štev. Z49. O Unbllitnl, v ponedeljek, dne Z.8 oktobra 1907. Leto XXXI). Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ?etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ IO-— za fetrt leta „ „ 5'— „ 170 za en mesec Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Jtev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat , . , za trikrat . . . za več ko trikrat , 13 h 11 8, V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. CJredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez - dvortSie nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Belokrnnjskn železnico. To poglavje je naši liberalni stranki docela zmešalo štreno in — glavo. Vsled tega preobračajo v liberalnem taboru kozolce, ka-koršnih slovenski svet še ni videl. Od Belokranjske železnice pričakuje naša dežela po vsej pravici dolgo zaželjeni gospodarski preporod. Osobito velja to o Dolenjski in osobito v Beli Krajini. Nekaj nam je pa Belokranjska železnica že sedaj prinesla, kar tudi ni brez vrednosti: absolutno, za najbolj zabitega liberalnega špisar.ia vidno jasnost, da ie naša liberalna stranka za nič, da ni za nobeno resno delo, da je popolnoma nesposobna za dejanske uspehe, ker je duševno nezmožna, nerodna in lena. da se Bogu smili. Še nikdar ni stala naša liberalna stranka s svojim »dič-nim« načelnikom vred tako gola in naga, v celi svoji pomilovanja vredni revščini pred vesoljnim slovenskim ljudstvom, kot to pot. Spoznani so, in to jih boli in zato se obnašajo kakor tat, ki je bil zasačen pri »delu. Kajti ne le, da liberalna stranka v tej stvari, v tem življenskem vprašanju naše Dolenjske in glavnega mesta ni leta in leta prav nič storila, ker ie imela preveč opravila s farško gonjo, s psovanjem poštenih ljudi in enakim za ljudstvo silno »koristnim« in nad vse »potrebnim« delom: Zgodilo se .ie še nečuveno, v nebo vpijoče hudodelstvo zoper življenske interese naše dežele, da je v istem hipu, ko je baron Beck v avstrijskem paulamentu razglasil veselo, odrešilno vest o pridobitvi dalmatin-sko-belokranjske proge, načelnik liberalne stranke in župan ljubljanskega mesta Ivan Hribar učinil breztaknost svoje vožnje v Budimpešto, ki je izzvala ogorčenost ogrskih krogov in naše vlade, to .ie ogorčenost tistih faktorjev, ki sta se bila ravnokar zedinila za zgradbo železniške proge, ki je v največjo gospodarsko in narodno korist Slovencev in Hrvatov. Znane so nadvse resne besede, ki jih je radi tega začul od ministrskega predsednika »značajni« pobratim Ivana Hribarja dvorni svetniček Ploj. — Pa še ni dosti tega. Ivan Hribar in ž njim drugi liberalni slovenski poslanci (Štrekel.i, Ježovnik, Mandič) so šli in podpisali obstrukcijski nujni predlog za popolno ločitev Avstrije od Ogrske. Liberalni Slovenci so torej poskusili obštrukcijo zoper Belokranjsko železnico. In na čelu te obštruk-cije je korakal Ivan Hribar. — Predlog je zahteval popolno ločitev Avstrije od Ogrske. Ce bi obveljal — potem je seve železnica Ru-dolfovo-Karlovec za vse veke pokopana. Take kozolce je sedaj preobračal načelnik liberalne stranke Ivan Hribar, čigar resnična dolžnost ie bila, ako je hotel vestno varovati interese Ljubljane kot župan in poslanec, da se takoj pelje namesto v Pešto v Ljubljano in da tam uprizori slovesno priznanje in za- hvalo ministrskemu predsedniku baronu Becku. — In liberalna glasila so k vsemu temu molčala in Hribarja še branila. — Ni čuda, da se je dolenjskih krogov brez razlike strank polastilo velikansko ogorčenje radi tega početja liberalne stranke in njenega poglavarja. V tem trenotju.se jc dr. Tavčar spomnil, da je deželni poslanec dolenjskih mest in spisal jc oni senzačni uvodnik v četrtkovem »Sl. Narodu«, ki ie najstrožja obsodba Hribarjevih kozolcev. Toda Hribar ni hotel te zaušnice mirno vtakniti. Sklical je izvrševalni odbor liberalne stranke in zahteval zadoščenje. In res: izvrševalni odbor mu ie izrekel zaupanje — Hribar je pa obljubil, da bo »kakor je to storil doslej« tudi naprej deloval za Belokranjsko železnico! V interesu Belokranjske železnice ne vemo druzega odgovora, nego da pozivljemo vse interesente, naj jasno in odločno zahtevajo od Hribarja, naj to, kar je v izvrševalnem odboru svoje stranke obljubil, prav gotovo opusti, kajti, če bo še naprej delal za Belokranjsko železnico »kakor doslej«, potem bode delal še nadalje neumnosti, ki morejo le škodovati. Hribar naravnost norce brije s takimi obljubami. Doslej je le škodoval in nič, prav nič koristnega storil. Hribar je torej v resnici obljubil, da hoče še naprej škodovati — a kljub temu. mu je izvrševalni odbor liberalne stranke izrekel zaupanje. S tem se je liberalna stranka izrekla solidarno s Hribarjevimi kozolci. — Zato kličemo v interesu cele naše dežele liberalni stranki: Roke proč od Belokranjske železnice; ki znate le razdirati, pa ne graditi. Kamor vtaknete svoje nerodne roke, je le škoda, a nikjer korist. Belokranjska železnica se bo gradila v veliko korist kranjski deželi in hrvatsko-slo-venskemu narodu, toda gradila se bo brez liberalne stranke, gradila se bo kljub liberalni stranki, kljub njenim klevetam, kljub njenim herostraskim nerodnostim. Gospodarski kulturni in politični razvoj našega naroda koraka preko naših liberalnih politikastrov na dnevni red. Ce bi se pa škodljive nezmiselnosti slovenskih liberalcev proti novi železnici nadaljevale, potem gorje jim! Slovensko ljud-stvo .iih bo vedlo kaznovati. Tedaj pustite odslej vsaj v miru Belokranjsko železnico! Kar ste škodovati mogli, ste škodovali. — Vsaj sedaj mirujte, ko vidite, da vse vre v vašem lastnem taboru radi vaše nerodnosti, lenobe in politične hudobije. Dajte mir — da se v miru izvrši veliko delo nove zgradbe blagostanja in napredka naše dežele! Državni zbor. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je izvolila v soboto pogodbeno komisijo in kvotno deputacijo. Sejo je otvoril predsednik včeraj ob 3. uri 20 minut z nagovorom, v katerem naznaja, da se trajno boljša cesarjevo zdravje. Spominjal se je predsednik tudi rajnega gosposkozbor-ničnega člana kneza Alfreda Liechtensteina. Zbornica je nakazala posebni komisiji postavo o službeni pogodbi kmečkih in gozdarskih uslužbencev in pa Exnerjev predlog o državnih zavodih za tehniške poizkuse. V kvotno deputacijo so izvolili med drugim tudi barona Schvvegla. (iosposkozbornična pogodbena komisija. Gosposkozbornična pogodbena komisija se .ie konstituirala takoj po seji. Načeijuje ji baron Chlumecky, nameščuje ga marki Bac-quehem. Komisija hoče natančo proučiti pogodbo ne le z gospodarskega stališča, marveč tudi s stališča glede na bodoči razvoj monarhije. Preosnova tiskovne postave. V minulem državnozborskem zasedanju je tiskovni odsek končal posvetovanja o Kor-berjevem zakonskem načrtu glede na izpre-inembo tiskovne postave. Poročilo pa ni bilo niti postavljeno na dnevni red. Jutri se namerava predložiti poročilo zbornici. Proračun za leto 1908. Vlada predloži proračun za leto 1908 zbornici bodoči teden. Prepoved za izvažanje krme. — Uradniki niso prisljeni, da nosijo uniformo. V »Polskem kolu« so naročili poslancu Maslanki, da vloži predlog glede na prepoved o izvažanju krme. Nadalje je izjavil Abraha-rnowicz, da kakor mu je povedal finančni minister Korytowski, vlada ne namerava siliti uradnikov, da morajo nositi uniforme. ČEŠKA KRIZA. P raga, 27. oktobra. Včeraj se je posvetoval mladočeški izvrševalni odbor o zadnjih dogodkih na Dunaju. Obširno ie poročal dr. Kramar. Češka ministra sta delala na to. da se ustanovi skupni češki državnozborski klub glede na enotni nastop vseh mladočeških poslancev v zadevi nagodbe. Voditelji čeških strank so prosili Becka. naj dovoli znane češke zahteve ali jih vsaj zagotovi. Beck je pa to odklonil. Ker si Beck ni mogel zagotoviti za nagodbo čeških glasov, je odobril mladočeški klub demisijo obeli čeških ministrov. Sklenili so: Izvrševalni odbor se zahvaljuje češkima ministroma za njuno požrtvovalno delovanje in jemlje njunin odstop z zadovoljstvom na znanje. Izreka se tudi zaupnica in zahvala načelniku državnozborskega kluba dr. Kramaru. P raga, 27. oktobra. »Ceškc slovo« piše, da je poizkušal Fort začetkom tega meseca doseči sporazumljenje med češkimi agrarci in mladočehi. Načrt se je izgubil na Dunaju, a misel še živi. Mnogo agrarcev želi, da se združijo mladočehi. Na to zvezo upa tudi baron Beck. A če se ne izpolnijo zahteve češkega ljudstva, se morajo postaviti v boj takoj vsi češki poslanci. POIZKUŠENO PODKUPOVANJE BRNSKE-GA OBČINSKEGA SVETNIKA. Brno, 27. oktobra. Brnski občinski svet je sklepal včeraj o novi nagodbi z družbo cestnih železnic. Ker je poizkušal neki družbeni uradnik pred tedni podkupiti glede na pogodbo nekega brnskega občinskega svetnika, se sklene, da občinski svet ne nadaljuje z družbo pogajanj, dokler ne dobi občinski svet zadoščenja. FRANCOSKA ZBORNICA. Pariz, 27. oktobra. V zbornični seji 25. t. mes. trdi poslanec Gauter, da Francoska ni dovolj zavarovana. Vojni minister Piquart izjavi, da nadkriljuje francoske čete nemške, ki imajo le nekoliko boljše topove. Zbornica je izrekla vladi glede na obrambo zaupnico. NAPADI NA ŽELEZNIŠKE VLAKE V RUSIJI. — RUSIJA IN JAPONSKA. P c t e r b u r g . 27. oktobra. O treh napadih na železniške vlake so došla poročila. V Kutajsu je bil napaden poštni vlak. Roparji so ubili enega in ranili štiri orožnike. Oropali so pošto. Tudi iz Batuma se poroča, da je napadlo 40 roparjev neki poštni vlak. Roparji so streljali na vlak. Vojaki so streljali na roparje. V boju je bil ubit vlakovodja in ranjenih več vojakov. Roparji so vdrli v poštni voz in odnesli denarne vreče. Iz Kielc se pa poroča, da so napadli roparji na postaji Stavkov vlak, s katerim se je vozil blagajnik železniške uprave, ki so ga roparji ranili. Roparji so odpeli lokomotivo in se odpeljali ž njo proti Strzemieszycu. Vojaki zasledujejo roparje. Peterburg. 27. oktobra. Rusko zunanje ministrstvo je razdelilo diplomatičnim zastopnikom rumeno knjigo o rusko-japonskih pogajanjih leta 1906/07. To je prvi slučaj, da je Rusija razdelila taka obvestila drugim diplomatom. PRIPRAVE SRBSKE VLADE ZA VCERAJ-NJI PROTESTNI SHOD V BELGRADU. Bel g rad, 27. oktobra. Glede na nameravani protestni shod opozicije zaradi od-godenia srbske skupščine koncentrira srb- LIKER. Pismo z dežele V svojem zadnjem pismu sem Vam, cenjeni gospod urednik, razložil dejanja in neha-nja podeželske in malomestne inteligencije v kulturnih in posebno v verskih vprašanjih. Ce se prav spominjali, sem dejal, da je ta inteli-gencija strašno omahljiva in vzorno nestalna. Čuditi se ni; zakaj tudi moda je nestalna; mehka, gnjila buška je. Kadar govori naš ma-lomestni ali pa podeželski inteligent o modernosti, misli največkrat na modo, ker ne razločuje obeh pojmov. Ravna se namreč vedno po tem. kaj dela in piše ostali svet; seveda »napreden, moderen« svet. Priznati se mora, da je to stališče silno komodno recimo. Vsled tega odločuje pri tej »napredni« in »svobodomiselni« inteiigen-ciji dnevni časopis nad vse mogočno. Brutalno celo. Dolgočasni »Slovenski Narod« s svojimi naivno oblastnomogočuimi polemikami je pravzaprav izborna duševna hrana za to »in-teligencijo« na deželi. Tri stvari so. ki neprestano. neomahljivo stoje v ospredju: »Slovenski Narod«, pijančevanje in ženska. Zadnja seve kot manjvreden subjekt. To je ves liberalni evangelij »svobodomiselne« in »napredne« inteligencije na deželi. Kaj zahteva ta liberalizem? Zelo ponižen je. Kakor ie ponižno življenje velike večine teh ljudi. Toje zahteva: Ne moti me v moji duševni komoditeti in površnosti. Pusti v miru moje prešerno pijančevanje. Ne napravljaj mi sitnosti pri ženskah. Vse? To jc vse. Analiza ie sicer priprosta, ampak jasna in natančna. Cemu hliniti, čemu zakrivati resnico. Povejmo si v obraz, kar je poštenega in dobrega! Tudi v politiškem oziru velja načelo ko-modnosti. Cemu pa bi premišljevala in pre-tehtavala »napredna« in »svobodomiselna« in-teligencija na deželi, v malih, s prijaznimi in ponižnimi krčmami prenapolnjenih mestecih, komu naj pri volitvah odda svoj glas? Črno na belem je čitala svoja navodila in politiško prepričanje v glasilu inteligencije, »Slovenskem Narodu«. Poslej jih bo čitala v »Sloveniji«. Tu navodila in tam komentare. Tako bo tudi za naprej vse v redu, kakor jc bilo doslej. Politiško prepričanje teli »narodnih voditeljev« ostane staro. Zakaj, »voditelj« hoče biti med »narodno-napredno« inteligencijo vsakdo. Obrni se med temi ljudmi na katero stran tc je volja — povsod ti preti nevarnost, da te pošteno nahruli kak »voditelj«. Razloček je le ta, da imajo eni višjo, drugi nižjo šaržo, večji in manjši rešpekt pred svojim lastnim politiškim prepričanjem. Stranka uniforme! Zmedenost jc naravnost klasična. Politi-ški porazi liberalizma so pa lahko umljivi. Jaz za svojo osebo sc zelo čudim, da ne nastopa pri volitvah v enem in istem kraju kar po več liberalnih kandidatov. To bi bilo konsekvent-no in logično. Pa — kdo bi bil tak bedak, ki bi iskal teli zalih reči pri naših narodno-na-prednih rodoljubih z dežele. Govoril sem zadnjič s takim intcligentoni o liberalizmu. Prašam ga. zaffaj se pač ime- nuje liberalca, ko on vendar ne more odobravati načela liberalizma. Dejal je: »Zato sem liberalec, ker se ne pustimo (govoril ie dosledno z »mi«) komandirati!« — »Od koga komandirati?« »Od farjev!« — »Ali, oprostite, kaj vas duhovniki komandirajo?« - »No —! Saj povsod zmagujejo; pri slehernih volitvah zmagajo, iu mi ? . . .« Hotel sem napeljati pogovor na gospodarske in administrativne postulate liberalizma. Mož me je mirno poslušal. Ko sva se razgo-varjala baš o posledicah svobodne konkurence in se menila o angleški carinski politiki, mi jc nenadoma, nenadjano vrgel v obraz: »Ampak Šusteršič jc le prodal koroške Slovence!« Naprej seveda nisem mogel. Pošteno me je nahrulil. Šele pozneje sem se domislil: Saj ni govoril on; »Slovenski Narod« jc govori! iz njega. Natančno tiste stavke ie izgovarjal, ki sem jih pred meseci in dalje čital v navedenem listu. Greš ixi cesti, ljubi moj, in misliš, da si srečal človeka, naprednega in svobodomiselnega. Figa! Avtomat si srečal. Zakrij si obličje, o Edison! Cc že v politiškem oziru ni možno pametno iu objektivno govoriti s to »napredno« in »svobodomiselno« inteligencijo, kako bi bilo mogoče govoriti z njo o drugih vprašanjih, kulturnih in socialnih. V socialnih vprašanjih je velika večina tc liberalne intciigencijc igno-rantna. Nc ve prav nič in smatra socializem samo za nekak mimogredoči politiški pojav. Mezdni boji, starostno zavarovanje, komunalna stanovanja, tarifne pogodbe, socialni bojkoti. zadružništvo same španske vasi. V spomin mi prihaja, kako jc svoje čase rajni poslanec Plantan nekje na Dolenjskem reševal socialno vprašanje. »Narod« je tisto »reševanje« ponatisnil. Tedaj se je govorilo natihoma, da jc zahteval Plantan od »Naroda« honorar za tisti ponatisek. Nekoč sem pa slučajno videl na. Plantanovi mizi malo brošuro »Losung der socialen Frage«. Smisel za umetnost .ic tako minimalna, da bodi Bogu o tem potoženo. Znanje v literaturi jc revno. Torej zelo banalno. Ampak, ljubi moj. čemu pa bi bilo tc nepotrebne navlake, ko so tu gostilne, karte, pijača, in časih celo ženske? Saj — kultura to jc vse nekaj drugega. Bom takoj povedal, kaj je kultura v očeh narodno-napredne inteligencije na deželi. Sreča me zadnjič na cesti znanec in mi začne hlastno pripovedovati brezpomembno dnevno novico. Pravim: »Kdo pa Vam je to povedal?« On: »Gospa kontrolorjeva mi jc pripovedovala vse to!« — Jaz: »Kako pa more kontrolorka to vedeti?« Končano. Domov sem šel m pozabil na vse to. Revež nisem slutil, da sem sc bil vscdcl med ose. Mirno sem jih preslišal kar so mi .iih v svojem ogorčenju odmerili. Priznani, pregrešil sem sc bil neodpustljivo. Tako so me obirali: »ln to hoče biti kulturen in izobražen človek? Pomislite rekel jc »kontrolorka«! Ko mora vendar vsakdo vedeti, da se med izobraženimi in kulturnimi liudmi deče »gospa kontrolorjeva.« Skoro sram me jc hotelo biti. Odpustite saj nc vem kai ie kultura. ska vlada v Belgradu vojake iz drugih garni-zij. Došel je iz Bosarovca 9. pehotni polk, v Belgrad koraka 5. pehotni polk z Baljeva. Došlo je v Belgrad tudi mnogo orožnikov in pozvani so z dopusta vsi vojaki belgrajske garnizije. Protestni shod zboruje na trgu za kraljevo palačo. Belgrad, 27. oktobra. Poveljnik kraljeve garde, podpolkovnik Dunječ, ki se je spri svoičas s prestolonaslednikom, je postal poveljnik trdnjave Kladovo. SOC. DEMOKRATJE MED SABO. R i ;n , 27. oktobra. Gališko namestni-srečene stavke železničarjev traja dalje. Soc. demokraško vodstvo pozivlje proletarijat na boj proti sindikalistom, ki iili imenuje zločince, katere treba ugonobiti. PROTI NEVARNOSTI KOLERE V GALICIJI. Lvov, 27. oktobra. Gališko namestni-štvo je odradilo z ozirom na kolero v ruski gubernijj Lublin natančno preiskavo potnikov in prtljage na postajah Nadbrezie, Majdan Sienia\vaska in Buda Zbaraska. Carinske podružnice v Lazkiju, Koziarini in Strzymilczu so zaprli za osebni in tovorni promet. NOVI BOJI V MAROKU. London, 27. oktobra. Iz Gibraltarja se poroča listom, da je napadel Muley Hafid v noči 25. t. m. Mogador. Francoski ladji »Admiral Aube» in »Desaix« sta streljali na napadalce, ki so imeli velike izgube. Parnik »Ar-tas« je izkrcal nato takoj 1000 Abdul Azisovili vojakov, da pomnože mogadorsko posadko. Pa r i z, 27. oktobra. Francoski ministrski svet ie vzel na znanje zadnja poročila iz Maroka. Mogoče je, da se Muley Hafidovi vojaki spopadejo z Anflo rodom, ki straži Mogador, pred katerim so usidrane tri francoske ladje. Abdul Azis ima v Mogadorju 1200 vojakov in ie z Anflo - rodom močnejši, kakor Muley Hafid. London, 27. oktobra. »Banque dc Pariš et de Pays bas« je v zvezi z drugimi bankami dovolila maroškemu sultanu Abdulu Azisu posojilo 60.000 funtov šteriingov. BELGIJA IN KONGO-DRŽAVA. Bruselj, 27. oktobra. Bruseljski listi poročajo, da sta belgijska in vlada Kongo-države potrdili pogodbo glede na priklopitev Kongo-države Belgiji. Glavni boj o potrditvi pogodbe se bo pa še bil v belgijski zbornici. Zanimiva sodnljska obraunaua. (Telefonjčno poročilo »Slovencu« Iz Gorice.) Gorica, 28. oktobra 1907. Danes dopoldne ob 9. uri se je pred okrožnim sodiščem v Gorici začela zanimiva obravnava proti liberalcu Drag. Gilčvertu, obtoženemu, da je imel nepoštene kreditne opravke. Drž. pravdništvo toži Gilčverta radi pregreška po § 1. drž. zakona. Iz obtožnice posnemamo: Državno pravdništvo obtožuje Drago-tina Gilčverta, rojenega dne 14. oktobra 1877 v Špitaliču pri Konjicah, občina Tolsti vrh, tja pristojnega, sedaj bivajočega v Gorici, pi-sarnovodjo pri advokatu dr. Treotu, da je, da-joč oziroma podaljšujoč kredit Francetu Kalin, njegovi ženi Ani in Jožefu Poljšaku le teh lahkomišijenost, znano mu stisko, ter slabo razumnost s tem v svojo korist obrnil, da si je dal sebi nakloniti imovinske dobičke in sicer: 1. v Gorici dne 9. septembra 1905 zadolžnico in izjavo od Fr. Kalina in Jožefa Poljšaka za 1440 K 87 h, istega dne štiri menice od Franceta Kalina in Jožefa Poljšaka za 300 K + 300 K + 300 K + 362 K ter štiri menice za iste zneske od Ane Kalin.; 2. v Gorici dne 13. februaria 1906 kupno pogodbo od Jož. Poljšaka in Fr. Kalina za 1288 K: 3. v Ajdovščini dne 2. oktobra 1905 menico za 150 K od Franceta Kalina in 4) v Vrtovčah dne 29. dec. 1905 menico za 384 K od Jož. Poljšaka. Tj imovinski dobički so po svoji brez-mernosti omenjenim dolžnikom pospešili pogubo v gospodarstvu. Gilčvert je s tem zakrivil pregrešek zoper nepošteno postopanje v kreditnih opravilih. Za priče predlaga drž. pravdništvo: Franceta Kalin. Ano Kalin, Jožefa Poljšak, Alojzija in Jožefa Marc, notarja dr. Kotnika in Lokarja. Razlogi so sledeči. France Kalin iz Lisjakov, občina Šmarije pri Ajdovščini je posedoval lepo posestvo, ki ga je pa vsled trtne uši moral zadolžiti. 34 tisoč kron vredno posestvo je bilo koncem I. 1004 obremenjeno blizu okrog 22.000 K, med temi je bila za 12.000 K vknjižena liberalna »Goriška ljudska posojilnica««, in za 8000 K žena Ana. Ker ie Kalin zaostajal s plačili, ga je »Goriška ljudska posojilnica« gnala na dražbo premičnin, ki bi se bila imela vršiti dne 23. decembra 1904. A pri tej dražbi ni bilo kupca. Druga dražba se je vršila 23. febr. 1905 in ie Fr. Kalin prvič prišel skupaj z Gilč-vertom. vodjo pisarne dr. Treota, ki je zastopal »Goriško ljudsko posojilnico«. Na tej dražbi je Gilčvert kupil na svoj račun za 439 K (!) 2 bednja, 40 hektov vina in en koleselj, kar pa je bilo cenjeno (!) za 1275 K. Po izvršeni dražbi je Kalin od Gilčverta kupil premičnine za 800 K. torej za 400 K dražje, kakor pa iih je kupil Gilčvert na dražbi. Ker pa Kalin ni imel denarja, sta se ob udeležbi Ane Kalin in sodnega cenilca Jož. Poljšaka domenila sledeče: Gilčvert je napravil kupno pogodbo, glasom katere sta Fr. in Ana Kalin plačala kupnino z menico 800 K ter dovolila vknjižbo na nepremičnine Franceta Kalin in na terjatev Ane Kalin, ki ie bila zavarovana pri istem premoženju. Jožef Poljšak pa jc bil kot porok. Gilčvert se jc zavezal, da čaka na 800 K štiri mesece proti 6% obrestim. Istočasno so podpisali Fr. in Ana Kalin ter Jož. Poljšak menico za 800 K. s katero so se zavezali plačati 800 K že naslednjega dne, dasi je Gilčvert dobro vedel, da tega ne bodo mogli storiti. Sedaj vsi trije zatrjujejo, da se je govorilo le o tem, da bodo 800 K morali plačati v štirih mesecih. Gilčvert je žc res takoj 25. febr. 1905, torej dva dni pozneje, vložil tožbo ter uvedel vsestranska izvršila proti vsem trem, ne zme-neč se za svojo obveznost, da čaka na plačilo 800 K do 23. junija. Tožbe in eksekucije so se vlekle do 9. septembra 1905. Prvi slučaj. Tega dne je Gilčvert poračunil svojo tir-jatev s Fr. Kalinom in Jož. Poljšakom na način, da je, ne glede na okolnost. da je 23. februarja 1905 za 439 K kupljene premičnine za 800 K nazaj prodal Francetu Kalin, uračunil na svojo korist cenilno vrednost onih premičnin 1275 K. tožbene in izvršilne stroške 258 K 51 v, od zneska 1240 K 87 v obresti za štiri mesece naprej 21 K 13 v, vsled česar si je vračunil 1554 K 64 v, od tega zneska je odpustil 92 K 64 v, in tako vgotovil tirjatev 1462 kron. Na račun teh 1462 K .ie Kalin plačal 200 K- Ta račun pa ne odgovarja dejanskemu položaju. Na podlagi sodnih spisov je obstojala tirjatev Gilčverta dne 9. septembra iz glavnice 800 K. iz obresti od 24. febr. do 9. sept. 1905 26 K in iz sodnih stroškov 213 K 69 v. skupaj 1039 K 69 v. Po tem računu, gtasečem se na 1262 K, je sestavil Gilčvert 9. sept. 1905 zadolžnico na 1262 K. kjer sc vsi trije dolžniki zavežejo plačati ta znesek v sledečih obrokih: 300 K dne 9. oktobra 1905, 300 K dne 9. novembra 1905. 300 K dne 9. decembra 1905, 362 K dne 9. januarja 1906. Kljub temu proračunu, oziroma novaciji pa so dolžniki morali izjaviti, da se vknjižbe do 9. septembra 1905 na podlagi prejšnjih menic ostanejo v polni veljavi do plačila tega novega dolga. To izjavo in zadolžnico sta podpisa'a Franc Kalin in Jožef Poljšak sama, ker Ane Kalin istega dne ni bilo v Gorici. Istega dne pa sta France Kalin in Jožef Polišak morala Gilčvertu podpisati štiri menice za 300 + 300 + 300 + 362 K z za-padnim rokom 9. oktobra, 9. novembra, 9. decembra, 1905 in 9. januarja 1906. Cez nekaj dni pa je druge štiri menice poslal Ani Kalin na dom, da jih ie podpisala. Na ta način si je Gilčvert, ki si je dne 23. februarja 1905 zdra-žil premičnine za 439 K, dne 9. sept. istega leta dal priznati tirjatev za 1462 K in dobil v ta naslov zadolžnico in štiri menice od Fr. Kalina in Jož. Poljšaka ter štiri menice od Ane Kalin ter si s tem dal nakloniti imovinske dobičke. Da je mogel Gilčvert svoje dolžnike tako izkoriščati, se da razlagati iz tega vzroka, ker so se vsi trije nahajali v veliki stiski, in so poleg tega še precej nerazumni ljudje. Na ta način je vse tri pripravil na rob gospodarskega propada, da jih ie zasledoval z vsemi možnimi izvršbami, kakor kažejo sodne listine. Drugi slučaj. Dne 12. februarja 1906 je bila dražba premičnin pri Jožefu Poljšaku, na kateri je Gilčvert kupal dva vola, dve kravi. 3 sode in dva bednia za 432 K (!). To vsoto, odbivši 7 K 10 v, pa mu je sodni sluga takoj zopet izročil na račun njegove tirjatve. Gilčvert pa je za 4.32 K zdražene premičnine prodal nazaj Jož. Poljšaku za cenilno vrednost 1288 K- Drugi dan so sestavili kupno pogodbo, v kateri se Poljšak zavezuje plačati kupnino 1288 K s 6% obrestmi, in sicer 644 K 11. novembra 1906 in 644 K do 11. februarja 1907. Porok je bil pa France Kalin. Oba istočasno sta mu dovolila vknjižbo zastavne pravice na svoje nepremičnine. Tudi ta imovinski dobiček, ki si ga je Gilčvert nanovo pridobil vrh onih z dne 9. sept. 1905, pripomogel je k gospodarskemu propadu dolžnikov. Na podlagi posameznih meničnih povelj je Gilčvert kopičil odslej eksckucijo na eksekucijo, dokler ni slednjič iztožil menici po 362 K. ki ste zapadli 9. januarja 1906 ter na podlagi dotičnih meničnih povelj zarubil posestvo in nepremičnine Franca Kalina in Jožefa Poljšaka ter dne 31. januarja predlagal rubež in prodajo premičnin Ane Kalin, akoravno jc dva dni poprej izvedel, da ta ničesar nima. Ako tudi vsi doslej navedeni slučaji zadostno podkrepljujejo trditev, da so bili imovinski dobički brezmerni, upoštevati je dalje, da je Gilčvert vkljub dne 9. septembra 1905 sklenjeni inkrimovani za-dolžnici, s katero se je ustanovila novacija, nadaljeval z izvršbo, poslužuje se prvega uceničnega povelja od dne 25. februaria 1905. Tretji slučaj. Tekom mnogobrojnih izvršb dogodil se je dne 20. oktobra 1905 še tretji slučaj, pri katerem se je Gilčvert, uporabivši stisko, v kateri se ic nahajal France Kalin, dal nakloniti imovinski dobiček, ki je brezmeren vsled zveze z ostalimi pripomogel k gospodarskemu polomu. Omenjenega dne bi se bila pred ajdovskim okr. sodiščem imela vršiti vsled predloga »Gor. ljudske posojilnice« dražba nepremičnin Franceta Kalina. Prisostvoval je tudi Gilčvert in le ta, ki je imel od posojilnice strog nalog, izvršiti dražbo, jo je ustavil, ker se je Fr. Kalin zavezal plačati 150 K za stroške udeležbi pri dražbi. Gilčvert si je dal sprejeti od Fr. Kalina menico za 150 K, katero je dva dni pozneje iztožil in na podlagi dotične-ga meničnega povelja izvedel je vse mogoče izvršbe. France Kalin je. kakor rečeno, plačal stroške udeležbe pri dražbi Gilčvertu kot odposlancu »Gor. ljudske posojilnice« z menico 150 K. Vkljub temu pa jc »Goriška ljudska posojilnica« pet dnj pozneje posebej predlagala ugoditev stroškov pri dražbi z K 4970, od katerih so pa bili sodno ugotovljeni Ic stroški za K 3-70. Četrti slučaj. Konečno je še četrti slučaj, radi katerega v zvezi z ostalimi se smatra utemeljeno zvati Drag. Gilčverta h kazenski odgovornosti. Dne 29. decembra 1905, ko je bilo od strani Gilčverta iz raznih menic uvedenih že tpnogo izvršb, imela se je vršiti dražba premičnin omenjenega obvezanca na njegovem domu v Vrtovčah. Gilčvert se je osebno pripeljal k dražbi in ker ga je Jožef Poljšak prosil, naj ustavi dražbo, napravil mu je, kakor on sam razlaga, račun, pri katerem je upošteval glavnico 300 kron s pripadki, do tedaj nezavarovane stroške iz nekaj brezuspešnih izvršb radi drugih glavnic. Račun ie baje pokazal, da dolguje Poljšak 484 K. Poljšak je takoj na račun plačal 100 K in za ostalo svoto sprejel menico 384 K, ki jo je Gilčvert iztožil dne 16. jan. 1906 in na podlagi katere je dosegel izvršbo s prisilno osnovo zastavne pravice na nepremičnine Poljšakove. To so v kratkih potezah dejstva, ki povsem opravičujejo trditev o brezmernosti postopanja od strani Dragotina Gilčverta. Vsi sodni predlogi Gilčverta so bili vloženi s podpisom odvetnika dr. Dragotina Treota. Ta pa je tudi vedel, da je od druge strani »Goriška ljudska posojilnica« konečno sklenila spraviti na vsaki način na dražbo Kalinovo premoženje. Dne 4. marca 1906 je posojilnica vnovič predlagala dražbo nepremičnin Kalina. Dne 15. maja 1906 se je cenilo premoženje Kalinovo na 32.784 K 52 v. in prodalo dne 2. julija za 22.572 K. Brezdvomno bi bil Gilčvert od svoje strani spravil na dražbo Poljšakovo premoženje, ako bi se ta konečno vendar ne uveril, da se mu bliža gospodarski polom. Odločil se ie najeti posojilo pri »Centralni posojilnici« v Gorici in plačati Gilčverta. Dne 8. junija 1906 se je napravil k o n e č n i r a-č u n, ki jasno dokazuje, kako daleč je Gilčvert v 16 mesecih dospel s svojo izvirno tir-jatvijo v znesku 800 K. Do 8. junija 1906 je prejel Gilčvert ob raznih prilikah na račun 777 K 50 vin. in omenjenega dne mu j e Poljšak plačal vsoto 3750 kron!!! Tedaj šele so se oprostili France in Ana Kalin ter Jožef Poljšak Dragotina Gilčverta. katerega s 1 o v o m oblastvenih informacij splošno smatrajo sposobnim za dejanje, radi katerega se mora braniti pred kazenskim sodnikom. Z ozirom na vse to ie obtožba upravičena. Gilčvert se ie zagovarjal, da ni kriv in da je povsod le»po nesreči prišel notri«. Dopoldne so bile zaslišane priče, nakar se je obravnava prekinila ob tri četrt na 2. uro popoldne in se nadaljuje ob pol 4. uri popoldne. Afera gospoda župnika ČebaSeka. Mnogo se je govorilo v zadnjem času o aferi, ki jo je imel gospod Ivan Cebašek, župnik na Trati s tamošnjim liberalcem Janezom Peternelom. Na razna vprašanja, ki so nam zaradi te stvari došla, pojasnimo drage volje slučaj, ker nam je prav ljubo, da slovenski svet izve kakšne sodbe izdajajo nekatera sodišča na Kranjskem. To je hvaležen donesek za galerijo slik in sličic, kakor jih bomo odslej po možnosti redno donašali iz sodne dvorane. Stvar je bila sledeča: Neko nedeljo meseca aprila t. 1. je gospod župnik Cebašek med pridigo govoril — in tu se sklicujemo na besedilo nasprotne tožbe same — tele besede: Da, celo tak se dobi v naši občini, ki laže, da je spoved stara šele 300 let. Po čemu pošilja tak človek otroke h krščanskemu nauku? S temi besedami se je čutil razžaljenega Janez Peternel in je vložil zoper župnika tožbo zaradi žaljenja časti. Zastopal ga ie seveda univerzalni zastopnik vseh liberalcev dr. Novak. Pri razpravi jc gospod župnik zastopal stališče, da sploh ni žaljivo — vsaj v naših modernih dneh ne, če se komu očita, da ne priznava zakramentalnega značaja spovedi. Ce bi se postavil na stališče, da je to kaj žaljivega ali nečastnega, tedaj bi se moralo danes največjim znanstvenim kapacitetam reči, da je njihovo mišljenje nečastno. Dr. Novak je seveda v tem slučaju postal tako pobožen, da ie trdil, da je to na vsak način nekaj nečastnega, če kdo ne verjame, da ie zakrament pokore postavil Kristus sam in če trdi, da je spoved stara šele 300 let. Sodnik, pristav dr. Deu, ki se je svojčas kaj rad ponašal s prijateljskimi odnošaji z očeti kapucini, je seveda v svoji pobožnosti tudi čutil, da je župnikovo očitanje žaljivo, ker je tako brezversko mišljenje nekaj nečastnega. Do obsodbe je prišlo, ker župnik Cebašek ni imel takrat na razpolago dokazov, da je tožeči Peternel res o spovedi govoril, da še ni stara 300 let. Kmalu potem se je po celi občini zaznalo, zakaj je bil gospod župnik obsojen in zglasila sta sc pri njem dva moža, ki sta bila pripravljena pod prisego izpovedati, da je Janez Peternel okoli govoril sledeče besede: »V sv. pismu sem bral, da je spoved stara šele 300 let in so si jo farji izmislili, to je sama farška izmišljotina.« Na podlagi tega je prosil župnik Cebašek za obnovo kazenskega postopka. Tozadevno preiskavo jc vodil zopet adjunkt Deu. Zaslišana sta bila France Pezdir, posestnik na Zirovskem vrhu, ki je z vso odločnostjo potrdil. da jc Janez Peternel letos v resnici v Jelovčanovi gostilni v Gorenji vasi gori navedene besede o spovedi govoril. Sodnik Deu možu na kratko ni verjel, ker so prišli potem Jelovčanovi ljudje kot priče in rekli kolikor so oni slišali, da Peternel kaj takega ni govoril. Pripomniti jc, da je Jelovčan bil prej župan na Trati iu da mu .ic župnik Cebašek pripomogel, da jc prišel ob županski stolec. Dalje se pa nc sme prezreti, da jc prav lahko Peternel kaj takega govoril, ko nobenega Je-lovčanovih ni bilo v gostilniški sobi. Sploh je pa tudi mogoče, da so preslišali, če se je kaj takega govrilo. Na podlagi izpovedi Jelovčanovih ljudi je Deu še enkrat zaslišal Pezdirja, ki je z vso odločnostjo ostal pri svoji trditvi in opeto-vano izjavil, da je Peternela dobro razumel in da je vsaka zmota izključena. Nadalje je bila zaslišana Pezdirjeva žena in je izpovedala, da ji je mož takoj, ko je prišel iz Gorenjevasi, pripovedoval, kaj da je govoril Peternel o spovedi v Jelovčanovi gostilni. O tem sta se menila pozneje še večkrat z možem. Iz te zadnje okolnosti je razvidno, da je bila Pezdirjeva izpovedba popolnoma zanesljiva. Kot zadnji je bil zaslišan Martin Šubic, posestnik v Zirovskem vrhu. Ta je pred sodiščem izjavil, da je pripravljen pod prisego potrditi, da je v resnici govoril Peternel gori navedene besede. Vsak nepristranski človek bi pričakoval, da bo po teh dokazih sodnik Deu dovolil obnovo postopka. Pa ne tako! Adjunkt Deu je klical na sodišče celo vrsto liberalcev iz raznih krajev Poljanske doline in iz 2irov, ki so imeli potrditi in so seveda tudi potrdili, da je Peternel zelo pobožen mož, o katerem se ne more verjeti, da bi kaj takega o spovedi govoril, trdili so. da je priča Pezdir omejen in konečno tudi, da je Martin Subic celo nezanesljiv človek. Nobene priče pa ni vprašal o. tem, iz česa sklepajo na Peter-nelovo pobožnost, Pezdirjevo omejenost in Subicovo nezanesljivost. Sodnik je tedaj pustil župnikove sovražnike in nasprotnike delati sodbo po kakih subjektivnih pojmih. Pa bil je adjunkt še natančnejši, našel je namreč, da je bil pred dvemi ali tremi leti enkrat Martin Subic zaradi žaljenja časti kaznovan. Uspeh zasliševanja je bil, da je Deu zavrnil predlog na obnovo kazenskega postopka, utemeljeval pa je svoj sklep previdno sledeče: France Pezdir, ki je omejen, je Peternela gotovo napak razumel in se je motil tudi takrat, ko je svoji ženi o tem pripovedoval. Neverjetno je. da bi Peternel najprej kaj takega o spovedi govoril, potem pa šel zaradi tega koga tožit. No v tem pa adjunkt Deu liberalce prav slabo pozna. Ce že ni hotel verjeti, da se je kaj takega pri Pe-ternelu zgodilo, bi pa mi prav lahko navedli precej slučajev, kjer je kak liberalec napravil luinparijo, a ko se je o njej izvedelo, začel iste, ki so o tem pripovedovali tožit, čeravno so resnico govorili. Tudi Martinu Subic sodnik Deu ni verjel, kajti on je po izpovedbi vseh poljanskih liberalcev malo verodostojen zlasti tudi zaradi tega. ker je bil že enkrat zaradi žaljenja časti kaznovan. Včasih se takim pričam ni verjelo, ki so bile kdaj kaznovane zaradi goljufije ali krivega pričevanja, adjunkt Deu je pa tako rahločuten, da tudi tistim več ne verjame, ki so bili v celem svojem življenju enkrat zaradi žaljenja časti kaznovani. To je kratko objektivno poročilo o aferi gospoda župnika Cebašeka, in si vsak razsoden človek lahko napravi sodbo ali se godi gospodu župniku krivica ali ne. Ljudstvo v Poljanski dolini je pa prepričano, da bo prišel tudi še za Janeza Peternela dan pravice. Dnevne novice. + »Hribar ima vendarle tudi zasluge za belokranjsko železnico«, kajti bil je tudi član tozadevnega konsorcija — tako pripoveduje sobotni »Slovenski Narod«. V položaju smo, »Narodovo« novico še dopolniti: Hribar je celo član dveh konsorcijev za belokranjsko železnico. Prvi konsorcij se je osnoval pred par leti pod načelstvom dičnega notarja Plantana, in temu konsorciju je pristopil tudi Kan Hribar. Koliko je bil ta konsorcij vreden, ve vsak človek v Belikrajini povedati. Dika discipliniranih notarjev, Ivan Plantan, ni drugega storil, nego da je daroval od svojih državnozborskih dijet dve kroni, da je kole-koval prošnjo, katero je vložil za predkonce-sijo za belokranjsko lokalno železnico. Dalje ni ničesar storil. Vsaj znano ni potem nič več. Njegov kumpan Hribar je pa v deželnem zboru zahteval denar za Plantanov konsorcij -kar je, kakor znano, dr. Šusteršič preprečil in tako prihranil deželi okroglo svotico. Tako je stala stvar, ko se je ustanovil resni konsorcij na Dunaju, pod predsedstvom grofa Harracha in podpredsedstvom dr. Šusteršiča. Nadaljni člani so s početka še bili Šuklje, dr. Homari, član gosposke zbornice Križik in tovarnar Pollak v Ljubljani. Ker pa se je našim somišljenikom šlo le za stvarno delo in za nikako strankarstvo, je dr. Šusteršič sam v konsorciju predlagal, naj se vanj pokličeta tudi še ljubljanski župan Hribar in pa predsednik trgovske zbornice ljubljanske Lenarčič. Predlog je bil soglasno sprejet. Lenačič se ni prav nič zmenil za ta častni poklic in ga ni bilo ne jedetikrat blizu. Hribar pa ni drugega storil, nego da je štulil dičnega Plantana v konsorcij. zahtevajoč, da se ta dika notarskega stanu tudi pokliče v konsorcij — kar so vsi drugi člani konsorcija z ogorčenjem odklonili. — To je torej Hribarjevo »delo« za belokranjsko železnico, in če treba, to vsak hip pred sodiščem lahko dokažemo. —Har-rach-Šusteršič-Šukljejev konsorcij pa ni pasel lenobe, kakor Plantanov, temveč sc je takoj lotil pozitivnega dela, začel trasirati belokranjsko železnico in ustvaril tako tehnično podlago, ki ie veliko pripomogla k uresničenju projekta. + Zasluge za belokranjsko železnico. »Slovenski Narod« jc moral žc v četrtek glasno priznati, da njegova stranka niti v sanjali ni pričakovala belokranjske železnice, da nje- gova stranka pri tej celi stvari ni imela prav nič opraviti; spala je in sanjala, — pa še te sanje niso bile za nič. Sobotni »Narod« pa prinaša uvodnik pod naslovom »Poglavje o belokranjski železnici in nagodbi«, kjer mu je naenkrat vse jasno, jasno »kakor beli dan«. Kes čudno, kako so se kar čez noč zjasnile liberalne glave okoli »Slovenskega Naroda«. Pa vendar se iz vsega članka vidi, da so še popolnoma zmešane. Zmes. ki se tam podaje, je že patološkega značaja. — Največjo skrb imajo sedaj »dokazovati« — ker priznavajo, da liberalci nimajo nobene zasluge pri tej stvari — da je tudi S. L. S. nima! No, o tem se ne bomo pričkali. To je danes že zgodovinsko dejstvo, priznano v vseh krogih slovenske javnosti, da je Slov- Ljudska Stranka uprav mojstersko vodila stvar belokranjske železnice. Saj je to dokumentarično ugotovljeno za vse čase. Zato pa tudi merodajni možje S. L. S. niso bili prav nič presenečeni po tem sijajnem uspehu avstro-ogrskih pogajanj, ker so bili o stanju zadeve dobro poučeni in so seve molčati znali, ker se jim ni slo za osebno reklamo, temveč za stvar. Neumno in otročje bi bilo, da bi se hoteli o tem pričkati s komurkoli. Nam je za stvar in le za stvar. Belokranjsko železnico hočemo in sicer jo hočemo z vsemi silami. Ljudstvu — iri menda tudi dolenjskim liberalcem — je vse eno, kedo železnico prinese, samo da se res zgradi! Nc bomo si pa pustili kratiti časnikarske dolžnosti, da v tem slovesnem trenotju ugotovimo, kedo je za stvar kaj storil in kedo — nič, ali pa še celo škodoval, kakor je Hribar poizkušal v zvezi tovarišev iz »Saveze južnih Slavena«. In če bi bil Hribar, ali Tavčar, ali Plantan, ali sam Malovrh le količkaj pripomogel k srečnemu uspehu, bi mi lojalno to zabeležili. — Naj se gospodje v liberalni stranki enkrat učijo od poslancev S. L. S. resnega stvarnega dcla.namesto da se čedalje globlje potapljajo v »farško gonjo« — pa bo znabiti tudi zanje prišel čas, ko jih bomo mogli tu ali tam pohvaliti. --- + K zgradbi Belokranjske železnice. Inšpektor Opitz, dosedanji vodja jeseniškega gradbenega vodstva, je prestavljen v Novo mesto na Dolenjskem, odkoder se bo gradila nova železnica preko Metlike v Karlovec. Kranjska trgovska in obrtna zbornica, bo imela prihodnji četrtek javno sejo. da tudi ona zavzame stališče za zgradbo Belokranjske železnice. + Ob priliki katoliškega Shoda na Dunaju bo tudi zborovanje udov tretjega reda sv. Frančiška iz cele Avstrije. Govorilo se bo o organizaciji reda in o njegovem razvoju v sedanjih razmerah. Program: Dne 17. novembra ob 7. zjutraj sv. maša s skupnim obhajilom v frančiškanski cerkvi. Ob 10. uri posvetovanje voditeljev reda o organizaciji reda. Ob .3. popoldne slavnostno zborovanje v dvorani Klementa Hofbauerja (Dunaj. XVII., Kulmgasse 35). K temu slavnostnemu zborovanju so povabljeni vsi udeležniki katoliškega shoda. Zadostuje vstopnica katoliškega shoda kot legitimacija. + Idrijska realka. Podržavljenje občinske realke v Idriji je le še vprašanje časa. Zopet izključna zasluga »S. L. S.« Idrijska deputacija, ki jo je peljal Hribar k naučnemu ministru Marchetu, je to slišala iz ministrovih ust. Ko mu je stvar obrazložila, je minister^ odgovoril, da je vsled intervencije dr. Šusteršiča v imenu Slov. kluba, stvar že v tiru. In deputacija — župan Šepetavec in Kristan — je šla potem do dr. Šusteršiča in se mu je zahvalila. — To so suha dejstva. + Občinske volitve v Ložah pri Vipavi. K poročilu o sijajni zmagi v tretjem razredu dostavljamo, da so tudi v drugem razredu izvoljeni možje, ki so pri zadnji državnozborski volitvi dali glas dr. Žitniku. Pri sedanjih razmerah smo z izidom jako zadovoljni. V I. razredu se S. L. S. volitve ni udeležila. + Zveza brez zadrug z nervoznostjo išče tega, kar ji manjka za življenje, namreč zadrug. Da od ljubljanske Zadružne zveze ne dobi nič, je tako jasno kot beli dan; zdai so se tudi liberalne zadruge celjske zveze med seboj pomenile, da ne skočijo v Hribar-Lenarči-čevo politično špekulacijo, ki bi jo utegnile drago plačati. Kaj koristi? V svoji obupnosti so se zatekli zvezarji brez zadrug v Dalmacijo, kjer rote frančiškane, naj pristopijo v liberalno zvezo? In sicer mislijo iz Ivaniševi-čtve zveze pokrasti nekaj zadrug. Don Iva-niševič naj se zato lepo zahvali svojemu političnemu pobratimu Hribarju. Seveda ni o tem niti govora, da bi kaka dalmatinska zadruga pristopila v liberalno zvezo. Zadružniki imajo že jasneje pojme, kakor dalmatinski politiki! Obup tira nesrečne zvezarje še dalje. Ker ne gre z denarjem in vinom, poizkušajo z mlekom. Čujemo, da se lažejo ljudem, da je njihova »Mlekarska zveza« tista, ki jo hoče ministrstvo, in s takim slepilom nameravajo privabiti nekaj zadrug. Mi pa opozarjamo, da je to samo zvijača. Naj se vsakdo natančno informira pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani, čc stopijo do njega taki agitatorji ali osebno ali pismeno. + Prepovedano laško društvo. Vlada je prepovedala iredentistično mladinsko društvo »Fascio giovanile Carlo Cattaues« v Poreču, ker nosi društvo ime italijaniskega revolucionarja, ki je 1. 1848. v Milajiu huj-skal proti avstrijski vladi. Tako ime daje društvu antipatriotičen značaj in zato ga vlada ne more trpeti. +0 Gostinčarjevi pravdi je baje govorila včeraj cela zbornica, kakor piše četrtkov »Narod«. Bodi pribito, da Ivana Hribarja, čc je on to novico zlegel, ni bilo niti na Dunaju. Noben poslanec o tej stvari ni žugnil niti besede; pač pa smo prepričani, da potem, ko se priobči Jakličeva interpelacija, zaštimi po zbornici it! sicer tako, da ne bo liubo ne Hri- barju, ne njegovim pristašem v sodnem ta-larju. — Brzovlak pri Planini zadel ob skalo. V noči od sobote na nedeljo je nekoliko od postaje Planina proti Rakeku padla približno 1 tono težka skala na železniški tir, v katero je zadel mimo vozeči brzovlak, ki vozi ob 3. uri zjutraj skozi Ljubljano z Dunaja proti Trstu. Stroj je bil znatno poškodovan in pri vozovih so bile stopnjice potrgane. Vlak je napravil zaradi tega 45 minut zamude. — Nova šola. Pri Št. Juriju pod Kumom je bila v četrtek blagoslovljena in slovesno otvorjena nova šola ob navzočnosti g. c. kr. šolskega nadzornika Stiasnija, osemnajstih učiteljev in učiteljic iz krškega in litijskega okraja, in obilice ljudstva. Zdaj bosta dva razreda; prostora pa je tudi za štiri razrede in še stanovanja za učitelje. Štirje razredi bodo pač le, če se začne kopati bakrena ruda, katera je povsod okoli. — Za napredek Bohinja. Pretekli četrtek, 24. oktobra, se jc sešla ob Bohinjskem jezeru regulacijska komisija, obstoječa iz gg.: c. kr. okrajni glavar Detela, c. kr. oskrbnik versk. zaklada Januš, načelnik prometnega društva dr. Krisper, mestni inženir Koch, dr. Gregorič, Prosenc, oba boh. župnika in župana. Na licu mesta smo občudovali krasni regulacijski načrt g. Kocha, in kolikor mogoče tudi ogledali mesta, ki so najbolj pripravna za prihodnje stavbe. K jezeru najbolj vabi vedna senca ob desnem bregu jezera, odtod tudi gotovo obilen obisk slapa Savice. Q. okrajni glavar opomni, da če verski zaklad koj ob cesti par-celira svoj svet in ga strankam proda, da jezero silo na lepoti in obisku izgubi, ker bi lastniki vil les posekali in bi bil lepi senčnati iz-prehod ob jezeru za vedno izgubljen. Prav iz srca je govoril g. okrajni glavar, ko je rekel, da bi se naj za vožnjo napravila jx>t skozi gozd 200 metrov nad sedanjo cesto, in stara ozka pot naj bi bila le pešpot. S tem bi verski zaklad prav nič ne izgubil, ampak le pridobil, ker bi se ob novi široki cesti lahko na obeh straneh stavile vile. — Veliko dobrega ie že napravil g. okrajni glavar v Bohinju, če se mu še to posreči, si za Bohinj splete nepozabne zasluge. Prav iz srca so mu tudi posestniki Studorske občine hvaležni, ker je v »Domoljubu« omenjeno pravdo g. Stohra in Cvetka, za slednjega odločil. — Izkopavajo se že pred par leti v »Slovencu« omenjeni starinski grobi. Koj prvi dan so odkrili troje grobov, pri katerih se je dobilo več okroglih obeskov, trdi se, da so bili to gotovo slovanski grobovi iz 8. ali začetkom 9. stoletja. V soboto se je delo nadaljevalo, če je tudi deževalo. Odkrili so zopet tri nove grobe, našli so zopet obeske, tudi en prstan, male obročke, ki so jih menda stari Slovani nosili ob čelu; posebno zanimivo je kresalo, ki je bilo v grobu. Pač so si izkresali ogenj, ker ni bilo vžigalnic. Delo se še nadaljuje prihodnji teden, in ker je bilo tako srečno na takozvanih »Žalah«, hočejo poskusiti na »Podovnici«. kjer so pred več leti domačini pri kopanju naleteli na starinske stvari. Ce še kaj najdejo, vam takoj poročam. (Op. ur. Prosimo. Deželni muzejski uslužbenec, ki vodi izkopavanje, daje poročila le liberalnim listom, namestu, da bi, kakor je v civiliziranih deželah običajno, dal avtentična poročila vsemu časopisju.) — Zveza društev hišnih posestnikov cele Avstrije zboruje 28. in 29. oktobra t. 1. na Dunaju. Kot zastopnik I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani se udeleži tega sestanka gospod dr. V. Gregorič. Glavna točka dnevnega reda je: Olajšanje hišno-najemninskega in hišno-razrednega davka. Sprejem pri ministrih bode 29. oktobra. — Legar. Na Vinici št. 26. je bila zbolela 131etna Angela Malič dne 11. avgusta t. I. na legarju, ki je ozdravela. — 13. septembra t. I. je bila zbolela na Vinici št. 31. 141etna Franca Gorše iz Hrasta. 17. septembra so jo prepeljali na Hrasta št. 48., kjer je umrla 19. septembra t. 1. 29. septembra t. I. je zbolela na Vinici št. 15. 151etna Neža Kapele iz Ale-šiške župnije, ki je še sedaj bolna na trebušnem legarju. O drugih slučajih te bolezni v župniji ni nič znanega. — Razširjenje kolodvora in luke na Reki. V trgovinskem ministrstvu se je ob prisotnosti ministra Kossutha in državnega tajnika Szterenyia razniotrivalo vprašanje o razširjenju kolodvora in luke na Reki. Minister Kossuth je dal osnovati velik projekt vzpenja-če v dolini Rječine do luke Barost. — Pri c. kr. izpraševalni komis ji za ljudske in meščanske šole v Gorici1 se skušnje r.sposobljenja za ljudske šole napovedane za dne 4. novembra 1907, preneso na 11. istega meseca ob 8. uri zjutraj. Kandidatom in kan-didatinjam se bodo pravočasno odposlala potem okrajnih šolskih svetov posebna vabila. — Pogrebni zavod. C. kr. deželna vlada je podelila koncesijo za pogrebni zavod gosp. Andrej Kregarjti v Vižmarjih št. 59 in sicer za občine Št. Vid, Medvode, Šmartno pod Šmarno goro, Ježico in Zgornjo Šiško. — Porotne obravnave v Novem mestu prično se 25. t. m. in bodo zelo zanimive. Prvi pride tia vrsto Jakob Pungrčar radi hudodelstva uboja. Druge naznanimo v kratkem. — — Povodenj okolu Medvod. Iz Preske se nam poroča: Dne 22. t .m. je gospod c. kr. okrajni glavar Cron ogledal na licu mesta škodo, ki jo je povodenj napravila. Škoda je tembolj občutljiva, ker bo slabo vreme nagajalo in oviralo delo. — P. Hartmann, slavni skladatelj, je zopet tako nevarno obolel, da so ga morali pre-videti s svetimi zakramenti za umirajoče. — Soc.-demokraški vodja begunec. Hrvaški soc. demokraški vodja Milan Glumac je pobegnil v Ameriko, da sc ogne vojaški dolžnosti. — Nadučitelj Jožef Medič iz Jesenic je dobil dopust, s katerega se ne povrne več, ker je prosil za stalno vpokojitev. Nastanil se je v Waidhofenu na Dolenjem Avstrijskem. V par mesecih bo razpisana nadučiteljska služba na Jesenicah! — Dopisnica ležala na pošti pet let. V Gorici se nahaja taka dopisnica. Iz pečatov je čisto jasno razvidno, da je bila oddana v Trstu 29. januarja 1903.; v Gorico je dospela takoj drugi dan 30. januarja 1903. — ali vročena je bila stranki danes. Vse to spričujejo poštni pečati. Torej skoro pet let je ležala dopisnica na pošti v Gorici. — Poročil se je v Krškem gospod Franc Klemenčič, akademiški slikar, z gospodično Matildo Puhar-jevo. —• O nesreči pri Verdu se nam z Vrhnike še poroča: V Verdu pri Vrhniki delajo novo postajo na progi Južne železnice. V delu je bil tudi 72letni Anton Jevec z Vrzdenca pri Horjulu, katerega je pretekli teden doletela grozna nesreča. Ravno je hotel iti čez progo, ko pribrlizga brzovlak ter nesrečnika zadene s tako silo, da ga je vrgel 15 m daleč pod progo v jarek, kjer je na mestu obležal mrtev. — Košarice za dopošiljanje sadja na Miklavžev sadni semenj v Ljubljano se zamorejo naročiti pri c. kr. pletarni v Radovljici. Naročiti je dosti zarana. Cena komadu po razmerju velikosti je od 60 v do 1 K. — Meško v Cehih. »Zabavna čast Ji-trensky« v Poličce je prinesla v svoji 15. in 16. številki češki prevod Meškove črtice »Besede žalosti« (Slova smutku). Prevod je oskrbi J. Pata. — Promet preko Save pri Tacnu. Kakor čujemo, je baronu Lazzariniju prepovedano prevažanje ljudi preko Save pri Tacnu s čolnom. Danes se mudi drž. poslanec g. Povše v tej zadevi v Ljubljani in se je vršila seja interesovanih okoličanskih zastopnikov. — Oproščena morilka izgnana. Iz Reke se poroča: Kakor smo že poročali, je bila 20-letna šivilja Helena Antonini, ki je svojega prvega ljubimca 19-letnega mehanika Ferdinanda Giliberti v policijskem poslopju napadla in z bodalom usmrtila, od tukajšnjega porotnega sodišča oproščena in takoj izpuščena. Svojo prostost je takoj porabila, da je nevesti svojega druzega liubimca Attilija Abzetta pretila z nevarnimi grožnjami. Policija jo je iz ozirov na javno varnost izgnala iz Reke in vročekrvnico dala odpeljati v domovinsko občino Makarska v Dalmaciji. — Previdnost. V zadnjem času so avstrijski trgovci in tovarnarji večkrat postali žrtve angleških sleparskih tvrdk ter deloma tudi imeli ne male izgube. Ker je zasledovanje takih tvrdk zelo otežkočeno, je pri sklepanju kupčij z neznanimi angleškimi tvrdkami priporočati posebno previdnost. Škode se more le obvarovati, ako se pred sklepom kupčije poiščejo informacije o zanesliivosti dotične tvrdke. — Cena istrskemu vinu jc hektoliter 30 34 K. teranu 60—64 K. vipavskemu 28—32 K, rebuli 36 K. refoško 60 -80 K. istrskemu muškatu 46 K. Centralni" svet za rejo konj. Novi svet, ki naj poljedelskemu ministru posvetovalno stoji na strani v vseh vprašanjih, ki se tičejo konjske reje. ne bode nič več kakor do sedaj sestajal iz nekaj imenovanih članov, temveč večinoma iz članov, ki jih izvolijo glavne poljedelske družbe. Število članov bode pomnoženo. ker se bode oziralo na to, da so vsa kraljestva in dežele zastopane v novem svetu za rejo konj po zaupnih možeh iz krogov interesentov. — Novo podjetje — potujočo panoramo krasnih prizorov, nabranih širom slovenske domovine, ustanovi fotograf g. Ražun in bo ž njo potoval po Slovenskem. Tudi v Liub-ljani razstavi g. Ražun eno tako serijo. — Umrl ie v Zagrebu trgovec gospod Josip Prinz. — Veliko demonstracijo proti Mažarom je priredilo v Zagrebu dijaštvo Starčevičeve stranke prava. — Vpokojenim orožnikom, ki bivajo ob črti državnih železnic, so se dovolile znižane cene na železnici. Pojasnila daje društvo vpokojenih orožnikov na Dunaju. Štajerske novice. š Veselje nemško-nacionalnih listov radi obsojenega župnika. Silen vrišč divja po nem-ško-nacionalnem časopisju, ker je bil te dni pred mariborskim sodiščem — predsedoval je nadsvetnik Voušek — obsojen volbenški župnik Jožef Ilešič v petnajstmesečno s postom poostreno ječo. Obdolžcn je bil nenravnosti. Proti njemu sta pričali na slabem glasu stoječi 141etna Terezija Kramberger in 151etna Jerica Kocmut, ki sta svoji izpovedi opetovano predrugačili in sta enkrat trdili, kar sta prej zannikali ter sta bila radi tega tudi obsojeni prva na šest tednov ječe. druga na štiri tedne ječe. Ljudstvo je prepričano, da je župnik Ilešič žrtev spletk. ^š Ogenj v Rigoncah. Znana pravda kmeta Šepcc proti Južni železnici radi plačila 4201 K vsled požara, ki je nastal dne 8. aprila 1905 po iskrah letečih iz lokomotive, se je končala dne 8. t. m. Najvišje sodišče je potrdilo razsodbo višjega deželnega sodišča na Dunaju, s katero je bila železnica obsojena, da mora povrniti celo škodo in stroške. Tožnika Martina Šepec iz Rigonc je zastopal g. dr. Ivan Benkovič v Brežicah. š V prepiru radi cesarja zaboden. Pred celjskimi porotniki je bil ohsojcn na dve lett težke ječe kovač iz Trbovelj Franc Zaru, pristojen v krški okraj, ker je s kuhinjskim nožem zabodel v Trbovljah rudarja Janeza Aškerca, da je bil Aškerc v par minutah mrtev. Zaru jc v političnem prepiru z Aškercem blatil cesarja, kar je Aškerc primerno zavra- čal. To je Zaru a tako razjezilo, da je Aškerca zabodel. tjubllonske novice. lj Na oklicih so: G. Jožef Mechura, glasbeni kapelnik z gdčno Ano Plaček; g. Jurij Hren, lekarniški uslužbenec z gdčno Ivano Ubic; g. Simon Galin, čevljarski mojster z gdčno Frančiško Vidmar; g. Viktor Izlakar, poštni sluga z gdčno Marijo Pave. jI Dva človeka sta si prerezala vratova. V podstrešju na Fmonski cesti št. 31 si je sinoči prerezal vrat Ignacij Pogačar, uradnik okrajne bolniške blagajne, in nato šel v svoje stanovanje, kjer je obležal nezavesten. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico. Pogačar je pisal svoji ženi pismo in pravi, da mu ni več živeti zaradi neozdravljive bolezni. Nesrečnež prosi v pismu svoje prijatelje, naj mu nikar ne zamerijo, kar je naredil. Pogačar je bil v bolnišnici operiran in kakor čujemo, ne bo umrl. — Na enak način si ie včeraj prerezal vrat Franc Oražem iz Švice pri Dobrovi. Prepeljali so ga v bolnišnico. lj Shod perotuinarjev se je vršil včeraj v tukajšnji dvorani »Mestnega doma« iu je bil jako dobro obiskan. Poročilo o zanimivem shodu smo morali odložiti do jutri. — Koncert Frančška Ondfička je že druga sijajna točka letošnje koncertne sezone. Komaj so zmagali zvoki Kocianove violine, že nal vnema ogenj Ondričkovega duha. Odkar ga poznamo, je vedno enako razborit, finočuteč umetnik; pa kaj pravim vedno enak! Ondriček napreduje. Iznenadil nas je njegov samozavestni, mirni nastop, občudovali smo gladki tok njegovega loka. bajno petje njegovih gosli. Občudovanja vreden je, če ga gledamo s stališča tehnike; največje težkoče premaga kar igraje, sicer se pa zdi da zanj sploh ni nobenih težkoč, to je pokazal v »Sla-vikovem koncertu za violino«, v Wieniaw-skega »Taranteli« in zlasti v svoji »Češki rapsodiji«. Kdor ne ve kake skoro bi rekel neizvedljive reči je igral, bi mislil, da je tako igranje kar samoobsebi umevno, da gre kar samo od sebe, da ni v tem nobene težave. Iu če se taki fenomenalni tehniki pridruži še fino globoko čustvovanje, kakor smo ga občudovali sploh v^ vseh točkah bogatega sporeda, zlasti pa v Cajkovskega »Serenadi« ali »Češki rapsodiji«. Pa Ondriček ni le izboren proizvajalec, interpret, ampak on je tudi sam velik stvaritelj, izboren komponist. Njegova »Češka rapsodija« je silno lepo, vsestransko dovršeno delo i po misli, po ideji i po vsebini. Spričo teh velikih vrlin, ki je Bog ž njimi obdaril umetnika, se nam ne zdi čudno naravnost velikansko navdušenje, ki jc prevzemalo poslušalce, da so vsi očarani dajali z dolgotrajnim ploskanjem duška svojemu navdušenju. Ni sc hotelo poleči, dokler ni umetnik navrgel še par lepih skladb, dokler se ni umetnik še enkrat prikazal in nam za pozdrav v slovo še enkrat zaigral. Vreden interpret na klavirju je bil Jos. Famera. Njegove tenkočutne igre, pa tudi neumljivo dovršene tehnike, nc moremo dovolj prehvaliti. Bil je prekrasno ozadje Ondričku, pa tudi kot solist je izzval tak aplavz, da je moral tudi dati nekaj za nameček. Z eno besedo: koncert je v umetniškem oziru uspel nepričakovano sijajno. Malo več občinstva bi bili pač želeli. Seveda kakšen docela »decenten« va-lietetni večer pa kakšen »skrajno honeten« balet... Sicer pa je prehitro za Kocianovim koncertom sledil Ondfičkov koncert in to celo koncem meseca . . . lj Umrla je v Dalmatinovih ulicah št. 5. gospa Frančiška Svetek. lj Sleparje katere na Dunaju imenujejo »Chilchencr« so taki. ki poskušajo svojo srečo po raznih gostilnah s tem, da če morajo med menjavanjem denarja ogoljufati natakarico ali gostilničarja tako, da poberejo drobiž in svoj denar. Seveda sta pri takih manipulacijah navadno dva »prijatelja« katera navidezno eden druzega ne r>oznata. Pretekli teden sta prišla dva taka sleparja v Bevčevo gostilno na Dunajski cesti, kjer sta poskušala svojo srečo. Eden je hotel oslepariti natakarico za petak, drugi pa za krono. Ker se jima takoj ni posrečilo, sta odšla v sosedno Beličevo gostilno, kjer sta zopet poskušala svojo srečo, a so ju spoznali in poslali po stražnika, kateri je enega aretoval, drugi je pa še pravočasno odnesel pete. Aretovanec pravi, da je strojni paznik Engelbert Kapfer, rodom od Sv. Trojice pri Slovenjem Gradcu. Pobegli slepar je pa baje neki Zehenhofer iz Gradca. Ljubljanska policija je letos prijela že štiri take »Chilchcnerje« in jih oddala sodišču. Ker se je ta čifutski kšeft zelo razširil, naj bodo trgovci in gostilničarji previdni. Ij Podružnica Ljubljana I. av. društva državnih slug sklicuje na 3. novembra, ob 3. uri popoldne v društvene prostore hotela »Grajžar« na Dunajski cesti, vse člane na shod. Predmet razpravljanja bode: 1. Poročilo o pogajanjih z gg. državnimi poslanci, 2. poročilo društvenega gibanja, 3. razmotri-vanje o pritožbah cestarjev, 4. raznoterosti. Posebna vabila se ne bodo izdajala. lj Poizkušen rop? V petek zvečer okoli 6. ure je šla v Šiški stanujoča Ivana Mah-netova pri »Medenskem hribu« proti domu. Na ccsti jc skočil pred njo nek velik, lepo črno oblečen neznan moški in zahteval od nje denarja. Grozil ji jc. da čc tega ne stori, jo ubije. V trenotku sc je pa pripeljal mimo nek kolesar in vprašal, kaj ima neznanec opraviti z žensko. Napadalec se je kolesarja tako ustrašil, da jc zbežal. I j Izgubila je v soboto neka ženska, ko je kupovala kostanj na trgu nekaj denarja, ki ga je imela v zadrgnjeni denarnici. Razne stoarL Poroka Leopolda W6rtl»nga. V soboto se ie v Curihu civilno poročil Leopold Wolfling z gdčno. Ritter. Toselljeva opera. Kakor poroča časopis »Signali za muzikaličen svet«, hoče novi mož grofice Montignoso, pianist Henrik Toselli, neko opero komponirati. Poroka znane igralke. Z Dunaja se poroča, da se je ondi poročila gospa Helena Odi-lon z znanim lekarnarjem Belo pl. Pečic iz Zagreba. Ta poroka je v Avstriji neveljavne, ker njena poroka z Girardijem postavno še obstoja. Njena kuratela po novi poroki ostane naravno nedotaknjena. Morilka otrok. Iz Monakovega se poroča, da je 21-letna morilka Schnell priznala vse svoje umore. Priznala je, da je šest ji v varstvo izročenih otrok usmrtila z iglo. katero je porinila skozi glavo v možgane. V treh slučajih so mogli dognati, v treh so bila pa trupla že tako segnita, da se ni dal dokazati odtok krvi v možgane. Kuga se je pojavila v Mytileni. Kolera na Ruskem. V zadnjih treh dneh umrje v Kijevu redno do sto ljudi za kolero. V mestu vlada strašna panika, promet je skoraj popolnoma ustavljen. Mnogo prebivalcev zapušča mesto. Kolera se vedno bolj razširja v južni Rusiji. V Volhiniji nastopa močno, v Litavi do sedaj le tupatam. V guberniji Lu-blin je mnogo slučajev kolere. Ženski sodniki in občinski predstojniki. V več slovaških občinah so mesta sodnikov in občinskih predstojnikov zasedena z ženskami, kljub temu da na Ogrskem ženska volivna pravica še ni vpeljana. Vzrok tiči v tem, da so se vsi polnoletni moški izselili. Sedaj se poroča iz Velikega Varaždina, da so se pretekli teden zadnji možje mažarske občine Sitar, 200 po številu, izselili. Vsa mesta občinskega zastopstva so morala radi tega zasesti ženske. Ta poročila so popolnoma resnična. Na Ogrskem je mnogo občin, v katerih žive samo ženske, starčki in otroci, seveda od denarja, ki ga pošljejo možje iz Amerike. Nič manj interesantne pa ne bodo občine, ko se ti povrnejo in vpeljejo amerikanske šege in navade. Japonski vohuni v New-Yorku. »Matin« je prejel iz New Yorka brezžični brzojav, ki pravi, da so hoteli Japonci med ogledavanjem čet pri odkritju spomenika generala Siegel fotografirati nove tricolne amerikanske topove. Le prisotnost mnogobrojne policije je obvarovala japonske vohune, da jih razburjena množica ni linčala. Romanopisec kot lakaj. V Ne\v Yorku vzbuja splošno zabavo zanimivo odkritje, ki se je dogodilo zadnji čas v Ne\vportu. Upton Sinclair, znani pisatelj, je prevzel mesto lakaja v hiši gospe Vanderbilt, da bi tako lahko proučil življenje višjih krogov, ki ga potem opiše v bodoči knjigi. Kot tak je opazoval posebno pozorno mlada poročenca, ki jima je stregel. Pred tremi dnevi so ga pa nenadoma odpustili. Neki drugi lakaj je namreč opazil, da si novi lakaj ponoči pridno beleži notice. To se je zdelo Vanderbiltu sumljivo in so Sinclaira odpustili iz službe. Vsa Amerika željno pričakuje, kaj bo Sinclair odkril iz ne\vportskega društva. Škorpijon ga je pičil. Kletarja Conigija Piccoli v Trstu je v sredo, ko je delal v kleti, pičil škorpijon. Roka je neposredno po piku močno otekla in je postala najprej modra in potem črna. V takem stanju se je podal Piccoli k zdravniku dr. Stenico, ki je takoj izjavil, da ie zastrupljena kri in je njegovo življenje v smrtni nevarnosti. Iz slooanskeja soeta. si Tolstojevo pismo siromakom. V »Novem Vremenu« je Tolstoj objavil 3. t. m. pismo na siromake, ki se obračajo na njega s prošnjami za podpore. Pismo se glasi: »Ze pred več kakor dvajsetimi leti sem se odrekel svojemu premoženju. Nepremično premoženje, ki pripada meni, sem razdelil med svoje naslednike. Odrekel sem se tudi lastninski pravici na svoja dela in spise, ki so leta 1881. postali javno dobro. Na razpolago imam samo še tisti denar, ki sem ga nekoč dobil iz inozemstva, da ga razdelim med prebivalstvo v nekih vaseh, ki so obubožale vsled slabe letine in neplodovitosti, in denar, ki so mi ga izročile neke osebe, da ga razdelim po previdnosti. Jaz ga delim v bližjem krogu med vdove, sirote, pogorelce itd. Zaradi tega mojega razpolaganja z neznatnimi vsotami so neki lahkoumni dopisniki časopisov zmedli mnogo ljudi, ki se vedno bolj pogosto obračajo name s prošnjami za podporo. Razlogi, navedeni v teh prošnjah, so različni. Nekateri so lahkoumni, drugi zelo žalostni. Navadno se prosi v teh prošnjah za denarno pomoč, da more dotičnik dovršiti svoje študije, t. j. da more dobiti diplomo. One pretresljive — to so prošnje za pomoč, ki jih pošiljajo obitelji. ki so v na.ižalostnejšem stanju. Ker nisem bil v stanu zadovoljiti tem prošnjam, sem jih poizkušal odbiti s krepkim odgovorom, v katerem sem obžaloval, da jih ne morem izpolniti. Na večino teh odgovorov sem dobil jezna in razžaljiva pisma, zato nisem več odgovarjal. Tedaj sem pa zopet dobival jezna pisma, zakaj n» odgovorjam. Vsled tega smatram za potrebno, da prosim vse nesrečnike, naj sc ne obračajo name, ker jaz v to svrho nimam na razpolago nikakoršnega premoženja. Še ma- Kje bi komu drugemu mogel zadovoljiti na te prošnje, ker sem napravil to, kar sem rekel, to je odrekel sem se imetju in zato ne morem z denarjem pomagati tistim, ki se obračajo name! Da jaz lažem, govoreč, da nimam premoženja, tedaj bi s; od takega človeka še manj mogla pričakovati kakšna podpora.« izpred sodišča. Neumesten zagovor. Štefan Pere, naposled delavec pri posestniku vrtiljaka Valentinu Majeriču v Latermanovem drevoredu, izposodil si je lansko leto meseca maja od Ane (iorc kolo, vredno 180 kron, nato jc pa s kolesom izginil. Izdala se je tiralnica za njim in pred kratkim je bil zasačen. Pere se jc zagovarjal, da si je res izposodil kolo od Ane (iorc, da ga pa zaradi tega ni vrnil, ker mu je bil ukraden med tem časom, ko se je nahajal v neki gostilni; v kateri, tega osumljenec ni vedel povedati. Imel je tudi na tuje ime, Henrik Premsel, se glasečo delavsko knjižico. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe. Pohotni starec. Ze 60 let stari, oženjeni delavec Martin Vouta v Podmišlju je bil zaradi hudodelstva oskrumbe, učinjene na neki 1.3 let stari deklici, na dva meseca težke ječe obsojen. Slab izgovor. Janez Debevc, delavec iz Lipserja, bi moral iti leta 1908 na zadnji nabor. Tega pa ni maral čakati, marveč jo je mislil popihati v Ameriko, a je bil na ljubljanskem kolodvoru prijet in odveden v zapor. Debevc pravi, da se ni nameraval izseliti v Ameriko, ampak je bil namenjen v Feldkir-chen dela iskat. Ta zagovor izpodbije priča Janez Znidaršič, kateremu je rekel, da se pelje v Ameriko. Za kazen je dobil 1 mes. strogega zapora in mora plačati še 30 K denarne globe. Telefonska In brzojauna poročile ŽUPANSTVO NAŠIM POSLANCEM. Metlika, 28. oktobra. Podpisani se v imenu občine Radovica zahvaljujemo poslancem S. L. S., posebno Šukljeju in dr. Šusteršiču za trud ozir belokranjske železnice ter jim izražamo neomajno zaupanje. Zajedno ogorčeni protestiramo proti vsakemu poizkusu ta najvažnejši pogoj našega gospodarskega napredka preprečiti. Petrič, Cesar. Bajuk, Rezek v imenu občine. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj, 28. oktobra. Od sobote na nedeljo je cesar mirno spal. Le malo je motil lahek kašelj počitek. Okrepčan in krepak je vstal cesar ob pol 5. zjutraj. Cesar je zajtrkoval s tekom in je lahko jedel tudi podnevi. V svoji novi pisarni je bil cesar ob 9. dopoldne pri sv. maši. Po maši je rešil nekoliko aktov. Cesar se je izprehajal tudi včeraj po galeriji ob odprtih oknih. Ko se je cesar prikazal pri oknu, ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Cesar se jc ganjen zahvaljeval. Na cesarja jako dobro vpliva vsaki večer predno gre spat in-halacija solnih parov. Kašl.ianje ponehuje, re-konvalescenca lepo napreduje. Splošne avdi-jence se prično še ta teden. BUREN SHOD V PULJU. — KRVAV PRETEP MED HRVATI IN SOCIALISTI. Pulj. 28. oktobra. Ker so Hrvatje preprečili zadnji protestni shod puljske socialne demokracije proti dr. Laginijevemu predlogu volivne reforme za puljski občinski zastop, so socialisti poizkusili z novim shodom. Z obeh strani se je z vso silo agitiralo za shod. Včeraj ob 3. popoldne je bil Verdijev trg natlačen ljudstva. Prišli so celo ljudje iz Medu-lina in sosednih vasi. Socialni demokratje in italijanska iridenta so v bratski slogi prignali na shod vse kamoraše, iridentovce, inagistra-tovce in druge italijanaše. Hrvatje so zahtevali predsedstvo zase ter so predlagali za predsednika Luka Križa, za tajnika J. Kušaka. Socialistični sklicatelji so pa zasedli sredo in kar proglasili svoje predsedstvo. Govorila sta socialista Petejan in Haramina, ki je hudo napada! hrvaške narodne politike. Hrvatje so pa protestirali proti nasilstvu. Socialisti, oboroženi z noži in revolverji so potiskali Hrvate v stran. Prišlo je do boja, v katerem je tekla kri; več Hrvatov je ranjenih. Štirideset policajev se je vrglo med boreči se stranki ter tako naredilo socialistom duška, da so mogli dalje blatiti Hrvate. Da ne bi prišel noben Hrvat do besede, so hitro zaključili shod ter proglasili protest za sprejet. Ker so pa Hrvatje zahtevali še dalje besede, je prišlo zopet do boja, v katerem je bilo mnogo Hrvatov od socialistov ranjenih. Vse mesto je razburjeno. GIBANJE ZA STAVKO TRGOVSKIH POMOČNIKOV V TRSTU. Trst. 28. oktobra. Na včerajšnjem shodu trgovskih pomočnikov je prišlo do tepeža, katerega so povzročili navzoči anarhisti. Anarhisti so shod razbili. Stavka se danes ni pričela in se ie odložila. Trgovski pomočniki, ki so zahtevali, da se trgovine odpirajo zjutraj ob 8. in zapirajo ob 7. uri zvečer sprejmejo skoro gotovo kompromis, po katerem se bodo od 4. novembra odpirale trgovine ob 7. zjutraj, zapirale pa ob pol 8. uri zvečer. ČEŠKA KRIZA. Praga. 28. oktobra. Izvrševalni odbor češke radikalne narodne stranke .ie sklenil izjavo, ki poživlja češke poslance vseh strank, naj prično proti nagodbi z državnopravnega stališča obstrukcijo. Praga, 28. oktobra. Včeraj so se posvetovali v Pragi poslanci raznih čeških strank neobvezno, če je mogoča združitev čeških strank. Posvetovanja se nadaljujejo na Dunaju. KRVAVI IZGREDI OB BLAGOSLOVITVI CERKVE. Budimpešta, 28. oktobra. Povodom blagoslovitve katoliške cerkve v Czernoni so bili včeraj krvavi izgredi med kmeti in orožniki. Duhovščina je, ker so bile razširjene vesti o grozečih nemirih, prišla v spremstvu orožnikov, katere so kmetje napadli s kamni. Kmetje so vlekli proč cerkveno opravo. Orožniki so streljali in več kmetov ustrelili in ranili. Blagoslovitev se ni mogla izvršiti. OBSEDNO STANJE V BELGRADU. Belgrad, 28. oktobra. Na trgu sv. Marka je bil ljudski shod opozicionelne stranke, ki se ga je udeležilo .3000 oseb. Poslanci Stoja-novič, Velikovič in Voja Marinkovič so govorili, da je vladna notranja in zunanja politika pogubna in da je s koncentracijo vojaštva v Belgradu vlada pokazala, da hoče ustavno svobodo zadušiti. Shod je obsodil vladno politiko in odgodenje skupščine ter zahteval novih volitev. Gruča mladih ljudi je po shodu šla pred hotel de Pariš, kjer je zborovala mi-nisterialna stranka, je demonstrirala in s klici »Doli z vlado!« podrla zastavo. Vlada je poklicala zopet več bataljonov iz provincije v Belgrad ter pozvala tudi rezerviste pod orožje. Nad Belgraelom je proglašeno obsedno stanje. SHOD V SOFIJI. Sofija, 28. oktobra. Včeraj se je v zadevi vseučiliškega vprašanja vršil tu shod proti vladi. Shoda se jc udeležilo 10.000 oseb. Shod je pozval narod naj se bori za padec vlade. ZAKLADI V RAZVALINAH. Brancalerne, 28. oktobra. Pod razvalinami od potresa razdejanih hiš so našli zaklade. Pod eno hišo je bilo zakopanih 40.000 lir, pod drugo 4.000 lir in razne dragocenosti. ZOPET ROPARSKI NAPAD V SKOPLJSKI OKOLICI. Carigrad, 28. oktobra. Dne 24. t. m. je umorila neka srbska četa v skopljski okolici osem I3oIgarov, ki so šli sekat v gozd. Konzuli so si ogledali mrliče, ki so grozno razmesarjeni. V Karadaških gorah so se jako poslabšale razmere. Minuli teden se je izvršilo 13 umorov. Dobro ohranjen 2460 2-1 gramofon posebno priporočljiv gostilničarjem, se po nizki ceni proda. Naslov: Karol Dolenc, Železniki. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra s >proga, oziroma mati, gospa Fani Svetek roj. Bajde v oedeljo, dne 27. t. m., dopoldne, previdena s svetotajstvi za umirajoče. po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v torek, dne 29. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinove ulice 5, na pokopališče k Sv. Križu. Blago rajnico priporočamo v drag spomin. Novosti te* -a sx ss- *sr te sezije! A. Lukič Ljubljano, Pred Škofijo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih oenah. mmmm 2397 s ki je dovršil gimnazijo, iš6e primerne službe. Abiturijent, 2382 6 Ponudbe na upravn. .Slov.' pod .služba*. Iš8e stanovanje z dvema sobama v bližini jubilejnega mostu in sicer do 15. decembra. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 2414 3—3 se Zelo trpežno opeko t kakor strežno, zarezno m narodno, za oftoke m zldoole s priporoča u poljubni množini ooooooooooo " B. KODI, BOROVNICA. VODOVODI == kanalizacije, kopališča Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri :: :: :: :: :: pogodba):: :: :: :: :: ■o i«- w « ■ v- ■■ a cmo" g. ^rži^niH (Telefon |t. 82.) _ Podružnica : v Spljetu. s Oelniftka glavnica i i t K 2.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske komunalne srečke po K 15'|2. — Glavni dobitek K 400.000. Sprejema vlog« n« knjižio« in tekoči račun ter je obrestuje od dna vloga do Jh I O dna vzdiga po |2 O. Podružnica : v Celovcu, a i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i država podporo za izomiko, in duhovniki v slučaju, če drugih sposobnih ni. f) Povsod naj se gleda na pravilno izboljšanje hlevov, kar sc bo doseglo z zgledom, podukom, napravo načrtov in malimi podporami. 2. Izboljšanje poljedelstva: a) pravilno gnojenje, b) odbira najboljših semen, c) zadružna prodaja pridelkov in skupna nabava. Šc sc da veliko rešiti, čc nc bomo zamudili ugodnega časa. Znanost In umetnost. * P. Hattler umrl. Sloveči pisatelj Srca •Iczusovcga, pater Franc Hattler iz družbe Jezusove, jc umrl v Inomostu 13. oktobra t. I. * Načrtov za Gregorčičev nagrobnik jc došlo šest. Razpoloženi so v »Slov. Čitalnici« v Gorici od 26. t. 111. 8 dni. * Kmečka posojilnica. Spisal Andrej Žmavc, potovalni učitelj za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem. V Gradcu 1907. Založil pisatelj (Gradec, Brockmanngasse 118). Cena 1 K. Po pravici trdi pisatelj, da je Rajfajze-novka prava kmečka posojilnica. Iz tega bi sledila druga važna resnica, čim bolj se približujejo naše farne ali male posojilnice Raj-fujzenovim vzorom, tembolj so kmečke — prijateljice. Obenem pisatelj podava jasni na-vod za snovanje Rajfajzenovk, kakor jili pospešuje že nad 12 let štajerski deželni odbor in ki so združene v znani Zvezi graški, kateri je g. Andrej Žmavc kot uradnik od štajersk. deželnega odbora prideljen. Bergervoort, Erzielumgsbllder. 2 K 64 h. Scellauf, Perikopenerklarung in Zehnminuten-Predigten. Ncbst thematisehen Predigtcn u. religiosen Ansprachen. 5 K 40 h. Panholzer, Volks-Dramen zur Belehrung und Unterhaltung. V. Folgc: Rcligiose Scliau-spiclc fiir Frauendarstellungen. 2 K 16 h. Reisch-Kreibig, Bilanz und Steuer. Grundrisse der kaufmannischen Buchfiihrung unter be-sonderer Wiirdigung ihrer \virtscaftl. und juristisehen Bedeutung. I. Band: Einfache und doppcltc Buchfiihrung bei Privatunter-nehmungen. Vez. 10 K. VVillielin, Art., Die Reichsrats-Abgeordneten des allgemeinen Wahlrechtes. Ausfiihrl. Bio-graphien. 2 K. Schell, dr. H., Apologie des Chrlstentums. I. Band: Religion und Offenbarung. 8 K 88 h. Berscli, Allgemenlne Waarenkunde. Hand-buch fiir Kauflcutc und Ge\verUctrcibendc. Vez. 10 K. Volger, Lexlkon der gesamten Handelswis-sensehaften. Ein Nachschlagebuch fiir alte Fragen aus dem Gebietc des kaufmannischen Lebens. Vez. 15 K. Weiss, Quosque tandem? Die Agrarfragc im Lichte der Wahrheit. I K. Haring, Das neue Ehedekret »Nc temere«. Eine Gegeniiberstellung der alten und neuen kirchlichen Ehesclilicssungsform. 60 h. Hoppe, Lexikon der Elektrizitat und Elcktro-technik. Vez. 15 K. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. Po svetu. Dolenjske razmere. Gotovo ima naša Dolenjska skoro polovico rodovitnega sveta na Kranjskem iu skoro polovico prebivalstva v deželi. Nekdaj, ko je šc trta rodila in niso ljudje še Amerike poznali, je bilo lepo. Delavccv se je dobilo povsod v izobilju, žito jc bilo drago. V te-meniški dolini so nekateri gospodarji pridelali iio .300 mernikov pšenice in do 500 mernikov ajde. Ko jc trta opešala in je ccna žitu po 1. 1880 več kot za polovico padla, so se začeli iz revščine in potrebe seliti v Ameriko. Prvi vzrok izseljevanju jc bila torej gotovo revščina in žalostne gospodarske razmere doma. Ti izseljenci so imeli večinoma srečo v Ameriki in pošiljali domu na tisoče in tisoče kron. Tudi zdaj jc resnično, da denarja pride šc več iz Amerike, kakor ga vzamejo izseljenci sabo, toda delavnih moči ni. Doma propade gospodarstvo, dela sc slabo, večji gospodarji nc morejo dobiti hlapcev in so prisiljeni rodovitni svet puščati v puščo. Nekaj Amerikancev pride nazaj. Mnogi prinesejo precej denarja, drugi malo denarja, več pa slabih navad, doma sc ne morejo več navaditi. Ko so ostali mladeniči in možje zvedeli o zaslužku v Ameriki, ni bilo več mogoče ljudi doma obdržati. Kako tudi? Pri nas dela kmet celo leto. Zjutraj ob štirih vstane, pozno zvečer gre spat. Vsa družina mu pomaga. Nazadnje je pa še vesel, če nc napravi novega dolga. Iz Amerike pa pošlje 18-lctni fant v štirih mcsccih 800 kron zaslužka domu. »Saj bi tudi doma shajali, ko bi delali,« se navadno ugovarja takim Ame-rikancem. »Pri nas ni nič,« odgovarjajo tudi najbolj pametni gospodarji, »komaj rijemo«. Prišlo je tako daleč, da jc v večini župnij na 1000 ljudi skoro 200 najboljših in najkrep-kejših mož in mladeničev v Ameriki. Tolažba da bo tudi v Ameriki nazadnje prostora in zaslužka zmanjkalo, je za enkrat jako slaba, ker so v Ameriki še neizmerni prostori ne-obljudeni. Ravno zdaj napravlja ameriška vlada načrte, da izsuši ali pušče napoji z vodo prostore za ,300.000 družin. Kanada preredi lahko šc polovico toliko ljudi, kakor jih je zdaj' tam. Torej gotovo Amerika šc ne bo prenapolnjena. Prvi in glavni vzrok izseljevanja je torej gotovo gospodarski propad. Deloma je tudi res, da Dolenjci v nekaterih krajih radi pijejo in so lahkomišljcni. Cc pa pogledamo podatke, bomo videli, da pride najmanj daca od opojnih pijač ravno iz Dolenjsko. Res je pa naša Dolenjska gospodarsko najbolj zanemarjena. V novomeškem, krškem, črnomaljskem okraju se nahaja nekaj posojilnic, toda prav nič gospodarskih društev. Šola na Grmu ni imela na splošne gospodarske razmere skoro nobenega vpliva. Kako čudno sc je delalo z našim kmetom! Vedno sc je priporočalo: »Rabite umetna gnojila,« s ponosom se jc povdarjalo: »Toliko vagonov smo prodali, nismo ta zadnji, nc,« na tisoče in tisoče so dali ljudje za gnojila, pri tem pa pustili gnojnico, dragoceni domači gnoj, teči v bližnjo lužo in potok. Niso se potrudili učeni gospodje, da bi poizkušali zemljo, kaj se najbolj prilega, da bi nc bil noben vinar tja vržen. »Rajnik in žlindra, to jc najbolje, zmes dobro stori.« Lahko bi nam pokazali razne članke: Saj smo vse pisali.« Toda kdo je kmetu pokazal v dejanju in preizkusil njegovo grudo? Hleve so v zadnjem času mnogo popravljali. Kmetje so bili sami sebi pripuščeni in svoji nevednosti. Ostalo je vse pri starem, kakor jc bilo nekdaj. Ko bi šli sami okoli, nastavili ljudi, ki bi kmete poučevali, jim napravili načrte hlevov in jih naučili prav gnojiti, bile bi naše razmere lahko drugačne. Dolenjska živina ni slaba. Najlepše vole na Kranjskem rede gotovo ravno Dolenjci. Lc poglejte kako velike semnje ima Dolenjska. Par volov velja navadno 800 do 1000 K. Proda sc pa par volov tudi do 1600 K. Toda voloreja dandanes ne prinaša več posebnega dobička. Ko jc vol star dve leti in pol, je morebiti vreden 400 K. Ce odračunamo vrednost teletovo 70 K, ie priredil posestniknkleto 133 K 20 h. Pri tem porabita dva taka voia več kakor tri krave. Če jc mlekarna in dajejo ljudje mleko, da vsaka dobra krava na leto 200 K od mleka in prodanega teleta. Jasno je torej, da se moramo v krajih, ki so ugodni za živinorejo, tudi na Dolenjskem lotiti mlekarstva. Izseljevanje v Ameriko siccr n; bo še nehalo, vendar bodo ljudje ostali rajše doma in se lotili izboljšanja kmetijstva, če bodo videli, da morejo izhajati in da imata dežela in država resno voljo pomagati našemit kmetu. Da so mlekarne na Dolenjskem mogoče, se je pokazalo v Št. Vidu, kjer imajo nad 1200 litro mleka na dan. Dolenjsko mleko jc skoro bolj mastno kakor vsako drugo. Povprečno ima 4 do 43 odstotkov tolšče. Isto vidimo v mlekarni v Št. Lovrencu. Prerokovali so ji naprej pogin, napadali jo v »Narodu«, nagajali doma, mleka jc vendar vsaki dan več. Zdaj ga jc že nad 600 litrov na dan. Kmetje izpoznavajo: »To je pa res dobro!« Pri mlekarnah dobijo od krav štirikrat toliko, kakor so dobili poprej. Vsaki mesec so stalni dohodki. Zdaj vidi kmet, da mora imeti dobro motrnico, da jc treba na krave paziti, Ko sliši pripravni poduk, mu jc tudi kmalu jasno, kaj mu šc manjka. Napraviti bo torej treba in izvršiti za Dolenjsko gospodarski načrt, ki bi lahko obsegal sledeče misli: 1. Izboljšanje živinoreje z a) gnojenjem dobre plemenske živine. Posestniki združijo med seboj iu osnujejo krožke za rejo bikov in krav, katere bodo izbirali le od najboljših iu najbolj mlečnih krav. Ti krožki bi bili nekake »Zuchtstationen« dobre živine. b) Iz teh krožkov bi lahko napravile občine ali več občin skupaj živinarsko zadrugo. c) Da bi ljudje dobili veselje do lepe živine, sc napravijo v vsakem okraju ogledi lepe živine, ki bi bili obenem združeni s pre-movanjem. Premije bi dale občine, naše zadruge, posebno hranilnice iz tekočega, ker te morajo v prvi vrsti podpirati gospodarstvo, dežela, četudi še nc precej, in država. d) Kjer je le mogoče, naj se osnuje mlekarna. Čc imajo dve uri naokoli 200 litrov mleka na dan, sc žc izplača mlekarno osnovati. Delati morajo seveda skromno in požrtvovalno. Ljudje bodo kmalu izpoznaii, kaj je vredno mleko in začeli boljše gojiti živino. e) Napravijo naj se v vsakem okraju podučiti gospodarski tečaji za kake tri dni. Predavanje bi prevzeli potovalni učitelji, bolj izkušeni posestniki, katerim bi morala dati »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. Medved Anton, Za pravdo in srce, eleg. vez. do konca novembra radi predstave za skrajno znižano ceno 2 K 50 h. Medved Anton, Poezije. Ljubljana 1906. 262 strani 3 K 80 h, eleg. vez. 5 K. Leposlovna knjižnica. IV. zvezek: Dostojewski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. 3 K, eleg. vezano 4 K 20 h. Ljudska knjižnica. V. zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 h, vez. 2 K 60 h. Dr. Betrin Jurij, Kritična razprava o lurških dogodkih. III. del. 1 K 80 h. Brunet F. — Furlan J., Telovadba v petraz-rednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolali ter za dekliške osemrazrednice. Druga pomnožena izdaja, vez. 4 K. Burgar A., Simon (iregorčič, Življenjepis, broš. I K 20 h, vez. 2 K. Mercier, Psvchologie, v zv. pop. vez. 15 K 84 h. Kortschak, Strafreclitliches Taschenbucli. Praktischer Kommentar der fiir den Seel-sorge-Klerus \vichtigen Materien der oster-reichischen Strafgesetzgebung. Vez. 1 K 60 h. Trinajst let je bil v vodi — in je umrl. V Brtinšvigu jc umrl nedavno v vojvodski bolnišnici neki bolnik, ki je trinajst let živel v vodi. Dne 1. novembra 1894 je padci dvanajstletni zidar Ferdinand Schlime z drevesa in se je težko poškodoval. Vsled tega so ga sprejeli v vojvodsko bolnišnico. Zdravnik je konstatiral, da si jc zlomil hrbtenico in da je bila njena vsebina na onem mestu zdrobljena. Vsled tega so 11111 ohrumele tudi noge in ostali organi. Da bi ga rešili, so ga postavili v permanentno kopelj. Ker bi bila operacija brezuspešna, jc moral biti bolnik neprestano v vodi, ki je dotekala in odtekala po posebnem za to urejenem regulatorju. V tej kopelji so 11111 uredili tudi mizo, stole in ležišče. Voda jc imela temperaturo od 27 do 28 stopinj R. V tej kopelji je zaslužil z rezbarijo male denarne svote. ki jih je poslal materi, a kupil si je tudi voziček, v katerem se je vozil po mestu. Tako je životaril celih trinajst let. Razburljiv prizor. V neko dunajsko kavarno jc prišel neki huzarski poročnik, baje starejši sin bivšega zunanjega ministra Golu-cho\vskega, z dvema elegantno oblečenima damama. Kar naenkrat pa potegne ena dama, umetnica Lola Pawleda, revolver, iz katerega jc izstrelila več strelov na častnika in namerila tudi nase. Zadela pa ni nič in so razbile krogljc edinole zrcala. Vzrok napada ni natančno znan. Eni govore, da je bila Pa\\ leda ljubosumna, drugi pa, da jc rekla, predno jc streljala: »Ker sc nc moreva poročiti, umriva skupno!« Poštenemu načela, da sv o j e ČEVLJE prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......... Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.......... Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Goodyear šivani , . . Moški čevlji na trakove, usnje la box- calf, American-Style...... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja........ Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi....... Isti za dame.......... Sl 3'50 4'60 3-75 474 6-25 750 3- 1-10 V- 11 »» 11 11 11 •1 11 910 10-6 Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost! Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damsklh polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. a p 11 ic i> f Inke l, n «> m. <1 r. Damski salonski čevlji iz črnega usnja Al 1'Efl divje koze.........jI« i JU Damski polčevlji, cbevreau, lahki in so- ^'IC lidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, modema oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastinti kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chcvreau,Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Goodyear šivani, prav elegantni..... II II II 1» 1» II II Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9. r=;iitiiiiat(ittitiittiiiiiiiiii(iiiitt«iiiiiiiiiiiiiti(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiii«taiiiiiiiiiitiiiiiiitt(iiiiiiiiiitiii(iiititi(iiiiit*iiiiiiiiiiiiiiiii(=1 Bukuarna v Ljubljani >| je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela |j v komisijsko zalogo: Valvasor, Johann Weichard Freioherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-Niirnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7 + 696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877—79. Ne razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Eiiuvohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und GebrSuchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12" -. Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments- Wtirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sem und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Turkischen als Christlichen Oreutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs - Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov. Wolf-Cigele, Deutsch-slovenisches W6rterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'-, vez v l/s usnje K 10'—. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16—, v '/» usnjatih vezavah K 22 — Verhoveo, I. Professor, Die wohllGbl. landesftirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —-60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60. — Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60. Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 250. Schumi, Fr., Archiv fur Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. III+ 393 strani. Znižana cena. K 2 50. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —. — II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906.LXXXIV + 514 strani. K 10'—. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 -, vezano K 22'—. IMitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740-1780. — 1881. K 140. Dalje priporočamo: Leposlovna knjiinioa: I. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3 . II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgfi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. III. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—, eleg. vez. K 4 20. !! Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. (1 vez. K 5 —. 'I Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljub || Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz = širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima polj sebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor | tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v | knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem | antlkvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na raz-| polago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na 1 zahtevo razpošiljal s I. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-| dejo pred tem dnevom, si zabeležimo. | Katoliška Bukvama v Ljubljani. JM, niillliim ...........................................................iiirMitiLiiniiMliluiiilliiMiiiniiiMiiMiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiMtiiiliiiiiiiiiiiiMn i I 1 i Si 11 i Stavbeni prostori, pripravni za vile, okoli kolizejskega poslopja, se prodajo od IO do 20 kron kvadratni meter v pisarni D e -g h e n g h i na Dunajski cesti Štev. 22. 2347 5 Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J.Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. Razglas. pne 7 novembra l I. ob 9. uri dopoldne se vrši javna dražba pri župnijski cerkvi v Križih pri Tržiču radi 2443 6-1 zgradbe novega pokopališča. Dela so proračunjena na 1C0() kron. Proračun in načrt sta na vpogled pri županstvu v Scbcnjah. Pred začetkom dražbe je treba položiti 1 varščine. Županstvo Sv. Križ pri Tržiču, dne 23. oktobra 1907. MKREGflR !pasar in IzdelovateU cerkvenega! .... orodja In posode .. se priporoča velačast.' cerkvenim predstojnittvom v obilna naročila ter 9i usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na ElUabefnl cesti blizu samostana oo. jezuitov in nasproti Jožefinuma. S6S 3 118 i 1IIIII lil v Angleškem skladišču oblek do dne 2. novembra t. I. zaradi ogromno velike zaloge konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke. Nizke cene brez konkurence 2424 O. BERNATOVIČ 6 5 Ljubljana, Glavni trg štev. 5. Proda se nov, izvrsten ^49 2—2 * • onii zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji. — Več se izve pri lastniku Antonu Za-vodniku, organistu, Vel. Lašče. Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, - priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za niašna vina, imaKmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55-65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Važna novost! Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno v elegantni vezavi. Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. I. „Slovenec\ Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", »Ljubljanski Zvon" in »Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču. Obenem priporočamo tudi: 23'6 t2 6 Anton Medved: s Cena K 380, eleg. vez. K 5.—. Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov. Katoliška Bukvama v Ljubljani.