Star. 34 (Trt. rsciB s prtti. - C. C.cwla Pasla) V Trstu, petek 20. avgusta 1926. beti IV. :: irhaja v»ak petek dopoldne. :: Naslov: TRST- TRIE3TE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbrianl •/III. :• 0O0------------- Izdaja: konsorcll MALEGA LISTA MALI TEDNIK ZA NOVftCE Ik Stan«: oy t j n /ACA $>' Odg. are-Jnik IVAN PREŠEL ■ ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Mali koledar. Petek, 20 avgusta: Bernard. — Sobota, 21.: Ivana. — Nedelja, 22.: 13. pobinkošt-na. — Ponedeljek,23.: Filip, Viktor. — Torek, 24.: apostol Jernej (Bartolomej). — Sreda, 25.: Ludovik. — Četrtek, 26.: Zefl-rini. _ Petek, 27. Jožef; Gebhard. MALE NOVICE Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Tomaju. Podpisano vodstvo javlja, da bo začel letošnji gospodinjski šestmesečni tečaj v imenovanem zavodu s 1. oktobrom. Sprejemajo se na tečaj mladenke, ki so dopolnile 16 let, mlajše samo izjemoma. Prošnje za sprejem se vlagajo do 15 septembra. Priloži se zadnje šolsko spriče-valo, krstni list, zdravniško spričevalo in spričevalo o lepem vedenju, vse lahko na dekolekovn.nem papirju. Mesečnima za hrano in stanovanje znaša 180 L., vpisnina 100 lir. Ravno tam se sprejemajo tud) u-čenke ljudske šole. (Naslov pošte : To ttiadio). Vodstvo zavoda. Na vojaških vajah. Fantje, ki so v Bolonji pri topničarjih, Pošiljajo pozdrave s poletnih vaj: Skorja Ivan, Kocjančiči pri Sv. Antona; Stoaavs Vincenc, Plavje; Simčič Anton, L.pa; An-drejašič Rudolf, Podgorje; Grabnar Ciril, K la n.še ek Jožef, Števerjan; Rus Jožef, Šempas; Bužan Dominik, Buzet. Iz Turina Pozdravljajo- vojaki 91. in 92. pešpolka: Kumar Josip, Gorica; Čelhar Anton, Selca; Tomažič Anton, Jablanica; Starec Josip, Jasen; Valenčič Josip, Podstenje; Sajn Anton, Juršiče; Slavec Andrej, Razdrto; Šabec Anton, Slavina; Sabec Peter, Grobišče; Malečkar Rudolf, Prem; Kogoj Anion, Miren; Kovač Pavel, Stara vas; Stibelj Ivan, Senožeče; Grželj Fran, Gorenje; Jakše Fran, Trnje; Kristjan Fran, Radohova vas; Perenič Alojzij, Klenk; Fatur Fran, Petelinje; Zrinšek Ivan, Velika Pristava; Pertot Evgen, Nabrežina; Fegic Ivan, Ajdovščina; Vidmar Alojzij, Cigale Jakob, Godovič; Čotar Teodor, Gradišče; Klančič Fra.n, Orehovi je; U-tnek Karel, Komen; Zdravko Kerševan, Gradišče; Trček Jožef, Rupnik Josip, Godovič; Kosmač Anton, Za boršt. Socialdemokraški general Pilsudski na Poljskem zatira narodne manjšine. Poljska soc. demokratska stranka, ki ji Pripada Pilsudski, se je v zadnjih letih večkrat izjavila za enakopravnost narod dih manjšin. V Pilsudskega so stavile veliko nade narodne manjšine, zlasti Ukra linči in Belorusi. Zato mu tudi pri prevratu (to pomlad) niso delali težav, nego so s simpatijami spremljali njegov poskus. Pilsudski je sedaj neomejen gospodar, vendar ne misli izpolniti niti najbolj upravičenih zahtev Ukrajincev in Belorusov. Kakor za prejšnjih vlad se T1arodno čuteča ukrajinska in beloruska diladina, ki študira zlasti v Pragi, ne sme tudi sedaj vrniti na Poljsko. Kakor po-"nj noče vlada nič slišati o ukrajinski Univerzi in ukrajinski narodnjaki še nadalje vzdržujejo tajna predavanja nepriznane ukrajinske univerze v I.vovu. Enako kakor pred majsko revolucijo imajo Ukrajinci sedaj samo 867 ljudskih šol, na tistem ozemlju, kjer so jih imeli 1. 1912. že 2612; dočim so poljsko šole v teh krajih vsaj štirirazredne, je 586 ukrajinskih šol enorazrednih, 244 dvorazrednih in le 57 ima več ko dva razreda. Prave družine. V celi Italiji se nahaja 20 tisoč družin, katere imajo po več kakor 10 otrok. To so Prave družine, ne pa take, ki imajo po °nega ali dva za sladkor lizati. Angleška rudarska stavka se krha Zadnje čase opaža se, da je začela pojemati moč delavske organizacije, katera je bila s 1. majem vzdignila stavko rudarjev-premogokopov. Rudarji so dolgo vstrajali, prejemali so tudi pomoč od zunaj, zlasti z Ruskega, vendar so se sredstva izčrpala. Delavcem je začel tt-padati pogum in P« raznih rudnikih sb začeli zopet v večjem ali manjšem številu delati pod pogoji, ki so jih določili gospodarji. Vlada je večkrat skušala posredovati za splošen sporazum med organizacijo delavcev in zvezo gospodarjev, toda stala je na stališču, da pod nobenim pogojem ne bo več dajala podpo- re za rudnike. Gospodarji so hoteli zvišati delovni čas in ostati pri starih plačah, delavski zastopniki pa se niso udali glede delovnega časa. Dalje so gospodarji predlagali za vsak okraj posebne tariie, delavska organizacija pa je zahtevala za vso Anglijo enotne določbe. V sporu so skušali posredovati angleški škofje, a niso dosegli uspeha. Med tem pa se je ; začela krhati med delavci disciplina, kapital zmaguje in po vsej priliki bo stavke kmalu konec. Delavska zveza bo poražena in pride v nevarnost, da čisto propade. M HI W1 Obšel sem svet z odprtimi očmi HI til Efti i od vzhoda do zapada. JAKEC i Domači kraj se slednjič ml Trgovski tečaj s slovenskim in italijanskim, jezikom se bo letos vršil v,Trnovem pri Bistrici v zavodu «Naše ljube gospe«. Kdior želi poslati tja svojo hčer, naj se prijavi do konca avgusta (Zavod N/ L. G. Torre-j nova di Bisterza). Vsle,d, pomanjkanja prostorov izostane letos gospodinjski, tečaj v tem zavodu. Dijaška matica. Naznanja se, da. bo visokošolski zbor dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih akad. društva «Balkan?i» v Trstu. Redni občni zbor Dijaške Matice v Trstu bo 12. septembra t. 1. v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Odbor. Volitve v Belgradu. V nedeljo 15. t. m. so bile po Srbiji občinske volitve. V Belgradu so proti' pričakovanju zmagali Davidovičevi demo-kratje s K uman uhljem na čelu. Kuma-nudi je dobil 6585 glasov, radikalci (Mak-simovičevi) le malo manj, namreč 6319, Robičevi radikalci 2310 glasov, samostojni -demokratje (Pribičevičevi) 754, komunisti 679, socialisti 226. Vsled občinskega reda bodo imeli večino odbora Davido-vičevei in bo najbržc Kumanudi za župana; oni dobe 30 odbornikov, vladni radikalci 9 odbornikov’, Bobičev! radikalci 4, samost, demokratje 1 in komunisti 1 odbornika. Tak je izid; v glavnem mestu. Po deželi so v večini občin zmagali, vladni radikalci. Tla se majejo. V Ljubljani so začutili lahek potres v nedeljo 15. t. m. dopoldne. Ponovil se je v ponedeljek in torek. Čutili so ga tudi drugod po Kranjskem. V opazovalnici pod Triglavom so aparati ves čas nemirni. Tuintam po deželi ,se je zemlja posula, ki je bila že prej odi dežja razmočena. Ljudje so boje, da ne bi kaj huje zaropotalo. Amerika in Mehiko. Poslanik Združenih Držav v Mehiki, Sheffield, je zapustil Mehiko. Pravijo, da on zelo ost.ro nasprotuje politiki predsednika Callesa ter nagovarja svojo vlado k odločnim korakom. Združene državo .so poslale vse polno tajnih agentov opazovat meh ihanske dogodke. Nekatera poročila pravijo, da v Mehiki pripravlja znani Iluerta upor proti Callesu. Kdor drugim jamo koplje.. Zgodilo se je v Vačah na Gorenjskem. Dne 8. avgusta t. 1. je skopal 40 letni grobar Ivan Grilc na farnem pokopališču jamo za nekega, mrliča. Naslednji dan je šel ponovno na pokopališče, da odstrani iz .jame vodo, ki se je radi naliva nabrala. Ker je bil božjasten, ga Je ba.š v času, ko je .praznil jamo, napadlo ln vrglo v jamo, kjer je utonil. Siromak je drugim jamo kopal, pa sam v njej napravil žalosten konec. Lepa si pomlad zelena.. Fantovska bo nekam zgodaj začela. Vojaški nabori se imajo vršiti od 16. avgusta do 28. februarja. Na vrsti so mladeniči, ki so rojeni 1. 1907. Visoki morajo biti vsaj 150 cm, čez prsi i)a jih mora biti vsaj 80 cm. Komur pritiče pravica do skrajšane službene dobe, se mora že pri naboru javiti s svojo zahtevo. Iz Čedada so fantje letnika 1905 poslali pozdrave in upajo kmalu biti doma. Pripravite vse za sprejem. Filipčič Karel s Bregarja, Valenčič Ivan iz Javorja; Frank Anton s Čelj, Blaževič Fran s Tatri, Frank Avgust z Gabrka, Sever Ivan iz Huj; Grk Avgust iz Slivja, Iskra Matej iz Pole. Nov škof. V nedeljo 8,. avgusta je prejel škofovsko posvečenje mons. Izidor Šajn, prvi škof nove roške škofije. SIove.snost se je vršila v reški stolni cerkvi. Novega škofa je posvetil beneški patriarh kardinal La-fontaino (izg. Lafonten). Med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poročali .smo že, da so makedonski četniki napadli jugoslovansko mejo in da je vsled tega .prišlo do diplomotičnega spora. Jugoslavija, Grčija in Rum unij a so poslale Bolgariji noto, v kateri zahtevajo: I. da kraljeva bolgarska vlada pozove svoje obmejne oblasti, da vrše svojo dolžnost ne samo, kakor to zahtevajo odnošaji dobrih sosedov, ampak tudi v smislu soglasja ter sporazuma, sklenjenega v svr-ho preganjanja čet; 2. da kraljeva bolgarska vlada, dobro vedoč, kje je vir zlu in krogi, ki organizirajo vse te zločine, pod1-vzame najoistrej»še mere, da. onemogoči v bodočnosti njihovo delovanje; 3. vse tri vlade se nadejajo, da bo kraljeva bolgarska vlada sama, navdahnjena z željo, da obdrži dobre odnošaje z obmejnimi državami, s hitro izpolnitvijo teh zahte.v doprinesla dokaz, da želi vzdržati dobre odnašaje s sosednimi državami. Napad na Pangalosa. Grški diktator Pangalos je bil ma letovišču napaden. Neki Andonopulos se mu je približal, ko je diktator zajtrkoval v hotelu, Ravno ko je hotel izprožiti revolver, so ga zgrabili in rešili Pangalosu življenje. Na Sveto Goro. Romarji iz Slovenijo bodo y skupnem romanju obiskali Sv. Goro pri Gorici 28. in 29. t. m. V soboto 28. pridejo v Trst ob II.25, zvečer ob 18.35 gredo s postaje pri Sv. Andreju dalje proti Gorici in še isti večer na Sv. Goro. Pogodba. Med Italijo in Španijo je bila sklenjena prijateljska pogodba, s katero se obe državi obvezujeta, druga drugo podpirati v politiki in v slučaju vojne. Ta pogodba je Francoze kaj neprijetno zadela, tudi Angležem ni bila novica dobrodošla, Italija pa je s pogodbo okrepila svoj položaj. od vseh najbolj dopada; ZANIMIVOSTI. Alaska. Alaska je dežela bodočnosti, to je gotovo. Neizmerno bogastvo katerega hrami v sebi, bo še tisočem in stotisočem iz krajev socialne bede in preobljudemja obljubljena dežela. Ko bodo izpeljane po sedaj nedostopnih krajih Alaske železnice, bo to dežela, kamor -e bo usul tok izseljencev. Zlato, srebro, baker, premog in železo, vsega je tam v izobilju, predvsem pa neizmerni zakladi ilesa. Stotine in stotine milj daleč se raztezajo smrekovi gozdovi in tu je tudi doma rumena cicra, ena naj dragocenejših vrst lesa. In koliko je v tej deželi kožuharjav ? Saj še vedno ena tretjina kožuhovine na svetu prihaja iz Alaske. Tu se še nahaja .srebrna in križasta lisica, rujavi in črni medved Potem pa velikanske vodne sile, «beli premog«, kakor jih nazivljejo, nč n anj vredne kot one Severne Amerike. Tam, kjer so danes raztresene bajte ali kolibe evropskih priseljencev, poleg skalnatih bivališč domačinov, bodo v nekaj desetletjih nastala mesta z .nebotičniki ter dimniki modernih industrijskih naprav. Učenjak — svetnik. Značilne so za današnji čas priprave, da se • proglasi svetnikom bivši vseuči-liški profesor Contardo Ferrini. Ferrini je umrl 17. oktobra 1902. v Pa-viji, ko je bil šele 43 let star. Na vseučiliščih v Paviji, Modeni in Messini je učil zgodovino rimskega prava. Bil je svetovni učenjak. V svoji stroki je napisal 214 prvovrstnih razprav. Slavni u-čenjak Theodor Mommsen je večkrat očital Italijanom, da ne znajo dovolj ceniti visoke zmožnosti F :rrinijve. In profesor Appleton je trdi!, da Italijani sploh nimajo človeka, ki bi se mogel meriti s Ferrinijem v zgodovini rimskega prava. Ne samo v svoj; st,c,ki, tudi sicer je bil Ferrini eden najbolj izobraženih ljudi svoj-' dobe. Znai je govoriti ih pisati grško, latinsko, nemško, francosko, angleško, špansko, holandsko, hebrejsko, sirsko in sanskrit. Vse te jezike je obvladal že v 25. letu. Bil je najboljši učitelj svojim učencem in med profesorji ljubeznjiv tovariš, j Ferrini pa je bil tudi svet mož. Vsak d.an je šel k mizi Gospodovi, na njegovem dnevnem redu so zavzemale duhovne vaje prvo mesto. P. Kristjan Lud-wig, njegov spovednik, je ob smrti pod prisego izpovedal, da je mož živel med svetom kot redovnik in je stremel po krščanski popolnosti. Zgled tega svetega učenjaka je nov dokaz, kako prazna in grda je laž, da je vera samo za stare ženske in neumno ljudi. Ferrini je sam na sebi dokazal, da je človeška znanost le izpopolnjeno spoznanje Boga in njegovega razodetja. Čim več kdo zna, tem globlja mora biti njegova vera in če ni, je odgovornost pred Bogom toliko večja. Frančiškovo leto Pred mjim ni bilo Frančiškov. Za njim je bila že cela. vrsta Frančiškov med svetnike prišteta. Sko.ro Wl družine, kjer ne bi kateri član nosil njegovega imena. Frančišek Asiški je mož, čigar delo se pozna v zgodovini človeštva in se bo poznalo do konca. On se je najbdlj približal idealu krščanstva in je sam postal vzor tisočem in stotisočem. Letos 4. oktobra mine 700 let od njegove blažene smrti. Ves svet se te stoletoice spominja in As-sisi je letos cilj nešteviiln.ih romarjev. Zakaj pa je Frančišek tako posebno znamenit ? Bil je brezobziren. Danes smo kristjani tako obzirni, da se niti kihniti me upamo vipričo nevernika. Bojimo se takorekoč dihati svoboda! zrak, ki ga je Bog za vse ustvaril in prej za svoje prijateilje nego za nasprotnike in zasmehovalce. Ta bolestna obzirnost nas ovira v duševnem razvoju im drobi uspehe našega prizadevanja. S to malodušnostjo le 'naprej tonemo v močvirje nevere in podlosti. Frančišek ni vprašal: Kaj porečejo ljudje? Lastni oče ga je smatral za lahkomiselnega pohajača in ljudje so si s kazalcem delali kroge na čelu: Fant mora biti malo zmešan ! Frančišek pa je poslušal le glas vesti in klic božji, pustil vse pomisleke na stran ter se polotil svojega apostolskega deda. Kako je znal biti brezobziren, priča cela vrsta dogodkov ,iz njegovega bogatega življenja. Ko je živel s samostanskimi brati v samoti, molitvi im zatajevanju, hodili so verniki občudovat novo svobodno življenje. Odhajali so navdušeni za Boga in poboljšani. Šla pa je tudi ■nesramna gos.poda prodajat svojo bedasto radovednost. Frančišek pa pokliče samostanskega brata in brž napravita .zasilno gugalnico na tramu ter se začneta gugati kakor otroci. Tako je Frančišek pokazal lahkomiselni gospodi fotografijo njihove publo&ti. Mislili so, da se bodo posmehovali njegovi pobožnosti, pa se je on posmehoval njihovi sprijenosti. Bil je res brezobziren. Bil je ubog. Frančišek je bil brezobziren do samega sebe. Odpovedal se je bogastvu im njegovim skrbem. Revščine ni podedoval, kakor jo nas v očim a podeduje in z nevoljo prenaša: sam jo ije iskal, kakor posvat-njak išče bogato nevesto, vzljubil jo je in se z njo zaročil za celo življenje. Njegov oče tega mi mogel razumeti; strašno ga je peklo, da sin ne ljubi hiše in bote-ge, račumov in cekinov, da se noče oženiti z bogato žensiko, množiti denarja in životariti kakor trebušast meščan navadne mere. Sprla sta se in oče je sina razdedinil ter ga zavrgel. Ta pa mu je pustil še obleko in dejal: Šele zdaj bom s polno pravico molil: «Oče maš, kateri si v nebesih !» , PODLISTEK Osp nad Milami. Danes je Osp vas, Mile so mesto. Prav zato se bo marsikdo začudil, da so bile Mile že pod Ospom. Leta 1815. na dan (j. julija so razdelili v sporazumu med rimskih papežem in dunajsko vlado kopensko škofijo v tri deželne dekanate: Piran, Krkavče in Osp. Pod dekanat Piran so pale duhovnije: Izola, Korte, Ka-štel, Savudrija. Pod dekanijo Krkavče so prišle duhovnije: Koštabona, Pomjan, Šmarje, Marezige, Lazaret, Sv. Anton, Truške. Pod osapsko dekanijo pa so pale duhovnije: Dekani, Mile, Tinjan, Kubed, Loka, Mo v raž in Sočerga. — Ko so kasneje škofije preuredili, so se tudi dekanije na novo razdelile. Osapska graščina. O njej danes nihče več ne govori. In Veliko jih je bilo, ki so z očetom vred Frančiška zaničevali, veliko jih je bilo, ki so ga pomilovali, a še več se jih je našlo polagoma, ki so ga posnemali. Začeli so umevati pomen prvega evangeljskega blagra: Blagor ubogim v duhu (to je takega mišljenja, da cenijo uboštvo), ker njih je nebeško kraljestvo. Bil je ljubezniv. Prej smo rekli, daje bil Frančišek brezobziren. In o tem ni dvoma. Raztrgal je vezi, ki vežejo tisoče in milijone kot železna srajca. Zato je bilo tieba dokaj duševne sile, odločnosti, brezobzirnosti. Toda bil je brezobziren le proti sebi, brezobziren proti laži, hinavščini im polovičarstvu. Imel pa je pri tem čuteče in ljubeče srce, kakor malokateri znamenitih mož. Ne samo ljudi, vso naravo božjo je ljubil, kakor mi ne znamo ljubiti. Svojo obzirnost je kazal tudi v modrem vodstvu novega reda «Malih bratov». Hotel je, naj vlada mesto strahu in zunanje strogosti moč božje ljubezni. V tem je bil tako moderen, da se nehote spomnimo Mednarodno Meseca julija je bil v Londonu občni zbor Mednarodne zveze društev za Zvezo narodov. Tega zborovanja sta se udeležila tudi slovenska poslanca Besednjak in Wilfan. Besednjak je priobčil v Goriški Straži obširno poročilo, iz katerega bomo podali našim bravcem zajemljivejše točke. Kakšna je ta zveza. Ob času mirovnih pogajanj so državniki ustanovili nekako Zvezo držav, ki se navadno imenuje Društvo narodov. To je bila Vilsonova misel. Namen tega društva bi bil sprijazniti državne narode med sabo in naj ti sredstva za mirno poravnavo sporov, da bi se omejile vojske. Da bi se misel te Zveze držav bolje u-korepinila med vsemi ljudstvi, začela so se ustanavljati posebna društva, ki naj bi med svojimi člani in v celi javnosti razširjala to misel. Vsa ta drobna društva i-majo v vsaki državi svojo zvezo med sabo, vse te zveze pa imajo eno vrhovnd mednarodno zvezo s sedežem v Bruslju v Belgiji. Ta mednarodna zveza je imela torej občni zbor, o katerem je tukaj govor. Moč mednarodne zveze. V Italiji je 10 malih društev. Slovenci in, Hrvatje imamo dve. Po drugih državah je društev še več in več članov. Na občni zbor, ki se je vršil v Londonu so prišli zastopniki z vseh stna,ni. Prišli so iz Belgije, Španije, Nemčije, Avstrije, Bolgarije, Kitajske, Združenih držav Severne Amerike, Jugoslavije, Francije, Velike Britanije, Grčije, Ogrske, Italije, Irske, Svobodne Države, iz Japonskega, Latvije, Palestine, Holandske, Poljske, Romunije, Rusije, Švedske, Švice, Češko-Slovaške in Litve. vendar je moralo kaj biti, zakaj v latinskih maticah je pisano «castrum», to je utrjena graščina; pa pri tem ni misliti na jamo, ki ji pravijo domačini grad, zakaj grad je bil le pribežališče v stiskah. Čujte, kaj je zapisano ! Dne 27. junija 1627. se je poročil neki Ivan Klemenčič iz Kačič, ki pa je prebival dosti let v Ospu, z neko Polonico Krašovec. Poroka je bila v grajski kapeli v Ospu. Priča je bil tudi neki Matija Ix>-catelli iz Buzeta. Dne 3. julija 1627. se je v isti kapeli oženil ta Matija Locatelli z Ivano Vouk. — Leta' 1622. dne 24. maj-nika se je rodil neki Peter, sin Matije Martinčiča in Ivane, ki stanujeta v osap-ski graščini. Tako je zapisano. Stari cerkveni običaji. Po katapanu iz leta 1716. je hodila na veliki petek vsa župnija proti večeru v procesijo k Sv. Tomažu. Praznovali so tri velikonočne praznike zaporedoma. Na pr- vi velikonočni praznik so imeli na fari mašo in blagoslov. Slovesne večernice so ljubeznive svetnice Male Terezije, ki je umrla leta 1897. Očak veselja. Z ljubeznjivostjo družil je Frančišek nenavadno vedrost in kipečo radost. Potem, ko se je vsemu odrekel, kar popreč-niki iščejo na tem svetu, ko je z brezobzirno revolucijo prekucnil vse filistejske mialike, čutil se je prost kakor ptiič in se dvigal na krilih ljubezni k božjemu solncu. Vse njegovo življenje se zdi spev radosti in vsa inarava mu odpeva v lepi harmoniji. Bil je mojster veselja, ki v naslednjih stoletjih ni našel sebi enakega do današnjega dne. To je posebni čar'njegove osebnosti, ki vJeče k sebi tudi nevernike, da ga občudujejo. Umeti pa ga morajo le tisti, ki z živo vero in upanjem znajo moliti: Oče naš, kateri si v nebesih 1 Tako je Frančišek lAsiški ob 700-1 etn i-ci smrti predmet splošnega zanimanja svetovne javnosti, za katoličane pa sijajen vzor, ki v zmedi časov postaja od dme do dne bolj* moderen — revolucijona,r božjo ljubezni. jnje na Angleškem Da ima ta mednarodna organizacija danes že precej vpliva in jo voditelji u-ra.dne politike vpošteyajo, vidimo že iz tega, da je Zveza narodov odposlala na Angleško posebnega opazovalca, ‘ki je prisostvoval vsem sejam in zborovanjem. Ravnotako je prišel iz Švice odposlanec Mednarodnega delovnega uradia, ki se ba- vi v imenu Zveze narodov s socialno, predvsem z delavsko zakonodajo. Kako ^delu je ta organizacija. O tem piše poslanec Besednjak : «V Bruslju ima Zveza glavno tajništvo. Tam so tudi osrednji uradi s stalno nastavljenim uradništvom. Ker je delovanje zveze razširjeno na vsa vprašanja, ki se tičejo zveze narodov, so njeni posli zelo mnogoštevilni in zato je morala porazdeliti delo med različne stalno delujoče odbore. Tako obstoji odbor za socialno in delavsko zakonodajo, odbor za narodne manjšine, politični odbor, odbor za pravna vprašanja itd. Večina teh odborov deluje stalno tekom celega leta in sklicuje zdaj v terni zdaj v drugem mestu Evrope člane k sejam. Tako je imel na primer odbor za manjšine oktobra lanskega leta sejo v Loza,ni (Švica), marca tega leta v Ženevi, v preteklem juniju sejo v Londonu in prihodnja seja se bo vršila v Solnogradu 'na Avstrijskem. Glavno tajništvo pošilja posebne odposlance v različne dežele, da proučujejo razmere in poročajo o Item centrali ter občnemu zboru. Mnogo dela vrše tudi društva v posameznih državah. Najživahnejše se gibljejo ,'na Angleškem, kjer šteje organizacija nič manj ko pol milijona plačujočih čla. nov. Navdušenje za idejo Zveze narodov je tukaj tako, da žrtvujejo nekateri ljud- imeli pri Sv. Klemeinu ali v Mačkoljah. Na drugi velikonočni praznik so šli farani «,Na stara Milla» (tako pišejo še leta 1716 !), tam je dobil gospod kosilo. Tretji praznik So obhajali pri Sv. Tomažu. Na dan sv. Marka je dal župnik soseščini iz Ospa 'A čebra vina {'A orna) in 1 kruh vsaki osebi; istotako Gabrovici. — Zaprvi krst je dobil župnik jagnje. Za vpis vsakega krsta je dal boter župniku 6 soldov, za krst nezakonskega otroka pa 8 soldov. Za poroko je dobil župnik od' ženinov, če so bili domačini 12 soldov, od tujcev pa 1 goldinar. Vsak par je dal župniku 1 nov žepni robec. Na binkoštno nedeljo je šla vsa fara v procesiji na Peč pri Dolini, kjer je bila slovesna maša. Dme 26. junija pa ,so šli v procesiji k Sv. Socerbu. Cerkvena grobišča. LetaltilO. dalje, ko so ohranjeni mrliški zapiski, so pokopavali roa vseh grobiščih: največ pri sv. Petru, pri Sv. Klemenu, pri Sv. Luciji na Plavjah. IPrebivalce Hribov, zlasti 80 letnega Korošca, so poko- je organizaciji ves svoj čas in. zelo nv10' go denarja. Neki Anglež, gospod David Davies je daroval samo letos organizaciji približno 10 milijonov lir. Mož mora biti vsekakor zelo bogat. Ko smo se odpeljali iz Ix>ndona v mesto Aberystwith !(izg. Eberisvit), ki leži na obali Irskega morja, smo bili vsi, to se pravi 150 oseb, pet dni njegovi gostje. Že ta izdatek bi bila prav lepa dota za naše razmere. Izračunal sem, da je potrosil gospod Da' vies za nas v teh petih dneh nad 100.000 lir.» Letošnji občni zbor. «Mednarodna zveza ima vsako leto občni zbor, ki traja več dni in na katerem pridejo do besede zastopniki vseh odborov. Sklepi občnega zbora se objavijo v časopisju in večkrat se predložijo v vednost zvezi narodov. Naša društva vrše tako precejšen pritisk na javno mnenje posameznih držav. Letos se je vršil občni zbor na Angleškem, kjer smo bili Slovenci in Hrvati prvič zastopani. Prisostvovala sva zborovanjem jaz in dr. Wilfan. Vdeleževal sem se posvetovanj različnih odborov, a zanimal me je v prvi vrsti odbor za narodne manjšine. Žal, da ne morem priobčiti vsega, kar so tukaj govorili, kajti javna je bila samo ena seja, Tej so prisostvovali angleški časnikarji in kar se je tu dogodilo, bona priobčil. Vse ostalo moram žal zamolčati, zakaj predsednik odbora za manjšine (gospod Dickinson) je izrecno poudaril, da se te stvari ne smejo obelodaniti. Program je obsegal nastopne točke: Potovanje glavnega tajnika mednarodne zveze profesorja Ruysse.na po Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji in položaj tamkajšnjih manjšin. Nato poročilo predsednika odbora gosp. Dickinsona o bodočnosti narodnih manjšin vobče. Sledil je predlog. ki bi poročal stalno o položaju narodnih manjšin. Naslednja točka se je tikala tirolskih Nemcev, Slovencev in Hrvatov v Italiji, Ob sklepu bi se moral pečati odbor z židovskimi manjšinami na Poljskem in z nmnjšinnmi na. Turškem. Kako dela z manjšinami Bolgarija. «Bolgarija« — pravi prof Ruyssen, — “ima. 4 milijone 865 tisoč prebivalcec in med temi nastopne manjšine: 455 tisoč Turkov in Tatarov, 78 tisoč Romunov, 48.000 Grkov, 15.000 Rusov, 43.000 Zidov, 115.00 ciganov in pa.r tisoč Armencev. Najvažnejša manjšina na Bolgarskem je turška. Ona živi v zelo dobrih odnoša-jih z Bolgari. Njene cerkve (mošeje) so Spoštovane, njihovo narodno šolstvo — ljudske in srednje šole — dobivajo podporo od, države in občino ter se svobodno razvijajo. Nikjer .nisem zapazil — pravi profesor Ruvssen — trenja med Turki in Bolgari, četudi je med bolgarskim ljudstvom še živo v spominu turško gospod-stvo. (Šele leta 1913 so se Bolgari popolnima osvobodili od Turkov, op. ur.). 1 udi Židje in Rusi žive na Bolgarskem v dobrih in pravičnih razmerah. Imajo lastne cerkve in lastne šole, ki dobivajo podporo od "države ter občinskih uprav. pavali v 17. stoletju v kapeli sv. Barbare. Iva/na Franoviča so pokopali v kapeli sv. Ivana. Mačkoljane in Gabrce so že 1624. pokopavali pri Sv. Petru, tako tudi Osapce. Pač pa je 23. avgusta 1624. umrl neki Jakob Lipciga, ki so ga pokopali pri Sv. Tomažu. Tedanji župnik je pripisal mrliškem zapisku opombo : 100 let, odkar so pokopavali. Potemtakem so 1G24. i» prej že pokopavali tudi pri Sv. Tomažu. Domači župniki. Iz Osapske doline so bili stari župniki-domačini pri Sv. Petru v Ospu Gregor Purgar, ki je bil za farmana leta 1616-* nadalje Jakob Kraševec (1610.-1622.), K* je uredil matice od 1610. naprej. Krašovec je cerkvi zapustil kelih z napisom leta 1634. Hrani ga g. župnik. Matija Ivančič jo bil na Plavjah, Hlabjan Jakob 1753. Domačin je bil tudi duhovnik Ivan Lokatellis 1614, 1615. Poravnajte naročnino ! Armenci so prišli v Bolgarijo iz. Turčije, odkoder se je izselilo mnogo preganjanih kristjanov. Njih število je majhno, ■a dobili so lastno šolo v mestu Varni. • Z druge strani so Bolgari ukinili v Varni grško šolo. To je bil odgovor grški vladi. ki je zaprla v Traciji bolgarske šole. Edina manjšina na Bolgarskem, ki se pritožuje, so Romuni. Romunski dijaki, s katerimi sem se raztovarjal, v Bukarešti, so mi zatrjevali, da ne obstoji na Bolgarskem nitii ena ljudska ali srednja sola z romunskim učnim jezikom. Morali so obiskovati bolgarske šolb in iti nato v Romunijo, da se uče na vseučilišču v romunskem jeziku«. Kako ravniajo Romuni z Bolgari? Nič manj žalosten ni položaj Bolgarov Jta Romunskem, Bolgari prebivajo po večini v Dobrudži, ki je padla pod Romuni-ju šele leta 11)13. V tej deželi prebiva približno 2.V) tisoč Bolgarov. Romuni ,so za-Prii vse bolgarske ljudske šole in do-v°lili samo 5 zasebnih gimnazij, ki ži-Ve z denarjem bolgarske narodne manjšine. V ljudskih šolah je izključni jezik romunski. To priznavajo tudi Romuni sami. Neki romunski učenjak opravičuje to politiko s temi-le besedami: «Do-brudža je bila priklopljena Romuniji leta 1913, in zato ni vezana Romunija glede Bolgarov na pogodbo iz decembra 1919, ki daje gotove pravice narodnim manjšinam«. Prazen izgovor, iz katerega vidimo vso protislovensko politiko. Poslednje pribežališče bolgarskega naroda je cerkev. Tukaj oznanjujejo ljudstvu evangelij v bolgarskem jeziku in bolgarski duhovniki stoje zvesto na strani ljudstva. Toda tudi v cerkvene zadeve se je začela vtikati romunska vlada. V 12 cerkvah južne Dobrudže je nastavila že romunske duhovnike in 45 bolgarskih župnij je brez duhovnikov, češ da se ni oglasil za prazna mesta noben bolgarski svečenik. —j— Do tu smo podali le majhen del Be- sednjakovega poročila. Poročilo obsega nadalje razgovor o- manjšinah v Jugoslaviji, o manjšinah v Italiji, razpravo o načelnem stališču proti manjšinami To in ono prinesemo ob drugi priliki. Kaj nam z dežele pišejo ŠLOVRENC v Brdih. Že dolgo nismo potožili Malemu listu ®vojih težav, pa jih hočemo sedaj, če nam dovolite kaj prostora. Naša fara je letos postala nekaj večja, kakor je bila doslej. V dobi beneške republike 1. 1772. je bila razdrta. Dolgo se je delalo na to, da se zopet uredi. Sedaj je višja cerkvena in posvetna oblast spoznala naše zahteve za prave in sedaj je fara zopet lepo skupaj. Toča ,ie našega kmeta letos močno zadela. Uničila je ves poljski pridelek. Seno se težko suši, ker dežuje skoraj vsaki /dan. Letos kmet ne bo dobil niti za plačati davke in kako bo preživel sebe in družino ? Trda bo, če nam ne bo vlada kaj pomagala, čebeloreja se letos ne sponaša. Če bo tako, bomo gojili čebele samo v zabavo, a koristi ne bo. Akacijeva paša je pri nas zelo bogata, toda ves čas je deževalo, da se ni izkoristila. V kostanjevi paši je bilo vreme ugodnejše, a te paše je bolj pičlo. Krivica se nam zdi- da od drugod priva-žajo k nam čebele, in javno povemo, da smo tukajšnji čebelarji temu nasprotni, ker nas je v vsaki vasi večjih in manjših in kostanjeva paša komaj zadošča našim panjem. Smrt Dne 20. julija je umrl Fran Kocjančič iz Neblega. Bil je dolgo vrsto let cerkveni pevec. Naj v miru počiva ! Iz KOŠANSKE DOLINE. Košanci se malo oglašamo; pa, saj nii-tnarno kaj dobrega pisati. Roleg drugega slabega imamo še vedno sovraštvo radi mlekarne v Novi Suišic.i, ki bo imela obč-ni zbor 22. t. m. Na tem zboru baje nameravajo izključili nekaj članov in do-zdaj še neznanega vzroka. Ker je izključitev pomembna, hočem napisati o tem Par vrstic v pojasnilo vsem zadružnikom. £lani, katere misli odbor izključiti, dajejo okrog 170 1 mleka na dan v mlekarko, katera ima pri litru 40 stotink (menda kosmatega? op. ur.). Če se izključitev izvrši, bo vas Nova Sušica mlekarni Zaprla vodo, katero dobiva sedaj popolnoma brezplačno, Dovoz vode za mlekarsko potrebo pa bi stal najmanj 40 lir dnevno; porabi se okroglo 4000 1 vode, ker .snega je bilo malo. Če odpade 170 lir baleka, se zmanjša dohodek mlekarna za 68 lir dnevno, a z dovozom vode se stroški zvišajo za 40 lir, skupaj dnevno 108 Idr, ha mesec 3240 lir. De b: »« t; izgub; r. ravnala, moral bi odbor zopet znižati ce-ho mleka; s tem bi udaril vse člane. Že tako je cena nizka in bi se moral odbor truditi, da jo izenači s cenami drugih hilekaren. /, vednim hujskanjem in so-vraštvo.m se bo delala le škoda, kajti Brez složnosti odbora in zadružnikov ne Bo pravega napredka. Košanski faran. KAL pri St. Petru. Dragi «Mali list« 1 Morda si hud na nas, ker ti tako dolgo nič ne pišemo. Saj veš, kako je; dobrega Ti nimamo kaj povedati, slabega je pa povsod dosti. No, hvala Bogu, pri nas ni tako hudo, kakor drugod. Dež našemu polju tako, jako ne škoduje, posebnih neviht •in toče pa ni. bilo. Nekaj je pa pri nas vendar čudno: skoraj vsakdanje dež, pa smo že celo poletje brez vode. Naš vodovod je pokvarjen, kar pričajo cevi, pa ni nikogar, da bi ga popravil. Vasi Gor. Košana, Nevenke in Kal so si s pomočjo državne i,n deželne.podpore, napravile ravno pred vojsko skupen vodovod. Imeli smo posebni odbor, ki' se je zmeraj brigal, da je takoj popravil, če se jo pri vodovodu kaj pokvarilo. Ko so odstavili naše župane, je že prvi občinski komisar v Košani tudi vod:vod vzel v svojo oskrbo. Takratni odbor mu je moral izročiti tudi denar, ki smo ga imeli na razpolago za popravljanje vodovoda. Od takrat se pa za naš vodovod več nobeden nič ne zmeni, tako da smo skoraj zmeraj brez vode. Ma čc je občina vzela solde, da bo ona skrbela za vodovod, bi bilo vendar pravično, da. bi to tudi v resnici storila- Tako velika vas kot je Kal šteje 96 številk — pa brez vode ! Le pomislite koliko časa izgubimo vsak dan, ker moramo oddaleč voziti in nositi vodo za ljudi in živino. Posebno sedaj, ko nam je živina. obolela in ne sme iz hleva, to hudo občutimo. I i Bog nas varuj ognja in sv. Florijan, bežati bi morali in vse pustiti, ker brez vode ni mogoče gasiti. G. podeštat nam vsakbot, ko gre skozd vas, obljubuje, da bo dal takoj popraviti, pa ni še zdaj nič. Toliko plačamo davkov, pa vse za. druge, za mas pa ni ne denarja* ne časa, ne volje ! Mali list pomagaj ! Te pozdravljamo tvoji zvesti naročniki. BORŠT. Sena smo še precej pridelali, a težko smo ga sušili. Krompirja bo srednja letina; napadla ga je letos peronospera in bi morali zanaprej misliti na to, d,a bi ga škropili kakor trto, drugače ga ne bo vredno saditi. Tudi glede pridelovanja olja se bomo morali kaj naučiti, da bomo napredovali. Zelo bi nam koristilo kako predavanje tudi o živinoreji, a. težko dobimo predavatelja. Pridejo sicer predavatelji, ki nam govore v italijanskem jeziku, a nam je malo pomagano ker jih ne razumemo. — Češplje so tudi dobro red'!e, a imajo nizko ceno. Na trgu v Trstu nam jih plačajo največ 80—100 I. stot. Bolje nam bi kazalo, če bi jih sušili. Grozdje dobro kaže, le zorelo bo počasi, če bo tako vreme kakor doslej. --- Na naših cestah so trije mostovi brez ograj", stalna nevarnost za življenje. Opozarjamo na to oblastva, naj ta nedostauu- odpravi. BISTRICA. Delavske razmere. Bistrica je močan industrijalne kraj in se še vedno razvija. Naši industrij,alei so visoki gospodje, žal da o položaju delavcev ne moremo nič tolažilnega reči. Poslovodja, Žnidenšičeve tovarne je nekoč rekel delavcem, poprečno 420-620, krave 400-525, t e 1 e-t a 5001750. — Seno: Brešja 80-82, Stra-deJla. 70-75-, Aleksandrija 70-75, Verona 6' 89, Pavia 70-85, Vičenca 65-75, Mantova 76-80. Jadranska banka. Upniki propadle Ja-dtranske banke; bodo dobil,i povrnjenih 25% svojih terjatev. To bo izplačala novoustanovljena banka, ki prevzame vse te zadeve. Semenj v Divači, 26. VII. Prignanih je bilo 50 volov, 60 krav, 5 junic, 100 prašičev, 10 konj. Cena : voli 400, krave 400-450, teleta 650-700 L. za kg. živi teže; prašiči 6-8 tednov stari 60-70 L. glava; konji klavni 500-1000, vprežni 1500-2000 L. Po čem je lira? Dne 16. »vgu»ta si dal ali dobil; za 100 dinaijev — 53.— L. za 100 {. kren — 90.— L. za 100 fr. frankov 82.80 L. za 100 šilingov — 431.— L. za 1 dolar — 30.50 L. za 1 funt — 148.— L. mleta v Trsta Že večkrat smo omenili, da se v Trstu zanimajo mnogi merodajni krogi za ustanovitev centralne mlekarne, ki naj bi zalagala tržaško mesto s svežim mlekom Skozi to centralno mlekarno bi moralo iti vse mleko, to je okoli 500 hi na dan, ker približno toliko ga rabi dnevno tržaško mesto. Ker se o ti mlekarni že dol go govori, bi gotovo naši krogi radi vedeli, kako daleč je to vprašanje dozorelo. Kdo bi jo ustanovil. Centralna mlekarna v Trstu bi bila u stanovljema pod okriljem raznih gospodarskih organizacij in sicer: Federazione agraria Giuliaria (Poljedelska zveza za Julijsko deželo), Cooperative Operaie (Delavske zadruge), Tržaška občina, Isti-tuto Nazionale dl Credito per la Coopera zione (banka za podpiranje zadružništva) itd.. Umljivo je, da bo pri Centralni mlekarni sodelovalo tudi naše zadružništvo, predvsem pa mlekarske zadruge, ki se pečajo z nabiranjem in oddajo svežega mleka. Priprave. Ker bi morala biti Centralna mlekarna v Trstu eno najvažnejših gospodarskih podjetij v celotni naši deželi, je potrebno pred ustanovitvijo dobro proučiti vse predpogoje, ki so važni za uspavanje mlekarne. Vprašanje se proučuje že skoraj eno- leto. Vse delo vodi posebni odsek, ki je ustanovljen, pod okriljem Federa-zione agraria Giuliana. Danes še ni popolnoma gotovo, kdaj se bo Centralna mlekarna ustanovila, gotovo pa se bo, ,samo se ustanovitev lahko zakasni za nekaj mesecev. Bolj pametno je namreč z ustanovitvijo odlašati, samo da bo mlekarna v resnici zidana na dobro podlago. Kako se bo delalo. Centralna mlekarna v Trstu bo sodelovala z že obstoječimi mlekarskimi zadrugami na deželi, od katerih bo prevzemala mleko. Kjer še ni ustanovljena mlekarska zadruga, so pa predpogoji za to, jo bo treba ustanoviti. Nekatere mlekarske zadruge bodo imele stroje za pasterizacijo in ohladitev mleka, ponekod, pa bodo samo zbirališča in ohlajevališča mleka, od! katerih bo mleko takoj prepeljano v Trst, v Centralno mlekarno. U-reditev mlekarskih zadrug zavisi pač od razdalje iin prometnih sredstev d:o Trsta. Organizirajte se. Po naši deželi Uo potrebno ustanoviti še nekoliko mlekarskih zadrug oziroma zbirališč svežega mleka. Zato je nujno potrebno, da se naši brihtni živinorejci v vseh vaseh za to vprašanje zanimajo. Potrebno bi bilo, da bi se v vsaki občini iz-1 volili odseki, ki bi proučili vprašanje; mleka v občini in okolici ter izrazili po- ] tem svoje nasvete in želje. Takih odsekov ■ (vsporedno z ulico via deli' Istria). je po deželi že več, a 'žali bog so .ponekod XT7 ~ ; ” ,. , .. .. . .... . . ... PRSNI SIRUP priporočljiv proti kronič- zaspali, ker so ljudje mislili in mislijo,, nemu kašlju in bronhijalnim afekci-da iz te moke ne bo kruha. ! jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za 1 otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo - Cena oglasov v »Malem listu». Za 1 centimeter višine v eni koloni 4,-Pri 5 kratni objavi 20% popusta > 10 » » 30% » > 26 » » (pol leta) 40% popusta Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% po- pusta. ^liiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiimHiiiiiiiiilik Zobozdravnik dr. Zdravnik [ n v Postojni (KntlDcva hiša, nasproti lekarne) od 9-12 Naga pošta. Lokev. Podpisa ni. Vrhpolje. Prekasno prejeli. Štorje. Dopis nerazumljiv, podpis nečitljiv. Potrebno je torej pojasnilo. Ricmanje. Dopds o bivšem učitelju je bil priobčen, tako tudi odgovor na vprašanje, toda tista številka je bila zaplenjena. ■NIIIIIIII!'inUIHIHIIIIIIIIHIIII!ll!IIIIIIIIIIIIKfllllli;illll»HIIIIIIIW ETERNIT ( je najboljši za kritje streh 1 A. JANACH & C. | ZALOGA : Trieste - Trst (12) S = Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) g V zalogi ima tudi cevi za vodovode = in stranišča. | JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. | iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinuiii Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste. SNS^O