DV Uredništvo je t Kopitarjevi nllol fitev. C/.II1. Rokopisi ne ne vračalo; nefr&nklrana pismr- se ne «=» »prejemajo. — Uredniškega teloiona štev. 74. =•■ Dpravnlštvo ]e v Kopitarjevi nllot št. 6. — Rtfinn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. St. 7563. — Upravrlikega telefona St. 188. Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 52. v Liomianl v ponedeljek, 5, marca 1917. LelB M E5 Velja po poŠti: 5 ss oelo leto naprs].. K 26*— ss en mesec „ . .„ 2-20 ■aNemčijooeloletno. n 28 — is ostalo Inosamstvo. „ 35-— V Ljubljani na dom: Is oelo Isto naprej.. K 24-— aa «a meseo „ .. K 2*— V opravi prejeman neseSno „ 1-80 b Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 7"— ss Hemiljo oeloletno. „ 9-— is ostalo lnolemstro. „ 12 — Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali ■)• prostor) sa enkrat . . . . 90 Nt sa dva- In večkrat . ,, 25 „ prt večjih naročilih primere« popnst po dogovor«. Enostolpna petitvrsta |« Nf Izhaja vsak dan Isvssmil ■«• delje in prasnlke, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga voml rad. Bodočnost Trsta. Brezdvomno je bil Trst že pred vojno najvažnejše avstrijsko trgovsko pomorsko pristanišče. Vse trgovske žile monarhije so vodile v Trst, 'v katerega je prihajalo in odhajalo najrazličnejše blago ne samo v Avstrijo, temveč tudi v druge države. Im-poj*t blaga je bil tako velik, da je bilo potreba z naraščajočo trgovsko mornarico nasuti vsepolno novih pomolov, da so ladje zamogle pristajati. Najdaljšo progo je vozil avstrijski Lloyd v Kobe na Japonsko. Poleg Lloyda jc bila Austro-Americana najvažnejši faktor v svetovni trgovini Av-stro-Ogrske. Skladišča v prosti luki v Trstu so postajala vedno bolj potrebna razširjenja, dasi so dolga preko dva kilometra in široka od 200 do 600 metrov. Pri Sv. Marku ter na južnem delu Trsta so se množile stavbe novih ladij in splavi so postali že vsakdanjost. Po vojni pa sc bo promet med nami in inozemstvom brezdvomno potrojil. Radi tega bi bilo umestno že sedaj resno misliti na razširjenje pristanišča, cla nas naval trgovskega obrata ne najde nepripravljenih. Furlanski Tržič (Monfalco-ne) ni pripraven za podružnico Trsta, ker je tam morje preplitvo, izven enega kanala, ki so ga ustvarile pridne človeške roke. Istotako plitvo je morje proti Barkovljam in Miramaru. Če bi se hoteli omejiti le na Trst, ne bi kazalo druzega, kot izboljšati mogočne valolome na miljski in koperski višini ter jih z novimi pomoli zvezati z obrežjem pri svetilniku in državnem kolodvoru. V tem slučaju bi bilo potrebno, valolome izdatno razširiti, ker bi bili dosedanji za voznike preozki. Nepregledno velikega pomena za blagostanje vseh evropskih držav je Sueški prekop. Sicer je ta prekop navidezno last po Lessepsu ustanovljene družbe s sedežem v Ismaili. Vendar pa se Angleži po okupaciji Egipta leta 1882. delajo izključnim gospodarjem prekopa, dasiravno se je ta prekop leta 1888. vsled dogovora med Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Španijo, Turčijo, Francosko, Rusko. Angleško, Turčijo in Nizozemsko proglasil za nevtralnega. Od izbruha sedanje vojne dalje pa se Angleži ne brigajo več za ta dogovor in si prekop laste kar po svoje. Imajo namreč večino akcij v rokah. ^Morska pot iz Evrope v Indijo se skozi Sueški prekop skrajša za 27 do 40 dni, to je, ladje bi potrebovale za tako pot, če bi vozile okrog rta Dobre Nade, toliko dni več. Angleška pomorska roparska politika pa se je vsedla na ta prekop z novo kramarijo. Poleg drugih pristojbin za električno luč, vlačenje parnikov itd. so nastavili angleški kramarji za prevoz skozi Sueški prekop tudi te-le takse; 81» fran- kov je plačati za vsako ladjino tono netto-obsega; za ballast-ladje 6 frankov; dalje za vsako osebo od treh do 12 let 5 frankov in od 12 let dalje pa 10 frankov. Na ta način je moral odšteti srednje vrste parnik Angležem v zlatu okroglo 18.000 K. Ako vzamemo, da se je pred vojno vozilo skozi Sueški prekop samo 30 ladij na dan, vidimo, da so se Angleži obogateli dnevno najmanj en milijon kron — čistega. Res jc, da si je potnik iz srca želel to kratko pot, ki je pa strašno dolgočasna. Vsakdo, ki je prispel v Sueški zaliv m zdrčal v Rdeče morje, ni bil vesel sueških udobnosti. Sueški prekop je tedaj življenjskega pomena za vse evropske države, posebno pa za osrednji velesili, ki sta v dveh letih izoliranja gotovo precej izčrpali kolonijal-no blago, domačim izdelkom pa bi grozila visoka konjunktura, ako sc po vojni z vso silo ne vržeta na delo, da dohitite, kar se je vsled vojne zamudilo. V ta namen pa je potrebna popolna nevtralizacija Sueškega prekopa in upravo bi morale prevzeti vse interesiranc velesile. Le r.a ta način se bo skrajšana pot skozi Sueški prekop poznala tudi v — državni blagajni in pri narodnem gospodarstvu osrednjih velesil. Na tem temelju bi se dalo stroške uprave prekopa nadzirati. In ako postane prekop definitivna last celokupnosti, tedaj odpade tudi vsaka dofcičkaželjnost pri taksah za prevoz ladij. Za prostost morja bi bil isti način mu-tatis mutandis potreben tudi za Gibraltar. S tem bi bil tržaški luki prideljen velik plus in žele tedaj bi Trst kot pristanišče lahko pričel dihati s polnimi plučami. Naša trgovska mornarica ima še velike naloge v zvezah z južno in severno-ameriško trgovino, V dosego vsega tega pa je predvsem potrebno: razširjanje pristaniških naprav v Trstu; povečanje trgovske mornarice ter popolna nevtralizacija Sueškega prekopa, skozi katerega pot naj bo izven upravriih stroškov docela prosta. Ko nam zopet zašije solnce miru, upamo, da bo sprava trajna, častna in plodo-nosna. Trstu se bodo in se morajo odpreti vrata na stežaj v svet in nazaj. Nihče naj ne stoji skrit za temi stežaji. Kajti, ko se vse to izvrši, tedaj šele bo dobil Trst pravo lice trgovskega studenca, iz katerega bodo zajemali — vsi narodi sveta! Slovenski narodni gospodarji imajo vzroka in dolžnosti dovolj, da je Trst temelj njihovega mišljenja in delovanja. V saboru a drese na novega Dve adresi. je večina predložila načrt kralja. V uvodu po- udarja in ponavlja stoletno zvestobo, izpričano s tolikimi žrtvami. Po vojni pride nova doba; pri nas bo potrebna notranja obnovitev narodov na načelu medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Dela bo veliko, potreba bo plemenite tekme vseh narodov v smeri združitve narodnih sil in njih harmoničnega razvoja. V tej tekmi želi tudi hrvatski narod imeti svoje mesto. Zaveda sc svojega položaja in ve, kako velika naloga ga čaka v državnem in kulturnem življenju. Noseč daleč na jug kulturo in napredek, a pričakujoč svoj gospodarski preporod, ne daje on le življenjsko silo kraljevini F» vatski in sijaj habsburškemu prestolu, temveč se krepi tudi v veri v ustvarjenje hrvatskih narodnih idealov v zvezi z monarhijo in v ogrsko-hrvatski državni za-jcdnici. Eluiško jednoten, jednoten po krvi in jeziku, po demokratski podlagi in demokratskih težnjah svojega bitja je gojil naš celokupni narod brez ozira na verske in imenske razlike v svoji duši vročo željo po ujedinjenju, ki je z močjo nacionalno-kul-turne privlačnosti prožemala vsa srca naroda našega vse do živih obal Jadranskega morja ter sirom Bosne in Hercegovine. Dosedanja razcepljenost hrvatskega naroda jc bila v veliko škodo naroda in monarhije. Za narodno ujedinjenje pa govore tudi zgodovinske pravice in pogodbe, ki vsebujejo zahtevo in pravico po vtele-šenju hrvatskih zemelj. Hrvatski narod, zahtevajoč svoje ujedinjenje in vedoč, da iz njega ne izirle obnovljena le kraljevina Hrvatska, temveč tudi državna zajednica, smatra in veruje, da bo madžarski narod s popolnim razumevanjem in ijubavjo podpiral hrvatski narod v ustvarjanju tega cilja in da ne bo ostalo pri prvem koraku, storjenem na obvezni in temeljni način v § 65. nagodbe iz lota 1863. Opozicija je vložila obširno adreso, ki jc dosti bolj zanimiva. V uvodu ravnotako poudarja hrvatsko zvestobo in udanost, omenja pa, da je Hrvate zelo zabolelo, ker o nastopu novega vladarja hrvatski sabor ni bil obveščen naravnost s posebnim re-skriptom na bana. Ogri hočejo tako vzeti hrvatski pravni značaj suverene države in izvajajo, cla je Hrvatska samo podložna provinca Ogrske, ne pa z Ogrsko enakopravna, ocl nje različna in pravno neodvisna država. Opozicija pravi, da mora sabor ugovarjati proti takemu naziranju in navaja, da je v hrvatskem narodu vedno bila živa zavest o popolni neodvisnosti kraljevine Hrvatske. Sedanji sabor je prepričan, da Nj. Veličanstvo Hrvatsko vlada na temelju hrvatskih, ne pa ogrskih državnih zakonov. • 1 . t LISTEK. 22 Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalie.) »Kako bi ne bil, Presvetli, ako se spominjam pogovorov ob Sazavi? Kojuta, nekdaj prvi župan Vratislavov, mi je pravi! stvari, ki delajo mrka lica in tožno srce. Jeza knezov se še ni ohladila in ni se pozabil, da je Kojuta nastopil v taboru pri Nahodih proti knezu, češ da naj ne potrdi za praškega škofa Saša Lanzona, litome-riškega prošta, ampak domačina Jaromira, knezovega brata.« »Tudi jaz čakam, Dobrovil, da me zadene slična usoda.« »Ne daj Bog, Presvetlil da ti svet odprt na vse strani, ali Kojuta, ki ima dom, ki ima družino, ne more poleteti na jug, kakor ti, in je prikovan na rodno, dasi nehvaležno zemljo.« »In kaj dela moj prijatelj Smil Bože-jevec, bivši zatiški župan?« »Tudi on je žalosten,« odgovarja Dobrovit, »skriva se pred jezo knezovo in mi je tožil, da ga otroci zapuščajo. Naveličali so se živeti na svojem domu brej: go» spodarja, brez očeta, in silijo ga, naj sc ukloni. Ni ga drevesa, je rekel Emil, da bi mi prijazno odkimal, ni jc živali, ki bi se mu laskala, ni ga dvora, ki naj bi ga sprejel z veseljem, vse mu jc postalo loško, leška tudi domača zemlja.« »Naj sc ne boji ne Emil ne Kojuta. Poskusili bomo svojo srečo in vedi, Dobro-vit, da bom potegnil meč na široko, da dosežem tisto vrv, ki zapleta naš dom, ki usužnuje naše ljudi. In če se temelji rušijo, če se junaki jokajo, če strele užigajo plamen, da nas uduši, nc boj se! Prelepa je domovina, da se ne bi žrtvoval zanjo, preveč jo ljubim, da bi jo pustil ponižano, onečaščeno po nemških rokah. »Slavi ti, presvetli prošt! Mi gremo za tabo — tudi v smrt!« »In če se nam sreča obrne, če se nam načrt ponesreči, potem z Bogom, češka zemlja!« »In se ti ne bo, presvetli! V tebi je volja in moč. Knez Vratislav se 'oo zavedal resnice in se oprijel pravice, zamahnil bo z roko in v prah se stere kopje, ki sega po naših zakladih.« »Dediščina Cirilo-Metodova je, ki nani bodi sveta in z njo na prsih in v srcu sc poženemo v ogenj, iz katerega žari pri-hodniost, .se svita sreča in se smeji zado-voljnost Ti nc veš, Dobrovil, kako sveta mi jc knjiga našega velikega svetca, to pa zato, ker sem prevret od prepričanja, da nr.ni lc dedščina velegraiskctfa vladike ža- gotovi naše cilje, našo vero, naš jezik, naše običaje!« »In knez Vratislav ti je naklonjen. Poveri ti šc veliko nalogo v tem oziru. Ni več tistega duha, kakor je bil tvoj otec Spitignev, ki je za hermelinov plašč in škofijsko mitro prodal slovensko liturgijo,« »Veliko besedo si izpregovoril in prijel bi te z?, pete ter vrgel tja doli čez steno, cla nisi govoril resnice, Dobrovit! Zato popravimo grehe svojih očetov in žalostna nam rodica, ako ne bo tako! Počakam povrnitve lepe Evfemije, potem pa na delo. V Prago pcjdcm, usul bom celo morje zgovornosti v Svetoslavino srce in ni besa, da bi ne omečil njenega srca. Tudi jaz bom nosil mitro, ljubi moj Dobrovit, pa ne z latinskimi našivi, kakor moj otec Spitignev, ampak Cirilova azbuka sc bo svitala v zlatih obrobkih na zglavju moje kape.« Tako mi Boga, cla ne, Viccmilov sin!« Večerna zarja se je tonila na zahodu in Svetobor je zopet slonel sam na oknu in zamišljeno zrl po ravnini. Misli so mu uhajale daleč daleč doli na jug, koder se ga spominjajo prijatelji, da jc večerna i zarja že davno izginila na nebeškem ob- | zorju in je večerni mrak objel zemljo, ob- j jel tudi trudne oči brnskega prošta. IX. Kneginja Evfemija sc je vračala iz Prage z mnogimi pozdravi in veselimi uspehi. Rumenih zlatov celo posodo je pustila na Spilbergu in kneginja Valburga je dobila velika nakazila od deželnega' kneza, kako naj pomore proštu Svetoboru pri novih cerkvenih stavbah. Deželni kancler in nadškof praški je poslal Svetoboru več mašnikov, ki naj pomagajo proštu Y njegovem drlovanju. Z-ažarelo je lice brnskemu proštu, ka jc zagledal veliko vsoto zlatov, bratovsko je sprejel poslane mašnike, toda onirzelo mu jc srce in hladen je bil poljub, ki ga je pritisnil sobratom na lica. To niso bili menihi iz sazavske šole, to so bili duhovniki iz Regensburga, ki niso umeli jezika' češkega ljudstva. Čemu mi bodo,* jc zaklical Svetobor, »ker nc umejo češke besede?' Brali bodo sveto mašo, prejasni knez, in ti pomagali voditi proštijo in nadzirali zidanje bočjih hramov,« odvrne kneginja Valburga. In kdo bode ljudem oznanjeval božjo besedo?« Naučili sc že bodo od ljudstva,« od-< vrne hladno Valburga. Svetobor ni bil zadovoljen z odgovorom in je premišljal, kaj naj bi storil? Porodila sc mu je misel, da bode sam otvo-ril cirilometodijsko šolo. Nekaj mašnikov sc je zglasilo in Svetobor jih je vsak dan poučeval v slovenskem bogoslužju. Grei flppnyi c poMaiii. Grof Apponyi ie 2. t. m. v ogrski zbornici naglašal, da so vojno povzročile na treh straneh obstoječe napet zunanje politične razmere: angleško-nemška, franco-skonemška in rusko-avstrijska napetost. Sedanjo vojsko je v prvi vrsti povzročila Rusija, kar najbolje dokazuje okolnost, da so v Rusiji najbolj hujskali na vojsko, ko so v zahodni Evropi z vso silo delali na to, da se vzravnajo ncmško-francoska in nemško-angleška nasprotstva. Nasprotstva so pa postala miru nevarna šele. ko se je pridružila Anglija sporazumu Francozov in Rusov. Sklepu združenih vojnih vodstev, da se proti temu sovražniku krepko nastopa z najostrejšim orožjem neomejene podmorske vojske zato popolnoma pritrjuje. Glede na razmere nasproti Italiji in Rumuniji jc rekel: Napačno je bilo, ker nismo v teh deželah pravočasno opazili proti nam naperjene agitacije, da smo jo podcenjevali in ker nismo primerno nastopili proti njej. Opozicija sc je vedno zavzemala za to, da mora ogrski narod skupno z zavezniki napeti vse sile za zmagovit konec vojske. Ker je to povsod znano, tudi našim sovražnikom, ni samo pravično, marveč naravnost veleva dolžnost, da bi se kriti-kovalo delovanje avstrijskega vojnega vodstva, ker ni delovalo tako, da bi se monarhija približala označenemu smotru. Kljub temu opušča kritiko, ker so se zadnje dni izvedle osebne izpremembe v vojnem vodstvu, o katerih upravičeno upa, da se bodo v kratkem razmere primerno izpreme-nile. Glede na delegacije jc opozarjal nasproti stališču min. predsednika, da nc more pritiskati radi sklicanja delegacij na avstrijsko vlado, na svoj lanski predlog, naj ogrska vlada in ogrska posvetovanja skrbijo za to, če avstrijska vlada ni za delegacije, c!a bedo skupni ministri bodisi v. ogrskem parlamentu ali v kaki novi kor-poraciji polagali račun o svojem delovanju. Tega stališča se drži še danes. Grof Appohvi je govoril nato o pogodbi. Poizkušal jc s podatki dokazati, da je avstrijska politika postojjala z Ogrsko kakor s kako kolonijo. Ni misliti, da ne bi hotela Nemčija sklepati posebnih trgovinskih pogodb z Avstrijo ali z Ogrsko. Nemčija potrebuje vsa.i v taki meri monarhijo, kakor monarh ja Nemčijo. Končno ie govoril Apponyi še o volilni preosnovi. Polemiziral ie proti izvajanjem Tisze v tej zadevi in rekel: Starostna meja 30 leč ie naravnost protisocialna, ker umetno znižuje število, volilccv delavstvu na škedo. 1 lopi pri Sonci prvega marca, ni opaziti trenutno nc pri prijatlju ne pri sovražniku znakov kakih dalekosežnih dogodkov. Vse čaka. Pač pa imamo kakor preje pri Sv. Katarini tako sedaj pri Vrtojbi posamezne, včesih prccej krvave boje. Tudi včeraj popoldne so Lahi precej živahno obstreljevali bolnišnicc našega Rdečega križa. Uspeha niso prinesli zadnji boji pri Gorici Italijanom nobenega. Sicer sc pa ves sedanji bojni položaj na Goriškem v zaledju čisto napačno presoja. Vse vesti o goriški fronti, raztresene v zaledju, posebno pa na Štajerskem, spadajo v polje pravljic. Tudi poročila drugih dobro informiranih inozemskih nam prijaznih listov o tozadevni izjalovljeni avstrijski ofenzivi pri Gorici so brez vsake podlage. Od devete laške ofenzive dalje ni bilo nobenih večjih bojev, nobene močnejše arti-ljerijskc predpriprave nc od naše, nc cd italijanske strani. Vendar kažejo vsi znaki, da se Lahi pripravljajo v bodočih dneh na skorajšni odločilen sunek, a vendar k?že njihovo obotavljanje, da imajo to pot večji rešpekt pred našim orožjem. Tisočera topovska žrela molče večji del na tej in oni strani. Kupi streliva stoje pripravljeni nri prijatelju in sovražniku. Kako dolgo? Tudi danes pade le tupatam le posamezni strel. Tudi poizvedovalni po'eti letalcev so red-ki. Dnevi polni čudovitega goriškega solncn. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. marca. Uradno: V Sugani so Italijani na nekaterih točkah od.čacs do časa živahno streljali s topovi, Sovražni oddelek, ki je bil napredoval proti našim črtam ob potoku Mar,o, smo takoj potisnili v njegovo postojanko nazaj. Zahodno Asiaga jc patrulja tirolskih črnovo;nikov ponoči prekoračila sotesko Assa, naskočila jc italijanski jarek zahodno Canove, premagala posadko in se vrnila s poizvedovanja z nekaterimi ujetniki. Dunaj, 4. marca. Uradno:. Oddelki pešpolka št. 24 in c. kr. črno-vojn!škega polka št. 20 so rinoči uničili neki podkop in sovražne predpostojanke pri Zgornji Vrtojbi. Ujeli so 47 mož in zaplenili 2 strojni puškL Pri Podsabotinu je uničilo naše topništvo skladišče streliva. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko poročilo. 3. marca. Topništvo je od časa do časa na celi bojni črti streljalo. Naše baterije so razkropile sovražne skupine, ki so se nahajale na Marmolati v zasedi in povzro* čile nekaj požarov. Naši pehotni oddelki so uspešno napadali sovražne črte v okolici Scurelle (Moso-Brento), med Monte Sief in Monte Setsasz (Andraž potok-Corde-vole) in vzhodno Vrtojbe (pri Gorici). Razrušili so sovražne obrambne naprave in zr-plenili strelivo in vojno blage. Podobne poizkuse sovražnih patrulj so naši odbili za Casino (vzhodno Marde), na Mrzlem in na Krasu. Naše letalci so obstreljevali zadaj ležeče sovražne zveze na Kresu. (Medklic: Napravimo vendar že konec s tem mednarodnim šarlatanom!) Neumljivo je, kaj hoče ministrstvo doseči z odredbo, da se vojaška vežbališča in javni vrtovi obdelajo in posejejo z žitom, kajti Italiji ne manjka zemlje, marveč delovnih moči, ki jih jc vojno vodstvo zaplenilo. Pravtako slabo je s premogom in z ladjami. Velik del odgovornosti za vse zlo pade na kabinet Salandru, na pristop Italije k londonski pogodbi. Maja meseca 1915 So dejali, da Italija ne, sme uiti uro več čakati s svojim nastopom, danes se pa vprašamo, Če sc nastop ni izvršil edinole v interesu takratnega kabineta. Salandra je, da je zagotovil svoje stališče, parlament zvodil in obrekoval svojega prednika Gio-littija, ki ima edino ta greh, da je kralju priporočil Salandro in Sonnina kot sposobna naslednika v vladi. Treiji božič oo 6oBh. 1917. kra mir Goriško, dne 1, marca Na bojišču pri Gorici vlada kljub •asnim pomladnim dnevom v splošnem iir. To s--j pravi, tudi danes, ko imamo žc Italijanska zbornica. Curih, 4. marca. (Kor. ur.) V italijanski zbornici so štirje poslanci vložili številne pritožbe o stanju poljedelstva, o pomanjkanju živil, kakor tudi o pomanjkljivosti in počasnosti vseh odredb, ki jih jc izdalo prejšnje in tedanje ministrstvo. Giolittijanec Grosso Campana je prosil ministrstvo za natančno pojasnilo, če je dovolj žita v deželi ali ne. V prvem slučaju bi bile vse uove omejitve nekoristne. S takimi šalami, kakor podelitev svetinj pekom, se ničesar ne izpremeni, četudi je j napis na svetinji napravil sam d'Annunzio, Povodom obdarovanja domačih čot cesarjevičevega pešpolka št, 17, 27. domobranskega pešpolka in 27. črnovojniškega polka z božičnimi darili, katero je izvedel damski odbor pod predsedništvom gospe grofice Marije Attems, do došla tukajšnjemu deželnemu predsedstvu sledeča zahvalna pisma c. in kr. vojnega ministrstva, Njegove ekscelence gospoda generalnega polkovnika pl. B o r o e v i č a in pod-maršala S c o 11 i. »C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad, skupina III, št. 21, Dunaj, dne 30, januarja 1917, Vojni oskrbovalni urad c. in kr, vojnega ministrstva je iz cenjene note številka 8182/Mob. ex 1916 z dne 23. januarja 1917 z velikim zadovljstvom izvidel na kako vseskozi dobro urejen, ljubezniv in skrben način so bila razposlana, božična darila četam, ki se dopolnuiejo \z kronovine Kranjske. Za to uspešno podpiranje akcije »Božič na bojišču«, uvedene od vojnega oskrbovalnega urada za vse pripadnike armade, se jzreka najboljša in najgloblje občutena zahvala in se prosi, sporočiti zahvalo c. in kr. vojnega ministrstva, vojni oskrbovalni urad, tudi Njenemu visokorodju go-spej grofici Mariji Attems kakor tudi njenim zaslužnim sotrudnicam in šolskim otrokom. Ponosna zavest, da je sodeloval pri plemenitem, domoljubnem delu in da je napravil veselje našim vrlim vojnikom, naj napolnuje vsakega posameznega sotrud-nika s srčnim zadovoljstvom. L o b I, FML., s. r.« »Armadno poveljstvo je izvedelo iz cenjenega dopisa z dne 23. januarja 1917, št. 8182/Mob. iz 1916, o bogati poklonitvi božičnih daril za čete na bojišču in se po-čašča p. t. za izvedbo akcije izreči najtoplejšo zahvalo s prošnjo, sporočiti zahvalo tudi Njenemu visokorodju gospej grofici Mariji A 11 e m s in pa komitejem, ki so bili pri izvršitvi akcijc na odličen način udeleženi. Boroevič, G.-O., s. r. kakor tudi potom okrajnih šolskih oblasti učiteljstvu in po teh šolskim otrokom. Pri tej priliki je deželno predsedništvo izreklo vsem navedenim zahvalo tudi v 3vbjcm imenu. Zvezo Nem® z MM. i Navodila nemškega zunanjega urada nemškemu poslaniku v Mehiki. Berlin, 2. marca. (K. u.) Wolffov urad poroča: Ameriško Časopisje priobčuje obvestila o navodilih nemškega zunanjega urada nemškemu poslaniku v Mehiki za slučaj, če bi se Nemčiji po proglasitvi neomejene podmorske vojne posrečilo, ohraniti Združenih držav nevtralnih. Ta poročila temelje na tem-ie stvarnem položaju: Ko se jc sklenilo, da sc začne s 1. februarjem neomejena podmorska vojna, je bilo treba spričo dosedanjega obnašanja .ameriške vlade računati z možnostjo, da nastane spor z Združenimi državami Severne Amerike. Da je bilo to računanje pravilno, doka« zujejo dejstva. Ameriška vlada je takoj po razglasitvi naše zaporne izjave pretrgala z Nemčijo diplomatične zveze in pozvala ostale nevtralne države, «da se pridružijo njenemu postopanju. Previdcvajoč te možnosti ni bila samo pravica, marveč tudi dolžnost državnega vodstva, da pravočasno poskrbi potrebno za slučaj oboroženega spora z ameriškimi državami, da prepreči, če mogoče, da bi se kak nadaljni na-spiotnik pridružil našim sovražnikom. Cesarski poslanik je dobil zato sredi januarja nalog, naj v slučaju, da bi nam Združene država napovedale vojno, ponudi mehi-kanski vladi zvezo z Nemčijo in dogovori z njo natančnejše podrobnosti. Obenem se je pa poslaniku izrecno naročilo, naj ne dela pri mehikanski vladi preje nobenih korakov, dokler ne bo popolnoma zanesljivo zvedel, da je Amerika napovedala vojno. Po kakšnem potu in načinu je ameriška vlada zvedela za ta nalog, ki se je tajnim potom poslal v Mehiko, ni znano. Vendar se je izvršilo izdajstvo — za tak čin namreč najbrže gre — po vsej priliki na ameriškem ozemlju. Armadno poveljstvo prosi, sprejeti za bogato božično darilo, katero je poklonila dežela Kranjska svojim rojakom, najtoplejšo zahvalo in to zahvalo sporočiti tudi vsem velikim in malim sočrudnikom. Zal, da ni bilo mogoče, da bi bili darovalci mogli videti veselje obdarovanih vojakov nad temi pozdravi iz domovine; to bi bilo zanje najlepše plačilo. S c o t ti, FML., m. p. C, kr. deželno predsedništvo je sporočilo te zahvale tako damskemu komiteju Nemški predlog Mehiki »Daily Mail« poroča: Pismo, ki ga jc bil pisal nemški državni tajnik Zimmer-mann nemškemu veleposlaniku v New Yorku in ki je obsegalo znana navodila radi zveze z Mehiko, je prinesel neki vojni sel, a med potjo ga je ameriška tajna služba dobila. — »Times« pravijo, da so me-hikanska odkritja javnost bolj razburili kakor vsak dogodek med vojsko in je bila zato vsaka opozicija proti Wilsonu za oborožitev trgovskih ladij zlomljena. Začudeno se vse vprašuje, kako se je posrečilo državnemu tajniku Zimmermannu spraviti pismo čez ocean. Ameriški listi veliko pišejo o mehikanskih vojakih in nemških oblekah, in sumijo, da je Nemčija sokriva vstaje na Kubi. Rotterdam, 3. marca. Angleški listi poročajo, da smatrajo ameriški listi objavo Zimmermannove note glede na Mehiko za največje Wilsonovo politično dejanje, ki je bolj vplivalo, kakor poročila o potopljenih ladjah. Rotterdam, 3. marca. Iz New Yorka se poroča: Na borzi so prodali veliko vrednostnih papirjev z vzirom na nevarnost vojske. Izjava mebikanskega poslanika v Parizu, Geni, 5. marca, Mehikanski poslanik v Parizu je izjavil o pogajanjih med Mehiko in Nemčijo: Mehikanska vlada ni o nemškem nasvetu nobeni drugi državi naznanila. Kaj bo njegova vlada v slučaj« Pomladila se je njegova duša in uspehi j njegove šole so bili zadovoljivi. Vedno bolj se je Svetobor oprijemal svoje postojanke in že je upal, ca se uresniči njegov načrt. Pošiljal jc pisma v zlato Prago do kneza Vt a čislava in škofa Jaromira ter jima naznanjal uspehe svojega dušnopastir-skega in siavbinskega delovanja. Kolikor bolj uspesno je bilo njegovo delo, tem bolj je rasla zavist brnske kneginje. Nemški mašniki, ki se niso hoteli priučili češkega in staroslovenskega jezika, so obdajali prestol kneginje in kovali zaroto proti pro-Štovemu delovanju, Kar se zgodi, da pride sel iz Proge po naročilu Jaromirovcm in Svetoboru nalaga, naj sc nemudoma odpravi na pot v Prago. Dobrovit jc poizvedel od se!a, da je litomcrički prošt Lanzo po navodilih Valburge in Evfemijc ovadil Svetobora, češ, da sc nc drži navodil iz Prage in da snmolastno uvaja staroslovensko božjo s užbo. Brnski prošt jc hotel potovati v Prago po dolini reke Svilavc in bi spotoma obiskal litomeričkcjja prošta. Dobrovit pa mu jc odločno odsvetoval in tako sc je S ve teb or podal na pot po dolini reke Sazave iz Morave na Češko. Dobrovit ga je spremljal. Veselil sc je, da spotoma obišče Sazavo in spet enkrat vidi opata Rože teha, ki mu je šel vsestranski na roko in mu poslal tudi d\a meniha, da sta mu pomagala v ctriiomelodijski šoli. (Dulic.J m ie osnovi! nvslriSe. »Narodni Politika« priobčuje naslednji članek prof. dr. Pckafa: »Politična izjava, ki so jo nedavno sklenili na glavnem zboru dunajske univerze, v kateri z avstrijskega stališča odklanjajo mirovne pogoje četverosporaz-uma, prihaja s tako avtoritativnega mesta, da ne moremo molčati, če najdemo v njej celo nerodne zmote, na katere smo drugače navajeni samo v časnikarskih izjavah in pri politikujočih poslancih. Navedena izjava vsebuje namreč trditev, do so Nemci ustanovili avstrijsko državo. Ta trditev jc docela napačna in treba jc obžalovati, da sc je vkrndla v svečano izjavo ene izmed prvih univerz v državi, katere rektor je o priliki svojega slavnostnega vmeščenja označil nalogo nemških visokih šol v Avstriji tako, » da morajo ostalim narodom v monarhiji kazati nemško znanost in kulturo. Prepričan sem, da pri sestavi izjave ni sodeloval nobeden izmed zgodovinarjev dunajske univerze, kajti zgodovinar takih stavkov ne more zapisati. Res je pač, da so Nemci ustanovitelji avstrijske marke za Anižo (ustanovljena v telesu vojvodine Bavarske kot vojaška granica proti Madžarom, potem ko so bila leta 955, nemška plemena skupaj s čehi pri Augsburgu potolkla Madžare), tisto marke, iz katere sc ie kasncie razvila voj- vodina Nižje Avstrijska (kot del nemške države). Nemci imajo sicer za oba, tako neznansko različna pojma: za deželo in državo Avstrijo, samo cn edini izraz »Čster-reich«, toda ni misliti, da bi hotela dunajska izjava v tej smeri igrati skrivalnice. Preje se zdi, da temelji izjava dunajske univerze na tistem nelogičnem in nezgodo-vinskem zaključku, katerega smo večkrat srečali v nemškem časopisju, da je narod, ki jc ustanovil deželo Avstrijo, dosledno tudi ustanovitelj države Avstrije, da se je dežela Avstrija takorekoč razvila v državo Avstrijo, si le-to pridobila in podvrgla. Tega naziranja ni treba zavračati, ker ni resnega znanstvenika (tudi nemškega ne), ki bi so mu hotel in mogel pridružiti. Avstriji, ki se je razvila iz Vzhodne marke, se državnopravno ni pridružila nobena dežela (kakor sta sc n. pr. Moravska in Šleska pridružili Češki), nad nobeno deželo habsburške države ni imela nadvojvo-cina Avstrijska suverenstva. Avstrija je nastala, kakor splošno znano 1. 1526., ko so stanovi Češke in Ogrske v svobodni vo-litvi izvolili za svojega krolja avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda. Ustanovitelji no bili torej v prvi vrsti češki in ogrski politični narod in kot glavni činitelj dinastija, ki jc bila takrat nemškemu značaju večine svojih alpsko-avstrijskih dežela skrajno odtujena. Ferdinand ie bil • kakor znano (kakor aiegov brat Karel) špansko in francosko vzgojen in se je naučil nemščine še-le poleni, ko je nastopil svojo avstrijsko dedovino, in znano je, da se je ta bolj romanski nego nemški značaj dinastije tudi kasneje tekom nadaljnih dvesto in več let močno uveljavljal. Dejansko je med vsemi u deležnik i pri ustanovitvi države 1. 1526. politični ne rod alpskih dežela, recimo tedaj Nemci, igral najmanj v až n o vlogo. Sicer so pa bil', ravno Nemci, ki so I, 1526. najbolj vneto delali proti ustanovitvi Avstrije: bavarski vojvoda je na Češkem vneta kandidiral preti Ferdinandu ia izpočetka se je zdelo, da bo izvoljen.« Gedc. naših, jugoslovanskih dežel moramo omeniti: Po bitki pri Mohaču L 1526. so vse srednje države priznale samostojnost in neodvisnost hrvaškega kraljestva« kajti vsi sosednji vladarji so se potcgova'1 za hrvatski prestol. Hrvatski sabor pa ie 1. januarja 1527 na Cctinu svobodno izvo-lil habsburško dinastijo za svojo. L, 171"' je hrvatski sabor prvi sprejel pragmatično sankcijo in prenesel kraljevo Čast in pi'a; vico tudi no. ženske Habsburžane. V listin1 pravi, da hoče imeti za vladarja tistega moškega ali ženskega člana habsburš^2 rodovinc, ki bo obenem vladal v slovenskih pokrajinah Štajerski, Koroški in Kranjski (Trst in Istra sta bila takrat združena s Kranjsko!. i vojske med Ameriko in Nemčijo storila, ne ve. Zasebno sodi, da Mehika odkrito ne bo kršila nevtralnosti. Wilson je znal o ponudbi Nemčije Mehiki, ko je prekinil diplomatske odnošaje. New York, 5. marca. Nemško ponudbo Mehiki je imela ameriška vlada že v rokah, ko je Wilson prekinil zveze z Nemčijo. Kako je izvedela Amerika za nemško ponudbo Mehiki. Haag, 5. marca. »Daily Telegraph« trdi, da je zaplenil neki ameriški tajni policist pismo veleposlanika grofa Berns-torffa nemškemu poslaniku v Mehiki. To je storil na ameriških tleh. Predsednik Wilson pravi, da zdaj nima note. Drifgega pojasnila pa noče podati, češ, da bi trenutno to deželi ne koristilo. Izjava ameriškega poslanika v Parizu. Geni, 3. marca. Pariško časopisje je zelo razburjeno radi navodil nemškemu poslaniku v Mehiki. »Temps« objavlja in-terviev z ameriškim veleposlanikom v Parizu. Rekel je, da je vojska neizogibljiva, a Wilson se nahaja v najtežavnejšem položaju. Mehika-Brazilija. Geni. Mehikanski zastopnik v Parizu je izjavil, da ga je Carrama, ki se je lani decembra poslovil od njega, izrecno pooblastil, naj povsod izjavi, da bo Mehika v vseh okolnostih odločno nevtralna. Zastopnikom Brazilije v Evropi je, kakor poročajo pariški listi, naročeno, naj brazilijske državljane pripravijo, da bodo morebiti pozvani domov. Delo podmorskih Čolnov. 64.500 ton potopljenih. ' Berlin, 2. marca. Uradno se poroča: Dva podmorska čolna, ki sta se vrnila domov, sta potopila 15 parnikov in 7 jadrnic, ki so obsegali 64.500 ton. Neki teh podmorskih čolnov je zadel pred južnim obrežjem Irske parnik, ki je bil prirejen za past podmorskim čolnom. Oborožen je bil s štirimi dobro skritimi topovi, ki je imel tudi svoje čolne zato prirejene, da bi lahko z njih metali bombe na podmorski čoln. Podmorski čoln se je od 3. ure popoldne do večera boril s pastjo podmorskih čolnov in došlim lovilcem podmorskih čolnov vrste »Foxglobe«; saj trikrat so topovi zadeli »Foxglobe«. Navedena podmorska čolna sta med drugim uničila: 8800 ton granat, 3300 ton žita, 3000 ton lanenega semena, do 15.000 ton premoga, 2500 ton vojnega blaga, 3500 ton blaga, 4300 ton siemen, 1200 ton železne rude in 1800 ton orehov. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Zopet 91.000 ton potopljenih. Berlin, 3. marca. Uradno se poroča: Naši podmorski čolni so zopet potopili 21 parnikov, 10 jadrnic in 16 ribiških ladij; skupno 91.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Stoneov nastop proti oborožitvi trgovskih ladij. Washington, 5. marca. (K. u.) Reuter: V senatu je predlagal predsednik komisije za zunanje stvari, Stone, ki zastopa državo Missouri, kjer stanuje veliko Nemcev, naj se predlog o oborožitvi trgovskih ladij izpremeni. Nasprotoval je tudi pooblastilu predsednika, da se sme poslužiti drugih sredstev. Rekel je, da bi lahko Wilson uporabil vojne ladje za to, da prepodi nemške podmorske čolne z morskih cesta, kar bi bilo vojno dejanje. Če hoče kongres vojsko, mora to tudi povedati, ne sme pa odvaliti odgovornosti na predsednika. Slišal je, da se zavzemajo mornariški strokovnjaki za to, naj se pridelc trgovskim ladi-jam čolni, ki bodo preganjali podmorske čolne in v zaprtem morju poizvedovali. Angleška nasproti nevtralni plovbi odnehava. Haag, 5. marca. (K. u.) Angleška vlada je dovolila mnogim nizozemskim ladjam, da smejo potovati na Nizozemsko, ne da bi se ustavile v kakem angleškem pristanišču, kakor so to do zdaj zahtevali. Italijani bodo morali zapreti sviloprejnice. Lugano. (K. u.) Sviloprejnice v Como so obvestile vlado, da bodo morali tvorni-ce zapreti, ako Anglija ne bo umaknila prepovedi o uvozu svile. Iz Coma so poslali vsako leto blaga v vrednosti nad sto milijonov lir. Plovba med Nizozemsko in Ameriko. Haag, 5. marca. Med Nemčijo in Nizozemsko in Anglijo in Nizozemsko se je sklenil dogovor o plovbi med Nizozemsko in Ameriko. Pet velikih parnikov bo bodoči teden zapustilo Rotterdam. Parnik »Rochester« se razbil. Genf, 8. marca. »Tcmps« poroča: Parnik »Rochester« jc zavozil na peščeno obal pri izlivu Garonne in Dordogne. Pafrnik je 'e malo poškodovan in jc žc zvečer zopet fcoziL Volne priprave Združenih držav. Waschington. (K, u.) Senat je dovolil 835 milijonov dolarjev za vojne priprave. 115 milijonov je določenih za pospešitev ladjinih zgradb, 35 milijonov za pomnoži-tev podmorskih čolnov. Soglasno so sklenili, naj se črta določilo, da se se morajo mednarodni spori Združenih držav rešiti potom razsodišč. Pred posebno sejo senata WiIson ne napove vojske. Washington, 5. marca. (K. u.) Reuter: Voditeljem senata se je po Wilsonovem naročilu naznanilo, da Wilson glede na vprašanje vojske z Nemčijo ne misli ničesar storiti, dokler ne bo kongresa sklical na posebno sejo. • Razprava ameriškega senata o oborožitvi ameriških trgovskih ladij. Nov York, 5. marca. (K, u.) V razpravi zakonskega načrta za oborožitev trgovskih ladij v senatu se ni pojavilo med strankami nobeno nesoglasje glede na presojo mednarodne krize. Tudi najizrazitejši pacifisti so izjavili, da podpirajo oboroženo politiko. Posebna seja ameriškega kongresa. Geni. »Agentur Radio« poroča: Vojna skupina senata predlaga, naj se skliče posebna seja kongresa, da se izkoristi razburjenje radi nemške ponudbe Mehiki. Razburjenje na borzi v Nov Yorku. Berlin, 3. marca. »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga po brzojavki nekega amsterdamskega lista došli iz New Yorka: Borza dela že tako, kakor v vojski. Vlada izdaja velike vsote za oborožitev. Španski kralj pisal predsedniku Združenih držav, Genf, 3. marca. »Agentur Fournier« poroča: Veleposlaniku Gerardu je bilo vročeno lastnoročno pismo španskega kralja Alfonza predsedniku Wilsonu. Posveti v Londonu. Lugano. (K. u.) Italijanski listi javljajo iz Londona: Ameriški veleposlanik Page se je posvetoval z zunanjim ministrom Balfourom; nato sta se podala k Lloydu Georgeju na razgovor, ki je dolgo trajal. Rusija, Anglija, Amerika. Stockholm. Med Petrogradom in Londonom se pogajajo o predlogih Združenim državam v slučaju, če se udeleže svetovne vojske. Anglija želi, naj se Združene države formelno pridružijo Ameriki. Rusija izjavlja, da bi pristopila k tej pogodbi le v slučaju, če bi novi položaj ne ogrožal ruskih koristi v vzhodni Aziji. Vplivni ruski politiki svare proti vsaki prenagljenosti, Japonci grade nove ladje. »Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Genfa: »Petit Journal« javlja iz Tokia: Novi japonski proračun obsega postavko za zgradbo devetih novih vojnih ladij. Punudbo sporazuma Kitajski. »Times« javljajo iz Pekina: Sporazum je izročil kitajski vladi v sredo spomenico, v kateri ji obljublja, da bo sporazum odpustil Kitajski odškodnino za vstajo bokser-jev, če prekine diplomatske zveze z Nemčijo in z Avstrijo, Pred voznimi dogodki no zahodnem bojišču. Amsterdam, 5, marca, (Kor, ur.) Vojaški sotrudnik »Tijda« pričakuje na zahodnem bojišču v kratkem važnih dogodkov, Sodi, da mlado angleško armadno vodstvo ne bo kos izkušenemu vodstvu nemških štabnih častnikov, vsled česar je mogoče, da se bo poleti vojska odločila. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. marca. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Topovi so med Iluxtom in Naroškim jezerom in ob Stohodu živahnejše gromeli kot prejšnje dni. Pri Woronczynu (zahodno Lučka) so vdrle naskakovalne čete v širini 2U km približno 1500 metrov globoko v rusko postojanko; vrnile so se, ko so zrušile utrdbe, s 122 ujetniki in s 4 strojnimi puškami. Pri sunku vzhodno Narajovke se je zvišalo število ujetnikov na 3 častnike, 216 mož; plen na 7 strojnih pušk. Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa in pri vojni skupini maršala pl. Mackensena so se le malo bojevali, ker je snežilo. Berlin, 3. marca. Veliki glavni stan: Predno se je danilo, so poizkušali močni poizvedovalni oddelki Angležev pri Hulluchu in pri Lierinu, v večernih urah pa na drugih točkah bojne črte Artois manjše čete vdreti v naše jarke; povsod smo jih odbili. Ljuti boji pehote so sc zopet bili na obeh bregovih Ancre, v katerih je izgubil sovražnik poleg krvavih žrtev 60 ujetnikov ifx 8 strojnih pušk. Pri Aisne in v Champagne so se izjalovili sunki Francozov proti nekaterim našim jarkom. Berlin, 4. marca. Veliki glavni stan: Megleno vreme je povsod omejevalo boje. Na več točkah so uspela lastna podjetja. Pri Chilly med Somme in Avre 3mo ujeli 18 Angležev, ob cesti Etain Verdun 100 Francozov, na obeh straneh Dollerja (Zgornja Akacija) 37 Francozov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 4, marca, zvečer: Uradno se poroča: V jutranjih urah so se živahno bojevali severno Somme in na vzhodnem'bregu Moze. Veliko bojev v zraku. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleško uradno poročilo. London, 2, marca. (K. u.) Uradno: Februarja smo ujeli 2133 Nemcev, med njimi 36 častnikov. Naslednje kraje smo deloma vzeli, deloma so nam pa bili prepuščeni vsled umika Nemcev: Ligny, Thilloy, Baryue, Warlencourt, Pys, Petit-Mirau-mont, Grandcourt, Puisieux-au-Mont, Ser-re, Gorrnecourt. Sovražnik nam je dalje prepustil ozemlje ob Ancri, Severno od Miraumonta smo danes potisnili naše črte na fronti 1% milje za približno 600 jardov naprej. Angleži in Francozi nezadovoljni s položajem ob Ancre, Curih, 3. marca, »Tagesanzeiger« javlja: Angleški in francoski vojni strokovnjaki se nič več ne vesele nemške taktike ob Ancre. Pišejo, da bo preteklo več tednov, predno bodo mogli prepeljati in vzidati najtežje topove. Postopanje Nemcev resno zavira nadaljevanje angleške ofenzive. Razdelitev belgijske uprave. Berlin, 4. marca. Upravo Belgije so razdelili na dva dela: flamski in valonski in sicer bo imela flamska uprava svoj sedež v Bruslju, valonska pa v Namurju. Anglija postavi zadnjega moža in zadnjo ženo za vojsko, Amsterdam, 5. ma-ca. (K. u.) »Allge-meen Handelsbladet« poroča iz Londona: Henderson je sinoči govoril v Caradiffu. Izvajal je: Na stotisoče dobro izurjenih in popolnoma opremljenih mož moramo imeti pripravljenih, da ž njimi redno izpopolnimo nastale vrzeli med četami. Poleg tega se mora vsak mož in vsaka žena v deželi udeleževati vojnega dela. Če ne bo dovolj prostovoljnih prijav za narodno delo, bomo morali nastopiti s silo, Anglija mora omejiti živež za 30 odstotkov. Rotterdam, 5. marca. Lord Derby je rekel v svojem govoru 26, m, m. v Glas-gowu: Če hoče Anglija zmagati, mora dosedanji način prehrane znižati vsaj za 30 odstotkov, Francozi uvedejo krušno nakaznico. Pariz, 5. marca, (K, u,) »Petit Pari-sien« poroča iz dobrega vira, da bodo na Francoskem- v kratkem uvedli krušno nakaznico. Februarja so uvozili v Francijo 300.000—400.000 ton manj, kakor v prejšnjih treh mescih, Pariz, 5, marca, (Kor. urad,) Napoved krušne nakaznice je duhove, če se sklepa po vesteh časopisov, zelo razburila. Medtem ko piše v »Figaru« Capus, da položaj ni tako nevaren in pritrjuje vladni napovedi, ki pravi, da se je uvedla krušna nakaznica radi potrate z moko, pa piše neki drugi sotrudnik v »Figaru«: Zakaj niso napovedi pričeli s sledečim uvodom: Da se veliko pomanjkanje previdnosti popravi, je minister sklenil: itd. Pomanjkanje premoga v Franciji. Barcelona, 5. marca. (Kor. ur.) Poroča se, da v Franciji tako zelo manjka premoga, do morajo celo vojne ladje kuriti z rezervami, pripravljenimi za najskrajnejšo silo. Tudi nakaznice za mleko uvedejo Francozi. Genf, 5, marca. Francosko ministrstvo je sklenilo, da bo poleg krušne uvedlo tudi nakaznico za mleko. Kruh bodo nakazali vsaki osebi 500 gramov na dan. Težakom bodo nakazali več. Kmetski odsek francoske zbornice je pozval vlado, naj pošlje 250.000 starejših kmetov z bojišča domov. Belgijski delavci v Nemčiji. Bern, 5. marca. (Kor. ur.) V glavnem odseku državnega zbora je izjavil zastopnik vojnega urada: V nemških obratih je proti dobri plači sprejelo na tisoče belgijskih delavcev delo. Veliko jih je pozvalo k sebi svoje brate in sorodnike. K delom neposredno za bojno črto in v sovražnem ognju Belgijcev nc zaposlujejo. Angleži se naseljujejo na Francoskem. Berlin, 3. marca, Angleži so nakupili i nri Calaisu veliko posestev. Vojska z Rusi in Romuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. , Dunaj, 3. marca. Uradno: \ Podjetje naskakovalnih čet ob Nara-jovld, o katerem se je poročalo včeraj, je pridobilo na ujetnikih 3 ruske častnike, 228 mož in 7 strojnih pušk. Podoben sunek pri Vorončinu v Voliniji je privede! naše oddelke na 2VS km široki bojni črti UA km globoko v sovražne črte, kjer so učinkujoče razdirali; vrnili so se s 12 ujet« niki in s 4 strojnimi puškami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. ^ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. marca. Uradno: Ker je zopet bolj mraz, so se le malo bojevali. < Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 2. marca. Ker so divjali na celi bojni črti snežni viharji, so se le malo bojevali. Padlo je le nekaj topovskih strelov, patrulje in straže so le malo streljale. Soiija, 3. marca. Uradno: Poročalo se ni nič važnega. Na celi bojni črti snežni viharji, V Petrogradu ne pričakuje splošna stavka. Haag. Z ozirom na odgoditev dume se pripravljajo v Petrogradu na splošno stavko. Po mestu krožijo patrulje, Car namerava dumo odgoditi do konca vojske če se duhovi ne pomire. Protopopov se ne upa priti pred dumo, V prvi seji dume je neki govornik zahteval, naj Protopopov odstopi. Govor kadetnega voditelja Miljukova je cenzura popolnoma črtala- Opozicija je cara žaljivo napadla. Končno je zapustilo dumo 32 poslancev opozicije, Suhomlinov izpuščen iz zapora. Berlin, 5. marca. Bivši ruski vojni minister je bil proti visoki jamščini izpuščen iz preiskovalnega zapora. Udeleženci petrograjskega posveta se ne morejo vrniti domov. Poostrena podmorska vojska vpliva tudi na vojsko na suhem. Članom petrograjskega posveta se n. pr, še ni posrečilo, da bi se bili vrnili domov. Med njimi se ni mogel vrniti general Castelnau, ki poveljuje neki važni francoski vojni skupini ob Somme, Nova mornariška postaja na Finskem. Kodanj, 5. marca, (K. u.) »Aftonbla-det« javlja iz Helsingforsa: Ruske vojaške oblasti ustanove pri Vasi na finski obali novo veliko mornariško postajo. Vojašnice že grade; nastanili so že 4000 vojakov. Kavkaz brez denarja. »Kolokol« poroča: V več kavkaških okrajih je popolnoma prenehal krožiti de nar. Blago izmenjavajo. No jožnem Baikano. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 3. marca. Uradno: V celem odseku Strume od gorovja Belašica do Orfanskega zaliva so napredovali ponoči močni sovražni oddelki, ki so bili preskrbljeni s strojnimi puškami in mestoma podpirani s precej močnim topovskim ognjem, a naši stražni oddelki so jih povsod prepodili. Rožno poročilo. Potom boja in zmage k miru! Diisseldorf. Novi načelnik avstrijskega generalnega štaba general pehote pl. Arz je na čestitko brzojavil »Diisseldorfer An-zeigerju: Po boju in zmagi k miru. t Parlament odlašajo. »Prager Tagblatt« poroča iz Dunaja, da je govorica o sklicanju zbornice na dan 8. maja zgolj domnevanje. Če bo sploh sklican, tedaj se to zgodi tik pred potekom dobe sedanjih mandatov. Zbornica bo sklenila nov poslovnik in podaljšanje sedanjih mandatov. Czernin in Tisza. Dunaj, 2. marca. Grof Tisza je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Czerninom, Vlom v avstrijski konzulat v Curihu. Curih, 4. marca. Poiiclja je v tukajšnjem avstrijskem konzulatu ugotovila veliko tatvino. Ukradenega je mnogo denarja in važne listine, O storilcih ni nobenega sledu. »Novolatinci«. , Milan, 2, marca, »Corriere della sera« poroča iz Rima, da so tam ustanovili društvo »Novolatincev« kot protidruštvo vse-nemcem. Namen društva je ustanoviti zvezo med šestimi latinskimi državami: Francijo, Italijo, Špansko, Portugalsko, Belgijo in Rumunijo v zvezi z Angleško. Škandinavci uvedli železen denar. Kodanj, 5. marca. (Kor. ur.) Danska, Švedska in Norveška so k obstoječi denarni ootfodbi sklenile dodatni dogovor, po katerem navedene tri dežele uvedejo železni denar. Tobačni monopol bodo uvedli v Švici. Gregorijanski koledar v Turčiji je bil uveden i. marca. Preskočili so 13 dai meseca februarja. Metropolit Šepticklj. Rusinski dnevnik »Dilo poroča: Zadnja uradna vest o usodi Ivovskega metropoli ta je prišla v decembru lanskega leta, ko je amerikansko poslaništvo sporočilo, da so metropolita Šeptickega prepeljali iz Suzdalja v Jaroslav, kjer živi v privatnem stanovanju, a pod strogim policijskim nadzorstvom. Ko se jc v zadnjem času iz poljskih in ruskih listov zvedelo o bclezni metropolita, je naše zunanje ministrstvo po amerikanskein poslaništvu vprašalo rusko vlado o njegovem stanju; odgovora šc ni. Ruska vlada je zavrgla vse predloge o zameni metropolita za kakega ruskega ujetnika. Naša vlada je predložila zameno za Jančevickega, a Rusi so to odbili. Sedaj je avstrijsko zunanje ministrstvo predložilo novo osebo v zameno za brezpravno ujetega metropolita. Malenkostna politika. Krakovski »Glos Narodu« piše: Poljsko časopisje podrobno poroča o vsaki premembi v strankarskem razmerju v Varšavi, kritizira stranke in ocenja delovanje državnega sveta. Pri tem pa se premalo pomisli, da so vse strankarske organizacije in njih delo v sedanjih razmerah le drugotnega pomena. Gotovo je, da se državni svet resno in trezno prizadeva za vse, kar je potrebno za ustanovitev in organizacijo samostojne "oljske. A pr'v2aj ie tako negotov ter tako odvisen od faktorjev zunaj poljskih strank, da je delovanje poljskih političnih organizacij zelo omejeno in podrejeno. Krivično bi bilo, če bi od poljskih političnih strank zahtevali kaj takega, kar v sedanjih razmerah ni mogoče. Rusinski škol v Peremišlju (Przemvsl). Glavni rusinski dnevnik »Dilo« piše, da je novoimenovani peremišeljski škof P. Josip Kocilovski iz reda baziliancev zaenkrat še tako malo znana osebnost, da se je treba vzdržati vsake prenagljene sodbe o njegovem političnem stališču. Zdaj se po-jasnuje, da je novoimenovani škof prvikrat javno pokazal svoje velike zmožnosti, ko je leta 1914 in 1915 vodil zasilno rusinsko semenišče v Kromerižu. Takrat je pokazal toliko gorečnosti in toliko organizatorske spretnosii, da smemo od njega opravičeno pričakovati uspešnega delovanja na novem visokem mestu. Varšavske finance. Magistrat mesta Varšave se je pogodil z berlinskimi bankami za desetmilijonsko posojilo. Mestni fondi so se znatno skrčili. Zato |e magistrat prisiljen varčevati. Skrčil se to račun mestnih cenenih kuhinj. Mestna gledališča bodo dobila samo toliko podpore, da se bo moglo vzdrževati njih in-ventarno premoženje; opera se bo zaprla in se bodo razveljavile vse pogodbe z opero. iz msKeoa BieKlva piše Franc Zupančič, 27. dom. pp., doma iz Krsnega vrha .občina Škociian na Dolenjskem. Poroča, da je že od 18. oktobra 1914 v ruskem vojnem ujetništvu, da je pisal domov že neštetokrat, a prejel ni še nobenega odgovora. Zate se zglaša v »Slovencu«. Njegov naslov je: Vojni ujetnik Franc Zupančič, Šljuz Šera, počt. otd. Sokol, Vologodska gubernija, Rusija. Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pošiljajo iskrene pozdrave svojim domačim ter prijateljem in znancem: Ivan Fakin iz Škrbine na Primorskem, Rabula iz Vojšči-ce na Prim., Alojzij Česen iz Dola pri Ljubljani; nahajajo se v tabora v Omsku, Sibirija. — Dalie: Edvard Blažič is I.okvice, Alojzij Pahor iz Hudegaloga, Anton Jelen in Alojzij Devetak iz Opatjegasela — vsi od 97. pp. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ernst Potrata iz Prevoj pri Lukovi ci. Gospodarske beležke. Skupni prehranjevalni urad. Ustanoviti se namerava urad, kojega naloga bi bila, da uredi prehranjevalno vprašanje med Avstrijo in Ogrsko. Na čelu tega urada bo nek general skupne armade. Dunaj, 4. marca. (K. u.) Na inicijativo Njegovega Veličanstva je bil kot poizvedovalni in posredovalni organ vseh vojaških in civilnih oblasti, ki so udeležene na prehranjevalnih vprašanjih, ustanovljen skupni prehranjevalni odbor, ki je v nepo-srednji dispoziciji Njegovega Veličanstva. Odbor ima svoj sedež na Dunaju in obstcia iz zastopnikov vseh narodov, ki prihajajo pri tem v poštev. Za predsednika je bil imenovan gm. Olokar Landehr pl. Frage-nau. Skupni prehranjevalni odbor prične svoje delovanje dne 5. marca. Šesto nemško vojno posojilo. Berlin, 4. marca. (K. u.) Šesto nemško vojno posojilo bo, kakor je sedaj dognano, razpisano dne 25. marca. Podpisovalni rok je določen do 16. aprila. Posojilo bo zopet obstojalo iz 5% državnih zadolžnic, neod- povedljivih do leta 1924 in po kurzu 98. * » » Zvišanje državnih vzdrževalnin za svojce vpoklicanih. Na sobotnem posvetovanju je finančni minister rekel, da ne ve, ali bo mogoče v celem obsegu izpolniti zahtevo po 20 odstot. zvišanju vzdrževalnin. Pač pa je upati, da bodo otroci pod 8. leti dobivali ravno toliko kakor odrastli. Razliko bo treba napraviti pri ženah, ki imajo postranski zaslužek. Od začetka vojske je vlada izplačala okoli 3 miiiarde podpor. Za 1. 1917 je proračunanih 1.7 miljar-dc. 20 odst. zvišanje bi tedaj zahtevalo letnih 340 milijonov kron. — Promet s svnjskimi kožami. Za promet s svinjskimi kožami veljajo odslej tudi v ožjem vojnem ozemlju z zmislu ukaza vojnega ministrstva določila ministrskega ukaza z dne 26. januarja 1917, dr. zak. št. 30. Zaplemba svinjskih kIn sedaj, gospoda moja, te Ilindenburgove smotke — 8 mark k prvemu!« — »10 mark — 11 mark — 12 mark — 14 mark — 15 mark...!« Draženje kar ni hotelo ponehati. Iste smotke, ki kot smotke prej niso vlekle, so vlekle sedaj kot »Hindenburgove smotke«, — »In gospoda moja, sedaj ta krasna Hingen-burgova omara za knjige — kdo stavi prvo ponudbo?« — Kar trgali so se za omaro. — »Sedaj ta imenitni Hindenburgov zemljevid — tu je Rumunska, gospoda moja — tu stoji sedaj Hindenburg — no, kdo ponudi kaj na Hindenburgov ...?« Ponudbe so sc kar prekopicalc druga čez drugo. Stari zemljevid je dosegel naravnost fantastično ceno. — »Sedaj je na vrsti ta iz-borno ohranjeni Hindenburgov divan ...« Ceno, ki jo je dosegla ta stara podrtija, bi se brez Hindenburga ne dala niti sanjati. — »In kdo ponudi kaj na to elegantno Hindenburgovo nočno omarico?« — Tam zadaj je stal čisto mirno vojak v vojnosivi obleki. Kar streslo ga je. A vendar je še molčal. Ko so pa prišle nato na vrsto otroške igrače: zverinjak, pa je vendar posegel vmes, pokazal s prstom spretnega vzklicatelja in zaklical, posnemajoč njegov imenitni glr.s: »In tu, gospoda moja. redek primerek Hindenburgovega ...« — Vse se ie posmejalo; lekcija jc bila imenitna. Debeli gospod vzklicatelj je sicer hotel zamerili, pa se je premislil. Kot bi se ne bilo zgodilo nič, je posegel po nadaljnjem predmetu: »Sedaj pa te imenitne Hindenburgove copate ..,!« Blrmcvonfe v lei« 1917. V dekaniji Semič bo birmovanje v mesecu aprilu in sicer: v Metliki 17., Radovi-ci 18., Sohorju 19., Semiču 20., Koč. Planini 21., Črnomlju 22., Podzemlju 23., Adle-Sičih 24., Preloki 25., Vinici 26., Droratu-šu 27., Vrhu 28., Starem trgu 29. — V dekaniji Šmarije bo birmovanje meseca maja in sicer: V Šmariji 2., Lipoglavu 3., Polici 4„ Žalini 5., Višnji gori 6., Št. Vidu 8., Zati-čini 10., št. Jurju 12. in Kopanju 13. — V dekaniji Litija v mesecu maju in juniju: v Šmartnem pri Liliji 17., Dolih 19., Št. Jurju pod Kumom 20., Svibnem 21.. Radečah 22., Dobovcu 23., Konjšici 24., Polšniku 25., Za-gorju 3. junija, Št. Lamberlu 4., na Savi 5. junija in v Hotiču 6. junija. — V dekaniji Ribnica meseca junija: v Ribnici 10., v Gr-čaricah 11., Dolenji vasi 12., Sodražici 13., Loškem potoku 14., Dragi 15., Gori 16, Sv. Gregorju 17., Vel. Poljanah 18., Dobrcpo-ljah 19., Strugah 20., Vel. Laščah 21., Robu 22., Turjaku 23. in Škocijanu 24. GlasiE P. Hugolin Sattner, »Evharistični Jetnik«. — Hrvaška »Sv. Cecilija« je prinesla v prvi letošnji številki mojo skladbo »Evharistični Jetnik« kot glasbeno prilogo. Preč. gospod kanonik Janko Barle je bil tako prijazen in jc preskrbel ponatis s hrvaškim in slovenskim besedilom. Slovensko besedilo je od M. Elizabete, hrvaški prevod je oskrbel prof. F. Rožič. — Pesem je skomponirana cela in obsega 7 strani. Zložena je za mešan zbor in soli s samostojnim spremljevanjem orgelj, pripravna zlasti za slovesne priložnosti. Ko bi je kdo ne mogel izvajati, zanimal ga bo vsaj pola-gani pokret v moderni glasbi. Pesem se dobi v Katoliški bukvami, in ker gre samo za pokritje stroškov, velja samo 60 vin. P. H. Sattner, Književnost. Anton Kržič: »Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.« Posebno za sedanji žalostni čas zelo pripravna knjiga. Navadno mislimo, da je oni, ki ima premoženje in je dosegel visoke časti, tudi že srečen, pa temu ni tako, kajti podlaga sreči je zadovoljnost. Pisatelj nam v prav lahko umljivem slogu pove, kje naj iščemo sreče, razloži nam pa tudi, kje nas doleti nesreča. Na vzgledih nam dokaže, da prave svetne sreče sploh ni in da je že na tem svetu oni najbolj srečen, ki išče večne sreče v naukih sv. vere. Uči nas, kako prenašati nadloge, kar je posebno v sedanjem času velike važnosti. Knjiga bo posebno dobro došla onim, ki so vsled vojske najbolj prizadeti: beguncem, revežem, ranjencem itd., ki si lahko vsaj nekoliko olajšajo trpljenje z dobrim čtivom. Gotovo tudi te knjige ne bodo odložili brez haska. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino vred le 1 K 90 vin. Ant. Rud. Legatovo zasebno učilišče, tečaji za stenografijo, strojepisje, pravo-pisje, računstvo, zemljepisje in lepopisje, v Mariboru, Viktringhofgasse 17, pričenja s prihodnjimi tečaji 12. aprila. Nova je uvedba tečaja za nemščino. Radi omejenega števila učencev se priporoča pravočasna eglasitev. Več smo povedali v zadnjem oglasu. Naročajte nabitkc iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K T50, za otroke K 120. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. 18 letna gospodična s primerno izobrazbo, trgovine nekoliko vajena, želi primernega mesta. — Naslov pove upravništvo pod štev. 551 548 8 mesecev breja se zaradi pomanjkanja krme proda. Več se izve v župnišču v Vremah, p. Vremski Britof, Notranjsko. Krava poštenih starišev, ne pod 14 let starega, ki je priden in ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma I. Kušlan, Kranj (Gor.). slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, posebno pa izurjena knjigovodstva, se tnkoi sprejme. Prednost ima, ako je že dalje Cuaa kot taku službovala v kakem obrtu. Lastnoročno pisane ponudbo z navedeno prejšnjo službo sprejme uprava Slovenca pod F. T. kontoristinjs. 541 Mm? if:l v) I- jpSj V' ' . 1 Inndauer, 1 giardinera in 1 brinu po nizki ceni. Natančneje sc izve pri Jcseii IVasmeijr, hotelirki v Vipavi. 556 Sprejme se takoj I* De • 503 pri g. FHHNC PETEELINU, čevljarski mojster v Kamniku. Sprejme r,e t-koj kovaški ¥ pri JERNEJU VIDMARJU, kovaškem mojstru v DOBU pri Domžalah. 546 Na prodaj sta po nizki ceni breji amerikan. lepi, veliki in se proda tudi še nov šivalni stroj v Stanečah 28, p. St. Vid nad Ljubljano. _544_ Proda se breja Naslov pove uprava »SLOVENCA" pod številko „543". Išče se povsem zanesljiv, trezen in pošten, ki ima energičen nastop za nadzorstvo delavcev. — Ponudbe je nasloviti na: Poštni predal 54, Ljubljana, glavna pošta M Sladni las znamka je najbolj zdrava in tudi najcenejša iW hrana za do]enck£r Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaja v lekarnah Trnkoczy: Schonbrun-nerstrasso 109, Josefstadterstrasse 25, Rade-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstiasse 4. 37 „cMarijina Rci pri mizi Gospodovi" ^ Proda sc, oziroma dfc v najem zaradi selitvo Si _ Wl V 550 gj Naslov pove Jakob šstina, Novi Vod-mat št. 5 pošta Moste pri Ljubljani. Elefeiica i!? let sžara a«cw Sprejme se takoj proti dobri pla51 več li boljSi rodbini zu, vso skupaj. Vešča slovenskega in nemškega jezika. Gre pa tudi k otro-kom. Nastopi lahko 15. marca. Naslov pove upravništvo Slovenca pod številko 052. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Vofi pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13. Globoko žalostni naznanjamo, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti k Sebi našo predobro mater, ozir. staro mater, gospo ki so dne 2. marca v častitljivi starosti 80 let, prejemši sv. zakramente, mirno zaspali v Gospodu. Pogreb nepozabno našo matere jo bil 4. marca ob 10. uri na pokopališču na Dobravi pri Kropi, osmi dan bodo 13. marca ob 7. uri v tamošnji župni cerkvi, kjer so bodo tudi darovale sv. maše za njen dušni pokoj. Predrago našo mater priporočamo v molitev in blag spomin. Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917. Alojzij, spiritual v duhovskem semenišču v Ljubljani. Franc; Mthaol, mlinar v Gorjab. Valentin, nadrevident in postajeračel. v Borovnici sinovi. Marija, roj. Repd, Ema, roj. Manzoni, sinahi, Ivan, Stanko, Alojzij, Avguštin, Minka' Mira, Vera, vnuki in vnukinje. ZAHVALA. Ob nenadomestni izgubi in smrti nažo iskreno ljubljene matere, gospo smo prejeli tako mnogoštevilne izraze in dokaze odkritosrčnega sočutja, da smo primorani tem potom jpviti vsem in vsakemu posamezno svojo prisrčno zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni vč. g. Ivanu Klavžar, župniku na Dobravi, za duhovno tolažbo in vodstvo pogreba. Prisrčna zahvala vč. gg.: P. Otokarju Aleš z Brezij, Valentinu Oblak, župniku v Kropi, in Jožefu Ocepek, župniku na Ovšišab, ki so s svojo navzočnostjo pri pogrebu povzdignili pretresljive verske obredo iu nas žalujoče posebno potolažili. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo Marijini družbi žena na Dobravi za udeležbo pri pogrebu, za venec in za njene skupne molitve v cerkvi. Naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi mnogoštevilni udeleženci pogreba iz župnij: Dobrava, Kropa, Kamna gorica in Ovšiše, vsi, ki so prihiteli od blizu in od daleč k pogrebu, vsi, ki so ustmeno ali pismeno sknzali blagi pokojni materi zadnjo čast in nam lajšali žalost, vsi, ki so za našo mater molili ali bodo še molili. Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917. Žalujoči sinovi in drugi sorodniki. za 3 glasni ženski zbor z orglanti zložil Hlojzij Mihelčič. Dobi sc v ..Katoliški bukvami" in pri skladatelju v Metliki. 522 do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje ilo Mi, voletržec, Zsloe, Hieililerclo. Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj so vpošljejo! Točno plačilo. — KuJantno poslovanje I Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les, okrogel in žagan. ako si sama pripravi nadomestek jedilnega olja iz ki na lažnih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K l-30, po pošti poslan K 1'50, rekomandirana pošiljntev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je po~ popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za pos-kušnjo pošiliatri tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljalo na naslov OHat. i*. Skrofuzni ofroci,pri katerih učinkujeSirolin z, ugodnim vspehom na splošni pocutek. 10LIP Se dobi v vseh lekarnah i KM.—