Bilo je nekako o kresu. Ker sem prerano prišel in je imela gospodinja v kuhinji še dosti opravka, je stopil Paulsen z mano na vrt, kjer sva sedla pod košato lipo. »Pavle Lutkar« mi je spet prišel na misel in se mi je tako motal in vrtel po glavi, da sem jedva odgovarjal na strugarjeve pomenke; ko mi je končno malone resno očital raz-mišljenost, sem ga kar pobaral, kako je s tistim zdevkom. Hudo se je ujezil. »Kdo ti je natvezel tiste bedaste besede?«, je vzkliknil in skočil po koncu. Pa preden sem mogel črhniti besedo, je že spet sede! poleg mene. »Pusti, pusti!« je hitel in se spet zavedel, »saj tisti zdevek pomeni prav za prav največje bogastvo, ki mi ga je življenje naklonilo. — Vse ti povem po vrsti, kako je bilo; saj se nama še nikamor ne mudi.« »V tej hiši in v tem vrtu sem odrasel, moji pridni starši so tu stanovali in tukaj bo prebival nekoč tudi moj sin, če me nada ne vara! — Že davno je tega, kar sem bil deček; toda neke stvari iz onih časov vidim vedno tako živo pred seboj, kakor da so slikane z blestečo barvo. Kraj naših hišnih vrat je stala tedaj majhna bela klop z zelenim naslonom, s katere se je videlo na desno po vsej ulici doli do cerkve, na levo pa iz mesta na polje. Tu so ob poletnih večerih sedeli in počivali moji starši; do večera pa je bila klop moja in tu sem delal na čistem zraku ob krepilnem vidiku na vzhod in zapad svoje naloge. Tako sedim nekega popoldne — bilo je meseca septembra, takoj po šmihelovem semnju — in pišem nalogo za našega učitelja računstva; nenadoma vidim, da prihaja po cesti čudno vozilo. Dvokolnica je bila, ki jo je vlekel majhen tršav in sršast konj. Dva precej visoka zaboja sta bila nanjo naložena in med njima je sedela zastavna plavolasa žena, strogega, pustega lica in malone devetletno de-k’e, ki je živahno obračalo glavico s črnimi lasmi zdaj v to, zdaj v ono stran. Vštric njiju je z vajeti v rokah stopal droben, šibek mož, veselih oči, kratki črni lasje so mu izpod zelene kape kakor bodice sršeli na vse strani. »Tako so priha;a!i ob cingljanju zvončka, visečega na konjevem vratu. Ko so prispeli do naše hiše, se je voz ustavil. »»Ti pobič«, me je poklicala žena, »kje pa je tu krojaški stan?« Moje pisalce je že dolgo počivalo; zdaj sem skočil urnih nog k vozičku. »Prav pred njim ste«, sem rekel in po-kazal proti stari hiši, pred katero 'fi stala štirioglato pristrižena iipa; saj veš, da še zdaj stoji tu nasproti. Zala deklica se je bila vzklonila ni“d zabojema; pomolila je glavico iz»kuku-lice obledelega plaščka in je gledala name s svojimi velikimi očmi. Mož pa je dejal: »Mirno sedi, punčka!« in »Lepa hvala, fant!« Nato je ošvrknil kljuse in zavil pred vrata hiše, ki sem mu jo bil pokazal in iz katere mu je že stopil naproti debeli krčmar z zelenim predpasnikom. Da prišleci niso bili taki gosti, ki bi zahajali v tisto hišo po oehovnem pravu, mi je bilo precej jasno; toda tamkaj —-in če prav preudarim, se mi to sedaj prav nič neče ujemati z ugledom prepoštenega krojaštva — so prenočevali tudi drugi ljudje, ki so mi bili mnogo bolj po godu. Tam gori v drugem nadstropju, kjer še sedaj gledajo na cesto preproste lesene line namesto oken, so navadno stanovali vsi popotni godci, vrvohodci in krotilci zverin, ki so kazali svojo umetnost v našem mestu. In res, ko sem stal drugega jutra v svoji podstrešnici pred oknom in zave-zaval šolsko torbo, se je nasproti meni odprla lina; možicelj s črnimi bodicami je pomolil glavo iz line in je iztezava! lehti v čisti zrak; potem se je okrenil v temni prostor za seboj in čul sem, kako i‘? klical: »Lizika/ Lizika!« In izpod paz* duhe se mu je prignetlo rožnato ličece, ki so se mu ovijali črni lasje kakor griva. Oče je pokazal s prstom proti meni, se smejal in ji pobožal svilnate laske. Kar ji je rekel, nisem mogel razumeti; bržkone je bilo pač nekaj takega: »Poglej ga, Lizika! Ali ga še poznaš, fanta od včeraj? — Ubogi norček, zdaj mora teči s torbo, mudi se mu v šolo! Kako si pač srečna, punčka, ki se vedno le voziš z našim kostanjevoem po božjem svetu!« — Saj me je tudi pogledovalo dekle tako usmiljeno in ko sem se toliko osrčil, da sem ji prijazno pokimal, mf je zelo resno z glavico odmahnila. (Nadaljevanje sledi.) Pred eventuelnim nakupom izvolite si ogledati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokala, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje' se priporočam in ostajam z odličnim spo: Štovanjem Albert Vicel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor, Gosposka ul. 5. 2906 Dve novi postelji ceneno na prodaj. Koroška cesta 50 I. 5206 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor. Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. SnežniCevtii ii najboljših švedskih par od Din in 65 ruskih znamk " naprei Jos. Moravec, Maribor Canharlava ulica Itav. 1 5051 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X mil! sn Inseriraite ..Veterniku •* Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupuite za Vaše otroke Kupuite za Vaše starše Kupujte za Vaš^ sorodnike pri Srečku Pihlarju MARIBOR. Gosposka ul. o. Jamčim, da boste zadovoljni! Crepe de Chine po 30'-. 50*-. 80‘- Din meter dokler traja zaloga v Teksti, nem - bazarju Svarilo. Ker se raznašajo v Studencih o moji osebi neresnične vesti, da bi se bil jaz na shodu g. Kirbiša, dne 6. novembra v gostilni ligo, izrazil žaljivo pioti delavcem ali delavstvu sploh ter se mi hoče s tem škodovati, izjavljam cenj. občinstvu, da so te vesti izmišljene in neresnične. 5208 Razširjevalce teh neresničnih vesti opozarjam, da bom zahteval od vsakega sodnijsko zadoščenje. V Studencih, dne 12. novembra LUDVIK ŠPUREJ, gostilničar. 1931. Iščejo se Najprimernejše darilo je razHašald raznašilke za časopise. Zglasiti se od 8. do 9. ure v upravi „Jutra“ in „Veiernika“ lepo nalivno pero Svojo veliko zalogo priporoča KNJIG09NA TI^KOVUt ZADRUGE. MARIBOR. Aleksandrova cesta 13 kdaj« Konzorcij .jut«, .v. Libija,,,; »retaavnik kdaiateljal^ednik: VEKOSLAV ŠPINDLER , Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna &1ANK.0 DETELA v Mariboru.