e rudarje bi morda ae bilo seda- nr TV TJFiumou m O SLOVENSKE N LETO-YgAE XX« ■ ■ ■ J J fl^a ^ Od n? TP "A ^ V JU. il J*. lodplra gradijo ladij vvhh^^BHHHG Rockefellerjenra kotnpanija in drugi baroni premoga pritiskajo na goveraerja za vojaštvo, ko šerifi ne morejo zlomiti odpora stavkarjev. Nastop vojaštva lahko uiači krvoprelitje. Ob deastistaicl revolucije no ■»•ta nikjer naetopltt kot govornika; alti »okaaatl Denver. CokK, «7. okt.-Stav-ka rudwiev v južnem in severnem Coloradu pod vodstvom organizacij» I. W. W. se bliža novi fazi. Do sdaj je bila stavka ze-lo ugodna sa rudarje. Okrajni ierifi s svojimi deputiji ne morejo preprečiti minfcga piketi-mnja rudarjev niti razširjaaja stavke, čeprav so napolnili ječe i možmi in loaami. To je ujezilo mogočno Rockefellerjevo kompanijo (Colorado Fuel * Iron Company) in druge mag-nate pa so začeli pritiskati na governerja, da polije milico v stavkovne kraje. A> M Governer Adams ie ni pokazal volje za mobilizacijo držav ne milice, pokazal pa je svoje pristranstvo z magnati s tem, da je odobril odredbe šerifov glede zapiranja piketov. Lahko se torej vsak čas odloČi za porabo milice. Voditelji stavke izjavljajo, da niti vojaštvo ne IzpremenJ eta- ketiranja. Rudarji se bojujejo samo z besedo in kakega nasilja od njihove strani ne bo. Ce pa bodo napadeni z orožjem, se bodo morali braniti. To znači, da prihod vojaških- čet lahko obnovi burno situacijo iz let 1913 in 1914, ko je bila napadena stavkarska šotorska naselbina v Ludlotvu in je enajst oseb zgorelo v plamenih. Governer se strinjs s premogovniškimi magnati, da je stavka nepoatavna, ker jo vodijo I. W. W., ki niso priznani kOt "postavna unija." Položaj v stavkovnih okoli-ščih je ie vedno dober za rudarje. Danes zjutraj se je odpeljalo 800 rudarjev v avtotru-kih v okraj Fremont, da pridobe Še tamkajšnje rudarje za ttrajk. Piketiranje se nadaljuje s vsem navdušenjem kljub aretacij skim ftikanam šerifov. Stavkarji zahtevajo od |6.60 Za delavce je malo dela sdaj vi mornariških ladjedelnicah. —I , Nekatere teh ladjedetalc nlao Kdo ga podpira? — Ooolldge? v poslale ponudb sa Mo plov- Kaj podpira ajifovo kandl-] benenu odbora. dataro? __ Waahiagton, D. C. - Orga- ^aahlngt*. Ci4m^?1JIckij in Oregorlj Elnovjev ne nizirano delavstvo bo podpiralo " Niža kampanjato leto, toliko iUJiUU^e 87. novembra na načrt senatorjev Hiram John- vo* J« govoric o predsedniški in k^m, Leninovega mavzoleja, sona in Duncan Fletcherja, da podpredsedniški l kandidaturi. ko ^ proletareka RusUa pro- ada zgradi serijo velikih ladij f^tiu »^ila desetletnico sovjsiske rt. ot je "Lcviethan". • VtHmtoMb t jaadidiMh, | Nl Rdečem trgu i Zastopnik Federaliziranega ti- S?,?9? Moakvi, ob grobu Lenina, kjer ska je intervju val glede moder- • Podpredsedalškib kandidatih. Le bodo največje manlfe-nizirajnja trgovaklh ladij James Hooverjevi podporniki v glav- Lucije, odkar je pred desetimi 0'ConneUa, predsednika kovia- nem mestu «o aelo presenečeni, | leti padel Kerensklj^bodo pred litts organizacije, ki smatra, da I do $8.50 dnevne mezde, osem-imajo stavkarji vso pravico pi-1 urnik in petdnevnik.^^^H Poindext* akaia vraM Poraziti iett demokrata Dflla. — Vrniti ma želi, kar ma je DIU posodil leta lttl C. -, Miles Wiwhington, -Poindexter, pubilki Peru in senator od leta 1911 do 192* države Waahing- ton, je zopet dobil skomine po senatorskem sedežu. V prihodnjem letu namerava kandidirati kot republikanec proti demokratu Dillu, ki mu je prizadel poraz v letu 1922. |Poindexter je bil najprvo na-prednjak ali progresivec, kot imenujejo naprednjake v republikanski stranki. Kasneje je postal izredno reakeijonaren. Priporočal je protistavkovne zakone. Bojeval se ie trdovratno proti interesom delavcev v premogovni, železniški in jeklarski induRtriji. Končno je bil poražen pri volitvah zaradi njego-ega starinskega stališča v po-itiki in gospodarstvu. Pred sednik Harding ga je poslal kot poslanika v republiko Peru. Tam je ostal in čakal na priliko, da «e zopet vrne v politično areno »e zopet bojuje proti interesni farmarjev in delavcev, pa proti drugim "anarhističnim Silam", kot je on imenoval nasprotnike njegove politike. Te sile mogoče bodo podpira-■ bili* tudi v letu 1296, kajti bili je bil nekoč med organiza-Ji lige za iz vedenje Plumbo-vega načrta, pa je bil še prime-roma prijazen kot senator »voji preteklosti. Zrakoplovi uničujejo sodčke s Karlov pi$ v RnNiaii)i Demonstracije la Krvavi Izgredi v teka. Vse meje so zaprte in cenzura je popolna. Belgrsd, 27. okt.— Uradna vest tz Bukarešta se glasi, da je Bratianu siri vse demonstra- v prid Karlu. Drugih p* ročil ni. Dunaj, 27. okt. — Brzojavne vesti iz Jugoslavije in Ogrske sporočajo o krvavih demonstracijah in izgredih, ki so izbruhnili v Rumuniji. To pomeni, da je Karlova stranka že začela puč. Iz Belgrada javljajo, da e bila brzojavna in tclefoničns zveza med Jugoslavijo ln Runi unijo pretrgana snoči ob osmih zvečer. Vsa Rumunija je odrezana od zunanjega sveta ln . Bukarešti je zavladala popolna cenzura na vse vestf. Z ogrsko-rumunske meje poročajo, da je premljer Bratianu ukazal vreči v zapore stotine Karlovih pristašev. Genera Averescu, bivši premijer, se je tudi pridružil Karlovim pučl-stom in objavil manifest za str moglavljenje regentov in Brs-lanove vlade. Pari*, 27. Bivši kron-princ Kari je včeraj priznal re-porterjem, da je bil Manoflescu njegov emisar, ki je nesel nje* gova pisma v Rumunljo. Kar je ogorčen vsled aretacije em -aarja in zaplembe njegovih p sem, med katerimi je bila tu< i proklemacija na rumunsko ljudstvo. TRANCLIA KAPITULIRA V CARINSKI VOJNI. Sepsndlrala je vlosfce prfetojb - I Washington, D. C., 27. Okt. — Obrežne Htražniške posUje so poslale škvadron zrakoplovov nad morje, (LTimičljo sodčke In «aboje z žganjem, ki plavajo as P°vr*ju ob obrsžju Atlantika. Pl>d kratkem so zrakoplov r*zdejsli t ognjem is strojnih P"*k nad 200 zabojev In sodčkov *Kanja, katerega so tikotapc vrfli v morje, da eo rešili sebe, J« njih ladjo zajel morski vihar. PODPORNE JEDNOTE III., petek« 18. oktobra (October 28), 1927, UreJalškl In MIT i. Lawwlale Ave. OfflM of PubUoatka: MB7 South Lawadals Ave. SuUcrlpUa« HM STEV.—NUMBER 254 Miti. TrooklJ il ZlMvfav sta s|mI ëafradlraaa aa pradvaiar slavaotN GARY Moskva, 87. okt—Leon Tro- bona Na včerajiajem zborovanja Ae nl bil ofldjelno lsbraa^Uso-da jeklarskih delavcev as je prav malo Ispremenlla. VA>IIIIDW| piCUBOUIll»» RUYJO- ••"»*«• W r I HM |NU4Vl R»rwn»i|Ki»ww I« skegs departmenta v v Ameri- da je neki časalškl poročevalec aostopnlki delavoev, kmetov ln ški delavski federaciji. Nagla- «vezal Hooverjevo ime s ime- rdeče armade vse Rusije in pred šal je. da je edina ladjedelnica, nom Fttllerjf, governerja drža- gosti Is vseh krajev sveta go-v kateri se lahko popravi ladja, ve Massachnastts, ¿eš, če bo Uorill voditelji sedanje Sovjst-kot je "Leviathan" bostonska Hoover predsedniški ksndidat I ikeuaije, toda TrockiJ, ki je po-vladna ladjedelnica. Ogromna repubUkanakp strknke, tedaj bo log Lenina Igral gUvno vlogo v adja odplove v Boston, da bodo Fuller podprodaednl|ki 1 A očistili njeno lupino. Ako saj te stranke. _ bodo gradile lsdje te velikosti J Neki Heavstpv ¿lovek, ki pri- njih sUvnostl dssstletnlce-ns tedaj so edino vladne ladjedel- haja is Bostona la tma ožja sti- bo smel bHzu. . niče sposobne zs gradnjo takih ke s Belo hite» je baje prvi pri- Tak je najnovejši dekret csn adij. Privatne ladjedelnice pa nesel novico, da Hoover želi, ako tralnega odbora komunistične niso. i bo on predsedniški kandidat, da stranke, katera Isvršuje dlkta- Vj.j-il h uhm « «iim m riiMimlii kot nad* turo oroletariietn v Sovjetski ■p—viaanin leojtnieintcen je jt>e,s fijim ne *«» r,u | l,",v r*|Jnin * zdaj malo.dela. Veliko povelj-1 predsedniški kandidat gbvernerl Ruilji. Odbor je sadnjo nede-nikov vladnih Udjedelnlc na- FuMer Is Massaohuaettsa, ki iti ljo skoraj aoalasno »aključll, da aprotuja, da bi se trgovske ladje pomiloetil Sasca ln,Vanzettlja ln se TrockiJ ln Zlnovjev ne smsta gradile ln popravljale v vladnih ni videl nobenih nrokov sa no- nlkjer pokazati na govorniškem adjedelnicah. Poveljnik viad- vo obravnavi obeh iUlUaaskih odru na dan proslave desetletne ladjedelnice v Bostonu js dslavcav, ki sta btta drugega po- nifs. Samo 12 odbornikov Ja skušal dobiti ta vrste delo za iftičnega ln fllosofičnegs pre- bilo proti temu «klepu. Med svoje ljudi v ladjedelnici. To pričanja kot stari«! v republl-onhni, ki pomeni, da bodo voditeUl orga- kanski stranki O^em i po- ektju, «o WJlt N^ads Krup-nizlranega delavstva se lahko vsdigovanjsm FuUsSjs kot pod- »kaJ». vdova PJa- sklicevail nanj, kadar bodo a predsedniškega kandidata P^- ^;. £ svojimi tahtevami prišli pred haja v javnost novica, da kongres, da se tudi on strinja z I Fuller oznanjevalac njimi. . |redaM, kerja Senator Johnapa is 9*>ia zjavo; Vi molili . _____ I , senatnega podkomttsja, katere- da nl btlo veš življenja v njima, mu Je on predsedoval in kata- Javnosti ss pripoveduje, ds js reka člani so bili senatorji Cou- Cooiidge posta! podprsdssdni-, zens iz Michigana, McNarv iz ški kandidat v letu 1090, ker Je|*|™*/tranke. Oregona, Fletcher is Floride in odprto poksaal da fr sa "red in " Copeland iz New Yorka. Vsi zakon", ko js •oglašajo o tem, da je ameriško ja v Bostonu, • London, 27. okt.—-Dr. Ernest W. Barnes, blrminghamskl škof, ki je še nekaj tednov viharni __center Ijtitega konflikta v an- New York« N. T. - Jeklarski I «lo-katoliški cerkvi, Je včeraj trust dobi kmalu svojega načel- jwl novo bombo v tabor svo-nlka. B. C. Forbes napoveduje vNlh nasprotnikov^ Pozval je svojem magaslnu in tekoči št- VT&rZ*£ vllkl, da bo Isbran James A. Far- " • {• gjj^? rail, predsednik United SUtea ?^lli°av#4tno ln ntp04VtAf odredi ekaperimental« povratek šele prihodnji mesec. L* prel«kuAnjo trsnsubstaata- Forbes pripoveduje tilMtrem Lije. . _________-_____11___ avaasiranju Farrella v svojem i>r, Barnes pravi, da dogma magaslnu. Ko )e bil star edsn In tranaubstanUciJe spada v do-dvsjsst let, Us bil že preddela- meno verske psihologije In v vas, ki je skasoval 800 delav- m,j*h te domsns ss lahko vrši-cem. Nato Je ša bolj hitro avan- j0 preizkušnje, ki pokažejo, da slral. Ko js bil star trideset let, noben človek ne more najti raz-Js bil že generslnl ravnatelj za like med posvečenim kruhom, v prodajo. * i katerem J J baje Krlst prisoten Usoda JeUarsklh delavcev se ln med nsposvsčenlm kruhom, ne bo prav niš ispremenlla, ško v katerem šs nl Krlsta. Nada» dobi jsklarski trust novega go- I Je pravi škof, da Krlst al v »podarja. Ako hočejo jeklarski I kruhu, pač pa v veri vernika, delavci Izboljšati svoj položaj, ss|kt kruh použljs. TTZ^wm imu Le njih lastno dslo jMi lah&'^- ^ r kolnlkov, blvžl flnanšsd koml-Leon Kamen Je v, poslanik v Nikolaj OačlnakUObelln- » i » »-.m " ** sin, wnnomaorriw *T ^ ^.Joivobodl Md.nj. tlak. pri j* TrockiJ in ZtowM '»•^ ki.r.k.» truitu. 8v.topl«m.kl navadna ^proUtan», mwOI ^ y tourih K odrOantkl pri- .«M. b«U I«klju4ana tudi IMNfflfc tfrtar io žs sdsvnsj morajo saupatl I MI ouprvu PUKIMI) u »J®» i •»• - , / . __.H _ V»l|takon", to Ja ^I^^TuS^Cil^^^: Î^^JÎ trgovsko brodovjs živa potreba, ki jo mora lastovatl In obratovati vlada, ne pa privatni Inte-resi. Johnson pokasuje, da se v Ameriki zdaj grade štiri velike ladje, medtem ko jih v Veliki DEKLETU ZDAJ GROZE. Nastopila Ja proti metodtatov-skema pastorja. Durand, Ut - 19-letna Hazel Britaniji grade 142, v Nemčiji Lamb jo nastopUs proti mstodi-4, v Italiji pa devet in dvsjset. stovskemu župniku rev. J. A. L. ■ ■ ■ Wannerju kot priča, da ie ni ta- t^'Tls kSSSk organlslrani ln njih organi- Waahlagton, D, C. ïvsana gzacljs^isipliniimfti. fiibkl ^. bmplačna posrçdovalnlea sa de- l/^JS: ta v draïXj^ so neorganUlranl In še lo poroča v svojem buletlnu, da uliu Uh uïivMP ruski ko-1 a urno malo popraskati na ** cigareta užge kakor InUuL V • / . Pariz. 27. okt — Francoskk vlada je danes suspendirala visoko carino na blago Iz Združenih držav. Trgovski minister je naznanil, da carina ostane suspendirana toliko časa, dokler ne bo sklenjena nova trgovska pogodba s Ameriko. Američa-nl imajo sdaj enake carinske pravice kakor Nemci, In to je, kar so hoteli. Prijateljski «rejam Marreera Mexico City, 27. okt.—Novi ameriški poslanik Dirtgfct Mor row je bil zelo prijateljčke spre jet. ko je prišel as svoje mee£ I>ml»4*dnik Celles Ima Cajim KRAVA PO0LALA DVA V HOLNIANICO. . > flaapidir la hlap« prvo kani^nco r —[ J^J „„ ».jL govino in aeio. iveinef» mcmniK« ▼ prohlblstlč-. morjtfm Sodišče bo Izravnavalo kolek- nem biroju, ker jej« obtožen £ ^aa znane tivne in poeamezne spore med slorabe »letne deklica. 1 delavci in podjetniki. Nastopilo V preteklosti so suhaškl urad-bo v slučajih, v katerih je priza-Uiki stali za njih agenti, ako so deta zvezaa pogodba ali konce- mjI obtoženi kriminalnih činov, sija. To pomeni, da je mehiška y tem slučaja so »toriH Izjemo, vlada pod vzela korake, da se Roberte je bil priilljen pustiti spori v industriji izrsvnsvsjo Uvozno službo in njegova obrav-mirno in brez stavk. |nave se bo vršila v sodniJah države Marjrland. Ime deklice nl bilo . Chicago. — V stanovanjskem I javnoeti. Oovori pa aa, da tK>d<>pju na 9299 S. Oreen eeeti Marka nekega vojaškega so bile včeraj jutro zdrobljene nlka. IL na oknih vsled bombne Robineoa je Ml f zvesai službi š&MJ* Policij, j. Ill^iie^ da je bile bomba namenjena, da hibističnth prsisk mil tega časa Je vodil vse večje preiskave, tlkalaAs se kršitve pro-hibklje. Sedaj js pod UfiOO la laka prellmarnega ss bo vršilo pri--ji pondsOsk pred polklj Hierliag, M. - Krava, ki l* imela en dan staro tele, je napadla farmarja Harrr Lauffa. frank Ober, ki je služIl pri ajem, -Ur',h mu je hitel na pomoč. Cpa se ___ sdaj nahajata v bolnišnici. Far Nemškl bankirji sahtevaje marju je krava slomlla kost vr dflkUtarja. plečih, hlapcu pa ovratno kost ročall, boljšuje . l'ol(Htaj sa dslsvcs nl rošnst. ii - - , Delavcev Je le tam več zapssle- V ' uoln-i nlh, kjer to zahteva sezonska ln- celice. V ječi se danes nahajs »r^ovsimce zao^o. 3002 kaznjansev, več kot kdaj prej v zgodovini, novi obsojen- Dramatik Drtlser odpotoval ri i» neprenehoma prihajajo, v Realje. I'.,mlU i neki odbor bo prisiljeni parU, 27. okt. — Theodore najti prostor za nove Jetnike s r^eiser, znani ameriški pisatelj tem, da pomllostl večje število (n dramatik, je snoči odpotoval W. M ceeti._ flrbi kepi je je jaffce na meH? Sofija. H. ekt.—Tukaj por« ¿ajo, da so jagoetovaaske vojs iks lete začele kopati strelske Moskvo na stroške sovjetov, ki so gs povabili, naj si ramftm v ssvjetektti kak. '.Tam oftane dva Berlin, 27. okt.—Bankirji InlDreieer je pred odhodom dejal, industrial v Nemčiji zahteva- da je bil presenečen, ko je ^rajo finančnega diktatorji. Po- jel povabilo, ker al še napisal — Dne 19. oktobra eU ssd lsUli so delegacijo s to sahtevo niti sns slmpstlčne v«tlee v prl-vllno poročila v mastni hiši Jos. k finančnemu ministru. Nji- log komunizmu. Vendar je spre-gemel. sin JožeU Bemela, Mft h«v srgument Je, da bo Nemčija jel povabilo, ko so ma sovjsti ÎTwood street, ln Krene- JI I- Imele v f>rlhašnjem IHu eno m U dali pogoj, da khko hellč, 2042 W. Harding avenue. | Iljardo ln slo milijonov mark | piše o njih kar hoče. Želimo jima mnogo sreče t deficite, če os bo diktature. PROSVETA GLASILO »LOV—gil WABOPIfl jOPHHU« JMPW0T1 GLASILO noypn HUOPW NWFOWI uumtuia slofnrsks wabopoti ropfoufi mmcra C«M oflMor po dofm Eofcopfart — — vesčsj». N.roínlns: Zedliij..* drlsve (laven CWcsf.) f«^ J**0''* HU; Chicago ia Cleero $IM m Mc, $3.76 m pol leO, I» la* mol« o stavki in hofe z molkom o javnost smatrala stavbo za končano, tek pojav nekaterih nezadovoljnih rudarjev. itveti. Dslavci bodo vseeno kupovali in čitali to velemestno 1 Posdiav vsem dnevno časopisje, mesto da podpirajo svoje delavsko ča- lavcem! sopisje, ki poroča vestno o dogodkih z industrijskega boj- „ nega polja. Med delavci le manjka zavednosti, da je prva POfblOt Čoln pol leta Mtnitvo fW.OO. Hosier Hf^hiflniifti TBOSVBTA" -THB ENLIGHTENMENT* Orfaa of tka mmumnmm Subscription: Unltod 8Uta« (otoapt Chics*») and Csasds NM paart Ckies«o r JO. and foratg» soentri- »>00 t»- 1ÍEMBKK of TSI F1D1EAT1D Oataai ? aklapaja a. pr da na Ja a tai »! . I nazora imajo že star argument, Potreba do eksistence te ,ih ,itt Kot «to že ki ae glasi: "Ca bomo vri HM delo. Zato po pravici pra- in glavna naloga delavstva podpirati in Čitati svoje Časo-1dva"JJErfE od.tu poročala, je|9podjerkdo bo pa krave paael. vimo, da je mezdno delo lž. nigje, ki vodi zanje obrambo v javnosti proti podjetniške-1 dramski odsek društva "Orel" L^j kidal, ceste pometal in no M* dnevno iasopiaje pa mol« o nji, kakorda ,e v p_re-|ko „. blb^lev^o UmJ^ in umazaM deu. to «e ne ne ^^ k pa jU suženj. listična civilizacija sloneti na gospod; svobodi, in demokraciji. Nih-:-e| ogovni industriji m normalno. Kadar pa piie o nji.ln^od »nim.1 «. narodne «^Ij^.gg^SiS^ev, «bo** delit'to pa poroča v sovražnem tonu proti rudarjem. To aiači. "- . tobJ »«<**» bran^ tega del^ Zato je zu ^ vegeli • da izkoriščevalci zopet nekaj kuhajo. Kaj? Propaganda IJg. ^^„^p. tu« gJ^S^aSfi- nt ^ * «"l srdimdelomj v velikomeatnem časopisju proti rudarjem bujno cvete in ne moremo pričakovati od de-L rj slabostih itd., na] hujska javnost ls proti njim. To so znamenja. Kakšna? lavcev. Nekateri diletantje bo ^ ^JJ«, odgovori vsak _t--. _ . sicer imeli težave s svojimi v\o-L Hčk^ socialist: Ne dovolimo, da na» burtuazni ^ toda gre pa jim vi« hva- ^ ¿love&ka natura pri-agentje prodajajo kapitalistom,^ za njih trud in potrtv^val- ^ . ^ ^jev iiv- temveč se moramo zavedati za no8t. Upam tudi, da ae dr«n- n^. Iepre^eni pogoje iz-katero stranko naj vptenojijt za U, odsek zopet piMpm^ Knlš ^e v «Tem dnevu, katere osebe. Clevelandski Slo- ne prilike ter vprizori še kakšno j™" t _ venci, zavedajte ae tega, pojdi- jg^ dokler smo še pri dobrem P^ ^^ te vsi volit, ter volite za socija-1ra2polo4enju in ao naši možga-|na^ VESTI IZJttSELMM MS Is »eMtika v volilni se Velikomestni dnevniki, ki ss jahajo, Ida imajo povs6d svoje poročevalce, ne poročajo skoraj nič o stavki rudarjev v državi Colorado. Prve dni, ko je zastavkalo sedem tisoč rudarjev, so ie nekaj malsga poročali. Povedali so, da je na severnem premogovnem polju zastavkalo štiri tisoč rudarjev. * V tem diftriktu je .stavka 100-odstotna. Na južnem polju so pa poročali, da jih zastavkalo okoli tri tikoč. Ako so vetikomesčni dnevniki poročali, da je odložilo Orodje takoj prve dni sedem tisoč rudarjev, tedaj je zdaj število stavkujočih najbrž veliko večje. Ako se število stavkar-jev ceni na deset tisoč, nfštevilk* previsoka. —— Organizacija I. W. W. je poročala, da so se stavki pridružili vsi rudarji, zategadelj je verjetno, da je bilo takoj v začetku Število stavkarjev veliko večje, ki so ss odzvali klicu organizacije, kot je poročalo velikomestno dnevno časopisja. . • Stavka ni prišla čez noč. Rudarji so se organizirali in posvetovali {e nekaj mesecev, preden so se odločili za stavko. Ko je bilo vprašanje stavke predloženo rudarjem na splošno glasovanje, so se rudarji z ogromno veči no izrekli za stavko. Obenem so pa izjavili, da zahtevajo sedem dolarjev in pol dnevne mezde. Colorado Fue & Iron kompanija, ki je svoječasno ustanovila svojo kom panijsko unijo, da obdnU svoje rudarje izven delavskega gibanja, je skušala zadnji trenotek preprečeti stavko z navihano potezo. Povišala je rudarjem mezdo za dvanajst odstotkov, da potolaži rudarje. Kljubtemu je pa bila mezda za dolar nižja, kot so jo zahtevali rudarji. Ta poteza seveda ni dosegla uspeha, ker so se rudarji, za-posljeni pri tej kompaniji, izrekli za stavko. Kompanij ska poteza torej ni imela najmanjšega vpliva na stavko, Is kompanija je za eno skušnjo bogatejša, in sicer za, to, da kadar delavci stopijo v mezdno gibanje, se ne dajo v zadnjem trenotku odpraviti z drobtinami, ki padajo z bogato obložene mize njih izkoriščevalcev. Komaj je pri&la sUvka, so bili že kompanijski po-bojniki na pozoriiču. Nastopili so kot voditelji drhali pri napadu na stavkovni glavni stan v Walsenburgu. Pri tem so grozili, da obnove tragedije, kakeršne so ss odigrale v Centraliji, Wash, in Buttu, Mont. Ob času napada, ki je bil izvršen ob polnoči, je bil navzoč samo en član po imenu John Kitto. Ta je pa napadalcem ušel in tako ni bilo iz groženj nič. Napad je končal s požigom dvorane. Ako bi rudarji vrnili šilo za ognjilo, bi velemestno dnevno časopisje križem Amerike zagnalo silep krik o • snarhističnih činih rudarjev, ki jih je treba preprečiti s silo. Tako je pa bilo vse tiho, kajti rudarji izjavljajo, da so bili med napadalci tudi biznismani. Se preden je prišlo do napada v Walsenburgu, so meščanski odbori v Walsenburgu in Aguilarju nabili sv* rilne oglase. Lokalni uradniki, mesto da bi se izrekli, da je za vsako ceno treba vzdržati red, pa naj pride nasiljs od katere al bodi strani, so odobrili akcijo teh protidelav-skih meščanskih odborov io sodelujejo s premogovniškimi kompanijami in državno industrijsko komisijo pri pri zadevanjih, da ae stavka potlači in razbije. Rudarji so Izkazali dozdaj, da se ne dajo ostrašiti s grožnjami in oe provocirati, ampak da znajo obdržati mirno kri kljub provokacijam. Rudarji so na svoji konferenci v Pueblu izvolili odbor, ki je dobil nalogo, da vodi stavko. Drža vila industrijska komisija seveda izjavlja, da se stavka ni razvila v afnislu industrijskega zakona in zaradi tega je nelegal . na. Najprvo je komisija ugovarjala, da je stavka nelegalna, ker organizacija 1. W. W. ne zastopa rudarjev. Ko je spoznala, da ta ugovpr ne drli, je pa rekla, da rudarji niso naznanili stavke trideset dni naprej, kot zahteva industrijski zakon. Organizacija js odgovorila, da je naznanila stavko pravilno in ob pravem času. Zdaj se kompanija lovi za druge vzroke in jih išče. Fskt postoji, da v državi Colorado stavkajo rudarji „ In da so rudarji se ravnali po industrijskem zakonu pri proglašen ju stavke, da se jim ne bo moglo očitati nelegalne stavke, «ko tudi velikomestno dnevno časopisje zdaj develand, Oblo. — Ravgo sedaj se nahajamo pred volitvami v mestno zbornico. Kampanja se ie vrši dalj ¿asa. Vprašanje je med nami, kosa naj izvolimo in za katerega naj volimo? Znano nam jv*e mno*° let» kako tudi človeško potegujeta demokratska in republikanska stranka za svoje interese. Oni prihajajo med delavstvo a sladkimi besedami in obljubami, samo da bi potegnili delavce na svojo stran, t. j., da jih apeljejo na limanice. Leto za letom ae tepejo ti dve stranki, katera bo zmagala. Vsaka delavcem nekaj obeta, da bi za njih volili, in ko so enkrat zvolienl, tedaj pozabijo na one obljube in obetanja in delavstvo ne dobi ničesar od takih malo-jridnežev. Mnogokrat ao bili delavci zapeljani, toda še do danes niso spregle4ali in niso uvideli njih dela po volitvah. Tukaj se pač ne glpda, kaj bo kdo zastopal mestni zbornici, ampak ae gleda več na narodnost, kdo bo nas Slovence zastopal, t*ali «nI? Letos nastopi več strank, ki so imenovale svoje kandidate v mestno zbornico, "A. D." ae je ravno pred kampanjo razjokala tet; preliva vedno krokodilove soize, tolče levo in deano, pa ne priznava nič drugega kot samo klerikalce iz frančiškanske biaage, v kateri ni nobenega dna. 44A. D." vedno nekaj obeta, a ne prinese ničesar dobrega z onimi ljudmi, za Jfatere vodi kampanjo, in jih 'obožuje, kakor da bi bili največji možje. V resnici niso nič drugega kot aa-ml (boršuaeni agentje, kot je tudi g. Lojze Pire In njegova grupa. Danes ni več one stare politike, ki je bila nekdaj, ko ao gospodje mislili za delavca. Oni časi izginjajo ter prihajajo drugi. Mi se ne smemo danes ozirati na osebo, kl naa bo zastopala v mestni zbornici pa naj bo Slovenec, Italijan, Nemec, Rus, ali pa Turčln. Mi se ne-oziramo na narodnost, ampak ae oziramo na to, kakšnega političnega mišljenja h) prepričanja je dotična oseba,-ki je Imenovana za kandidata. Kakšno stališče bomo zastopali? to je vprašanje danes med nami. Onih, kl zaatopaio kapitalizem, ne amemo voliti ker doeedaj niso ničesar posku-tall, da bi kaj dobrega storili za ~ tako: težko delo se naloži na pleča novim sužnjem! Ako si civiliziran človek ne uia pomagati, ni vreden, da je človek. Novi sužnji pa bodo stroji, ki so deloma že tukaj. Vsa težka in umazana dela naložimo elektriki. Civilizacija m more obetatP brez sužnjea- -kakor je upravičeno rekel Plato ampak aužnji se lahko menjajo in namesto zasužnjenih ljudi in živine zasužnjimo na-turo, ki se nič ne brani in rada dela, če jo prav uprežemo. Elektrika dela že danes, a niti bomo nekajLijon ali kaj silčnega. Apeli-1 pravi: neKaj časa m pet odstotkov tega, kar bo de- buržuazna ram ^ vsa puebliška društva, bi moral, toda moram biti pri- v bodoče. Človek v sociali- sil jen. .Kaj je torej a tem de- stični družbi bo delal le z razu| ker kapitalizem noče delavstvu I ben fond za Narodni dom. IJom? Ali mom; samodirektor strojev bo. pomagati, ampak samo izkori- Ako mi slovani v Pueblu česa ^ ^S j f fef^i ^odo izdelevah nove m ščatl ga hoče v svoje svrhe. Ali trebujemo> ud&j je gotova ^ da ohrammo boljše stroje. veste, da se socijallati bojujejo Ltvfty ^ ^ gmo potrebni po-| Grški filoZof Plato je rekel, jFŽIOE — (Kogar ne zbpdcjo, ts ae stoks.) V "JežicahV bomo odslej pri- na celi črti za veliko delavsko I lopja> ¿vojegft poslopja, kate-lda-je civiUzacija nemogoča brez miljo, manj ur dela na dan. regft bi Ustovali vsi skupaj Nal sužnjev. Sužnost mora biti. Imel boljše mezde in druge razmere, ta ^^ bi imeii prniko spo- je prav — za avoje čase. Civili-ki ao delavcem potrebne. Imeli znavati se medsebojno ter bi po-lzacija i?jegoye dobe bi bila ne-bomo več^svobode in pravice, P® kazali drugim narodom, da smo mogoča brez sužnjev, ker je kontrolo aoeijaliatične uprave. |slovani napredni. Torej rojaki slonela na prisilnem, auženi-Vollte socialistični tiketi — poprimite se dela, delujte v ko- akem delu. Civilizacija naše, ka-K. T. Irist sebi in naši mladini. Spod-1 pitalistične dobe bi tudi pro- bujamo drug drugega; kjerkoli Razmere etavkarjev. |g0 sestanemo ne pozabimo ome-Universsl, Ind. — Dopisi Iz niti, kdaj bomo priredili drugo te naselbine so redki. Vzrok je zabavo, igro ali veaelico, katere menda ta: če kritiziraš, kar je dobiček bo za nakup Narodnega vredno Jcritike/ni prav. Da pa doma. Verjetno je, da spraviti bi aamo hvalil, kar ni vredno skupaj tisočake ni tako lahka pohvale, pa zopet ne gre. Zato stvar kot bi morda izgledala. jemali le tiste "freake", katerih bom opisal samo delavske raz- Vseeno pa se da vse težkoče pre- sposobnost za stvarne polemike mere mostiti, ako je dovolj dobre vo- je tam, kjer zrak zmnme - 260 Ker je več rojakov iz-Ohija in Ue za to. Moj predlog je, da pod ničlo. CiUte ji "Prosvete" P^a^e S ^ pred- vsak da $10 za * RJl" sednika in tajnika tukajšnjega Prosim, da bi vsi ^^^j mi. društva kako Je z delom tukaj, predlog moralno in finančno! in ker j e tSto od go v a rj u t i na Naša ideja se lahko ureaniči in Figovec Jerič se bolji ^anima p^meina^aTaj služi ta v zgodnji spomladi se že lahjco za blagajno S N P J. kakor za SSSHlžBrz ^Narodnega ^te^M SAftfc^l^f^r V tem dopiau U ^^ft» M. W. of A. Pred nekaj leti je pobiral proste prispevke, oziro- vseeno, 'neki dopisnik, kl je potoval čez j m» podpise za delnice Narodne- ■ Indiano, poroial. da v Terre ga doma. Apeliram na m.Ao- GL ta^ik K^ K. J.^Jorip Hauttu ni premogorov. Pa so; venske stanovalce maata. da ne na glavni ulici. To meato da-1 podpirajo moj predlog ter začno |__j__ It. „¡Sin ti/Unin skih tuljevt Tega prispevajo sami fajmoitri ln »kofjel ne. iteje prlbUtao 70 tiso« pre-1 takoj z agitacijo za narodni Z iz SheL^ bivalcev in Je obenem največja delavski dom. kar pa rd gUvno kot drutfl ddegat iz Sheboygana, premogarsk-a naselbina v Indi- kakino ime mu e 2 LaiavŠ »ni da Imamo svoj dom. Člane Slo- burgh lansko leto. — Ljjavi kar spada rovov pod Clinton venske narodne pripon», jedno-^se^ to nezanima. Zam-okrotje, jih je prtbllino 8«. Od U v na^lbini papro.lm.da M MJ*l" 1* « ™ ^ teb sta •STS ^ tz Slf^i'vau'mo dTiamo za nt ^a i^otpu^u Ma^kp z«: Takoj bi bijj delavski iulji na aaj pociv»« inuru» «»uiu , . nrodaialnoi dnevnem redu. Ampak denar v ddaj^sam^ trij. rovi S ^vt^ Slovanom Inl^^ajnlni od deUv-vseh, dela jih ie sicer 8, a ne članom SNPJ! — Clan društva stalno. Večina naa je še zmi- «OnT št. II. , ' > raj brez dda. V tej naaelblni ---• sU dva rova; eden počiva ie Popravek. L Tone Grdina, velik katoliški peto leto, a drugI tretje in še Neffa* Ohio. — V Prosveti I mož, ae tudi zanima za "Krteta-ne izgleda^ da bi ae pričelo z de- št. 248 ae je v dopiau iz Neffsa, novo" banko in 60,000 delav-lom tukaj. Ob čaau obraU šte- Ohio, vriniU pomota radi ne-1 skih iujlev pri S. N. P. J. del je ta naselbina pribllino 8 tisoč I točnega poročila. Glasiti bi ae je na shod elevelandske federa-prebivalcev.' Je na ravnem, moralo, da je podpisani v sed- clje S. N. P. J. in piše članke o majhnem hribčku. Inkorporira- mih mesecih prejel od unije tej zadevi — medtem pa svetu-na je in mestni možje ao brez podpore $240. in ne v sedmih I je "prosvetarjem" naj doma izjeme vai naprednega miši je- mesecih po dva .dolfrja ln pol na pometajo! Hahaha 1 nje; med njimi je en Slovenec, dva tedna. Dalje, da je etav- • • • Pred petimi leti je ta naaelbl- karjem podpredaednlk unije re- Grdina, velik katoliški mož, narastla, VSakdo je pač mialll, kel naj gredo k rovu predno očita «katoliškemu fajmoštru da bo delal tudi zanaprej. Vsak pridejo sUvkokaz! ln ne potem, Cernetu, da ee je debelo zlagal, d rutinski o6sie gledal, da si je četudi smo sUvkarjl šil potem ko je zapisal, da je K. 8. K. J. kupil lastni dom ali pa ai je po» ko ao prišli In smo šli za avti. — I iipU£aU $2000 are na neko po-s ta vil novega* ki ga je stat pre- Plortea Piahek. 4 sestvo v JoUetu. Ali je to mo- cej denarja. Danes ga ne mo- v dopisu is Hacketa, Pa., kllgoče? Ali je mogoče» da katoii-reš prodati 1KI za par sto do. je bil prlobčen v it. 289 Prosve- ški velemod posUvlja katol i dolarjev. Stavbišča dobiš zastonj te, bi se moralo glasiti, da je bil La fajmoštra na debelo lai? Da» samo da plačaš sodni j »k r stro- pokojni sobrat Anton Lajovec to stoji črno na belem v katoliške in davek. Fordove Hse pokopan v Gastonvlllu, Pa., in škem glasilu! A to še ni vse. suregs modeU so ie po dolarju, ne na hnperialu, Pa. Podpis Katoliški veličina Grdina tudi pi ee z njo pelješ ko Elija. Na- dopisnika pa bi se moral čitati pravi, da je gospodarstvo K. S. edbina, kl je bila pred leti tako Prank Pemishek, mesto Prank | K. J. aolnce napram gospodar-ihra ln vesela, danes izgleda kot Pernostek. ker na rokopisu je puščava Sahara. |bil nečitljiv. | Podpore od unije smo dobiH 4 dolarje ves čas stavke. Sedaj nimamo dela in ne podpore, kari Chicago. — Štirje roparji so so nam dali podpore ao samo po- pretočeno sredo vdrli v urade soditi; set© ao aaleCil! kredniI Holmes Bakery Co. na 2888 E. ase «men t za t meeera po 2 do- 71 cesti, kjer ao, oropali dva larje. Upam. da bomo zame-1 uslužbenca ter razbili blagajno, njali v prihodnjih volitvah Lewi- u katere so pobndl f1,000. Rosa s boljšim, če m. bo unija'p^jt so ušU bres sledu. Na industrijski konferenci v Washlngtonu je bilo pred nekaj dnevi poročano, da je mehanizacija dela že tako napredoval« v zadnjih 26 letih, da 67 deisv^ cev danes lahko izvrši tofiko dela kot je sto delavcev leta 1900. Kak pa bo napredek čez sto let? služi tistih delavskih žuljev, Id jih pobira, a Černe se moti. Zu-pan je delaven: prešteje vse vrstice v "Prosveti", ki se tičejo Zadružne banke l To je vredno njegove plače! In pa njego-va skrb, da člani jednote plačujejo te vrstice 1 Toda Ivan Zupan je dober papagaj; on rad posnema druge. Zato je tudi on napisal četrt kolone o Zadružni banki — in člani katoliške jed-note so plačali tudi te vrstice! Poleg umazane politike morajo plačevati še to! * * • Brate Zupan vprašuje br. Aleša, kaj je razlike med volno ln premogom, Zupan, kot ame-rikanistični in katoliški časni, kar, ki ima moralo, bi lahko ve-del, da mora to pojasniti njegov kaj-oliiki brat in fajmošter Cer*. ne,- ki je to prvi zapisal. Aleš je posnel ono atvar iz "Gladija-torja". Cerne nikjer ne omenji j premoga, pač pa samo "Damel Boon Corp." Torej ga je Cerne polomil, ne Aleš. J s s e Zupan se tudi norčuje iz na alovenakega socialističnega kandidata v Clevelandu, čei d* ker se sr* Ali bi bU Zupan tako prijpzen, da bi pojaanU, kako ae po slovensko piše kandidat njegove stran« dr. Mally? kaj je to: Mali, Malej ali Halešič? ga je predrugačil, muje alovenakega imena. atvu pri 8. N7P. J. Na drugem mestu iste številka katoliškega glasila pa piše gl. tajnik Zalar, da je — saaaa poUtika kriva, da se zdaj kavsajo zaradi doma in glasujejo ln glaeujejo, pa ne pridejo nikamor! . . . Solnce!! s • e Ivan Zupan se tudi zanima. Katoliški fajmošter Cerne ga «fcir šteje med ničle, ki at s* Velika zaplemba opija. St. Albans, Vt, 27. okt.-lina največjih zaplemb opija * se je kdaj IzvršlU v Združen» državah, je bila vprizorjena ni Isle La Motte pretečeno «redt po zveznih narkotičnih age* tih, ki so se izdajali kot nan»» ravan! kupci opija. Vrednost» plja ae ceni na $260,000. , Aretiran Je bil Oscar M< ^ lastnik hotela Madeleine vW zu. Zaeno z njim je bil njegov šofer John Wilson s <<>* brooka, N. H., ki je vozil mobil, naloien z opijem. jo a Kanade. Opij Je b» ljen v Perziji ln pripeljan nado po nekem francos*«» mornariškem kapitanu. Mouvet je bil šel v New da bi našel kupce. Kui^ jtr šel, toda ni vedel, ds so ti zvezni narkotični agentje. ■ gentje so se dogovorili z tom, da pokupijo opij i» funt i^l V torek zvečer so se P^ gentje na lak U Motte ta sredo zjutraj sU Mouvet is ^ gov šofer pripeljals opij tirana. A») Vestí iz Jugoslavije STAVKA MOČNIK PEKOVSKIH PO OV V LJUBLJANI. ljubljena, 9. oktobra.—Stavka pekovskih pomočnikov Je začela po poročilu "Delavske politike" z dne 5. oktobra 1927 it. 80 takole: Neznosne delovne in mezdne razmere so prisilile pekovske pomočnike, organizirane v Zveri živilskih delavcev Jugoslavije, da so odposlali 13. septembra t. L svojim mojstrom „ in "Zadrugi pekov in kolačnikov" spomenico. V tej spomenici za htevajo spremembo delovnega reda, 50 odst. plačam) čezurno delo ter zednačenje plač. Zadruga gg. mojstrov ni niti smatrala za potrebno, da odgovori na te zahteve pekovskih pomočnikov Na ponovno zahtevo dne 80. m. naj odgovorijo v zadnjem momentu do 6. ure zvečer, sicer da bodo izvajali konsekvence, je načelstvo zadruge odgovorilo, da vztraja aleikoprej na prvotn svoji izjavi, da se ne razgovar jajo. Da protestirajo proti temu nečuvenemu zadržanju za druge in mojstrov, so pekovski pomočniki sklenili 24-urno obu-stavo dela, da s tem prisilijo svo^ je delodajalce, da se razgovarja-jo na podlagi predloženih zahtev. Se ob 11. uri zvečer je šla delavska d epu taci j a k načelniku zadruge s predlogom, da so delavci pripravljeni vrniti se na delo, a ko da pismeno garancijo» da sel1 v nedeljo, odnosno v pondeljek popoldan, prično pogajanja. De-putacija je prejela, povoljiv odgovor. Po kaj so prišli!!! Eaiu-me se, delegacija je po tem arogantnem sprejemu zapustila pi sarno. Ko so zaupniki povedali, kakšen odgovor so dobili, tedaj so napravili sklep, da morajo vztrajati v štrajku do kopčne zmage. "> Pripomniti moramo, da so se nekateri mojstri poslužili- naj bolj grdih sredstev denuncijant-atva. Sli so na policijo ter pripeljali kakih 6—8 uniformiranih stražnikov^ ki so itrajkajo-če obkolili, ter izjavili, da imajo ovadbo, da se v Gradišču šiloma zadržuje pomočnike, da ne morejo na delo. Kole predsednik, s. Niko Zupan poživljal navzoče št raj kaj oče pomočnike, da naj oni, kateri smatrajo* da so s silo zadržani, takoj odidejo, .so vsi kakor en mož, soglasno se izje vili, da so prostovoljno sklenili ostati solidarno vso noč na svojih mestih. Ko je policijska a-«istenca videla, daje vse to laž, kar ho gg. mojstri natvezili — je kratkomalo odšla. Značilno za |te gg. je to, da so se začeli, ko »o videli, da ne morejo razbiti delavuke solidarnosti, se izgovarjati, da bodo šli po krumirje iz vojaških pekarn. Strajkajoči pomočniki so se tem grožnjam |mejali, pripominjajoč, da so morda vdjaški peki sposobni, pe-komis, ne bodo pa najbrže «posobni, peči do , kifelčke in ženili« Nekateri mojstri so v svoji uvidevnosti šli tako daleč, (la. "o že ha svojo roko podplsa-> predložene zahteve, med nji-je tudi zadruga "Delavska ^kama" na Viču. Pri vseh o-¡»h mojstrih, ki so bili pripravam izpolniti delavske zahteve, * ne delavci takoj vrnili na delo. ■Pekovski» pomočnikom pa Uičemoj naj vztrajajo v tem bo-lu! Njihova borba ni samo bor->» ljubljanskih pekovskih podočnikov, temveč borba vseh «viUkih delavcev. O nesnagi po »«katerih pekarnah in drugih ¡»ehigijeničnih zadevah pa poro-l»mo enkrat pozneje. I 0 izteku stavke je poročal JuMjannki list "Jutro" z dne 5. «tobra t. I sledeče: IfMcg Delaveke pekarne v Rož-» dolini sU podpisala kolektlv-» »«"godbo še g. Fran Dollnar, *kofijo, in g. Josip Mez-"«m< na Tržaški cesti, o čemer F10 deloma te poročali. Po o-urnem delu pe so pekovski ^močniki zopet zapustili delo * I Minerju in Meznaršiču. | viki pomočniki streme ta da bi vsi pekovski mojstri »¡Mfali kolektivno pogodbo. ■«« ni kateri pekovski moj-¡¡j >" *«daj plačevali pomočnl-■v «mlslu kolektivne pogodbe [ l^delM so bila na m iMavske^^H Pogajanja, ki pa so ostala brezuspešna, ker ni bil g. Vidmar kot načelnik pekovske zadruge pooblaščen podpisati pogodbe. Položaj je sedaj ta, da zahtevajo pekovski mojstri, da se pomočniki takoj vrnejo na delo in ia so nato pripravljeni pogajati se, dočim hočejo pekovski pomočniki, da pekovski mojstri najprvo podpišejo kolektivno pogodbo, nakar se pomočniki takoj vrnejo na delo. Odbor Zveze živilskih delavcev v Ljubljani je 4. oktobra t. 1. izdal sledeči letak: Na vse odjemalce kruha in pošteni javnosti! Pekovski pomočniki v Ljubljani so^ bili prisiljeni stopiti dne 80. Septembra 1.I v 24 urni protestni štrajk. To dejanje so povzročili zastopniki zadruge, ki so odklonili vsako pogajanje s pomočniki in so celo v posmeh povabili zaupnike pomočnikov v avrho pogajanja; ko so se zaupniki zglaeili na določenem mestu, so se iz njih krvavo nor čevali, češ, kdo Vas je klical? Ravno tako so denuncirali odbor Zveze živilskih delavcev, Češ, da drži pomočnike zaprte v svojih prostorih, vsled česar isti ne morejo iti na delo.* Ko je policija na licu mesta ugotovila, da je ta obdolžitev neresnična, se je pojicija odstranila. Nato so pomočniki sklenili, da nadaljujejo s itrajkom. ;; fielavska zbornica je takoj posredovala pri Inšpekciji dela, da naj se skličejo pogajanja. Pogajanja so se vršila dne 3. oktobra, na kateri je izjavil načelnik "Zadruge pekov in kolačnikov" g. Vidmar, da on ni pol-nomočen se spuščati sploh v kaka pogajanja, dokler pomočniki ne stopijo v delo. Zastopnik "Zveze živilskih delavcev" s. Pretnar, je izjavil, da je polno-močen izjaviti: da so pomočniki pripravljeni takoj nastopiti delo, kakor hitro podpišejo pekovski mojstri kolektivno pogodbo, katera naj velja do tedaj, dokler se ne doseže oboje stranski sporazum za novo kolektivno pogodbo. Ko je zastopnik Delavske zbornice vprašal g. predsednika zadruge, če bi g. predsednik Zadruge to pogodbo podpisat j« leta izjavil, da on tega storiti ne more. Sedaj je jasno, kdo ovira sporazum. Ker so pekovski mojstri od sobote naprej vse storili, da bi zlomili Štrajk, to presega že vse meje! .V delo so vpregll konjske hlapce in kravje dekle, tet vse mladoletne otroke, da Vam mesijo in pečejo kruh. V odgovor na to so proklamirali pekovski pomočniki od pondeljka naprej splošno stavko. Vas, odjemalce kruha in delavce ostalih strok pa prosimo, da nas podpirate gmotno in moralno v tem boju! Ker naša zmaga je Viša zmaga! - i Vam štrajkujoči pomočniki pa kličemo: vstrajajte v boju do končne zmage! Komunistični tednik "Enot-nost" št. 88 s dne 7. oktobra t. ; je poročal takole: Podprimo štrajk pekovuklh pomočnikov v Ljubljani. En teden traja že stavka živilskih delavcev v Ljubljani, ker mojstri odklanjajo podpisati predloženo kolektivno pogodbo. SUvkujoČi niso stavili kakih pretiranih zahtev, niti tega ne zahtevajo kar že imajo pomočniki po ostalem svetu in tudi po nekaterih mestih v Jugoslaviji. Disciplina pekovskih pomočnikov je vzorna, njihovo borzno odločnost ni zmanjšala niti ntervenclja policije, ki je takoj stopila v obrambo interesov pe. kovskih mojstrov, fttrajkbre-herjev, judežev delavskega razreda, je samo 0 in delajo v pekarnah: Žužek, #VHar, Jezeršek, Paškulin. Bončar in Kavčič. De-levci, uradniki, ne kupujte štraJkbreherskefa kruha! Druge pekam« si pomagajo s vajenci, hlapci in deklami. Da v takem «bratu nihče ne drži Sprejeli pa sta predložen* kolektivno pogodbo "Delavska pekarna" na Viču in menda Dolinar in samo pri teh bodo ia časa stavke jemali kruh delavci, Pekovskim pomočnikom svetujemo, da delo v pekarnah, ki so podpisale pogodbo sprejmejo, ker bodo s tem svojo pozicijo zelo ojačili. Pomočniki, ki bodo delali v teh pekarnah, morajo oddati svojo mezdo v stavkovni fond. Organizacija po določi, kdo bo delal in koliko časa. Brez tega se etavka lahko zavleče. Dolžnost strokovne komisije pa je, da začne z podporno akcijo pekovskega štrajka in da pozove vse delavstvo, da gmotno osgiura boj pekovskih pomočnikov. ''Slovenec", pobožno glasilo ljubljanskega škofa in tercijalk ke pa je v it. 228 z dne 8. oktobra 1927 sporočil svojim bralcem to-le: Socialisti padU stavkujočim pe kovsklm pomočnikom v hrbet. Pekovaki pomočniki v Ljubljani, ki so stopili pred tednom V stavko, z najlepšimi izgledi, da prodrp s svojimi zahtevami, prihajajo sedaj do spoznanja, da se je njihova stavka do malega izjalovila. Njihovo gibanje je dobilo namreč več težkih udarcev, glavnega pa od tam, od koder so Bi pekovski pomočniki najmanj nadejali. Poleg tega, da so pričeli mojstri delati s stavkokazi, je pričela isvajatl to prakso tudi pekarrta, ki neupravičeno nosi naslov "Delavska", je pa dejansko last prijateljev g. Antona Kristana. Ta pekarJ Moj« potovanje » domovino Ogledal sem si izložlina okna "/[tef^rimerjal cene predmetov o-* nim v^Aiiieriki. Prišel sem do zaključka, da ni v Jugoslaviji nič ceneje kot v Ameriki; neka« teri predmeti so še celo dražji v Jugoslaviji. Omeniti pa moram, d* so cene Živilom v domovini nižje. Če primerjam življenje delavca obeh detel, tedaj pridem do zaključka, da je jugoslovanski delavec na slabšem; on komaj Životari. Javna in druga poslopja, ki so bila zidana po vojni in ki so Še v zidavi, so lepa. Ceste se tudi izboljšujejo; tlakujejo jih s asfaltom. Sirijo jih, kjer so bile preozke in kjer je to le mogoče, tako izboljšan« že izgledajo kakor ameriške: Najbolj se mi je dopadlo v Tivoli parku. Priznati moram» da niti v Ameriki ni mnogo mest» ki bi se mogla ponašati s tako lepim parkom kot je ljubljanski Tlyoli. Krasen uUs je napravila name tudi okolica mesta Ljubljane. Bela Ljubljana sama pa se mi je tudi zarisa-]a v srce, ker je res krasna. Kmalu smo sa odpeljali proti trboveljskim hribom, kjer kopljejo velike množine premoga In do katerim se našemu sosedu že dolgo sline cede. Ves Čas smo se vozili med gorami In hribovjem, dokler nismo prispeli v Celje (nekdanje rimsko mesto Cella). Tam nad Celjem je le sedaj videti razvaline gradu, v katerem so nekoč prebivali slavni celjski grofje, katerih zadnji je bil grof Ulrlch II., ki so ga tehsrski fantje dobili v roke prav takrat, na se je enako, kakor vsa drugo, ja hotel Mllnarjevemu Jane. poslužila stavkokazov. Toda medtem, ko v drugih pekarnah delajo mojatri večinoma a hlapci in vajenci, delajo pri "Delavski pekarni" ljudje, ki nosijo vedno po ustih gesla solidarnosti, zavednosti itd. Neverjetno, toda res je, da mesto pomočnikov pečejo sedaj pri "Delavski pekarni" najodličnejši in najvidnejši socijalistični voditelji. In to med stavko! Kako pravijo delavci onim, ki delajo med stavko? Delavstvo, ki je polagoma že pričelo dobivati sopet zaupanje v socialistično stranko, ji obrača sedaj hrbet. Med stavkujočimi pomočniki in, vodstvom socialistične stranke je nastal sedaj oster spor. Prav je, da so sedaj strgali socialistični voditelji pred delavJ.vom lažnive krinke s svojih obrazov. Delavstvo jih je spoznalo In tudi posledice ne bodo izostale. m * - T,e Evo — najjasnejši dokaz, kako nepošteno ln zavljaško pišejo klerikalni časopisi. Ubog, kdor jim verjame. IZNBMBJA ka obsojena na 50 dni zapora« torej toliko dni, kolikor ima let. Tudi cigani so dobivali pri občinskih načelnikih osebne izkaznice. Goriika prefektura j« sedaj ukazala Županstvom, da ciganom ne smejo več izdajati o-sebnih izkaznic. Tako Jih bodo orožniki lažje več polovlll. Zakaj je ustavila tržaška prefektura efevenakl- tednik "Novice"7 Kakor še Javljeno, je tržaška prefektura z dekretom z dne 4. oktobra l«7.*št. 082,8666 ustavila tednik "Novice" in to radi dveh člankov, ki nosita naslov "Zgrešena modrost" in "Noč In dan". Prvi članek "Zgražana modrost" opisuje in biča nekdanji šolski sistem na Primorskem. ki Je s palico vtepal slovenskim otrokom v glavo znanje nemščine. Drugi £lanek In dan" pa govori o Primožu Trubarju, ki je k« Ukrat uvidel, da s« mora ljudem pisati in govoriti «dino I« v njihovem Jeziku. Birma v rovi« Jakih zaporih. Poreškl škof Pederzoll je birmal v zaporih v Rovinju osem kaznjencev in eno kaznjenko. Birma se Je izvršila selo slovesno ob navzočnosti zastopnikov vseh oblasti. ftkof Je opominjal kaf- ee v takem eorsiu nine«- —-------- « JLiatu higijeničmh predpisov je Ja«io. njanc«, * " tt¿ In pozivamo fnepekltjo dela, po- in krenit i « P™ nebno pe mestni fizikat. d« se,botre «o bili podešUt. feilet M T delavstvo pa, de tak kruh I tajnik in neka foepe. Birmane! j ^ (§o dobili darove ln dobro kosilo. daj vidimo, da so jugoslovanske veliko boljše, kajti ljudje veliko boljše živo tukaj kot v Italiji. Tudi oblečeni so boljše, kakor prebivaki. ki smo jih videli v •primorskih mestih Italije. V Italiji je baje preveč ljudi na tako malem ozemlju. Zato pa je menda Musaolini rekel, da Italija se mora razširiti ali počiti. Naj rajši pq£i kot bi se imela razširiti na stroške kak&nega soaeda. Italija miall na Balkan. Toda tam bo naletela ni silen u-darec, ki ga ne bo nikdar pozabila, kajti pri tem bi gotovo is-gublla vso Goriško do Benetk. Ako bi se IUlija le »količkaj u. pala, bi že pred leti skočila mladi Jugoslaviji sa vrat. V mojem rojstnem kraju in Mploh v Jugoslaviji je v nekaterih osirlh mnogo boljše kot je bilo pod Avstrijo. Človeka raz-veaell dejstvo, da vsepovsod na Slovenskem sliši svoj maternl jesik, pa najslbo na uradih, vlakih ali kjerkoli. Spoznal sem tudi, da je jugoslovansko uredništvo veliko uljudnejše kot je bilo cakrknjeno avstrijsko. Videl sem tudj, da navadno ljudstvo kaj rado pozdravlja, kar se mi Je sdelo a prva čudno, ker v Ameriki pač nI tega. Pri pozdravljanju pa sem opazil, da ne rabijo več nekdanjega pozdrava "Hvaljen bodi/ Jeius Kristus/1 pač pa rabijo bolj primerne izraze. Ko sem bil še v Ameriki, ml je neki rojak pripovedoval, da je na Slovenskem vse srbsko, ampak najbrž« je rojak mislil, da Je slovenski jezik tudi srbski. Vs« notri do Zagreba sem slišal jprlstnl slovenski jeslk. Na mo- žu .ukrasti lzvoljenko. Danes se Ciganka ■ puško, ftOletn* ciganka Apolonija Majer je imela lovsko puško, katero so končno cfZtb* hotel čim več izvedeti o Ame-goriškim Modlščem J« bila cigan- ' PniMnlJ Um fco„WoP 1<4i še po vsej Sloveniji sllčne razvaline nekdanjih mogočnih gradov, ki so gospodarili svojim tlačanom. V tistih, VI še nta razdejani, pa v njih žive navadne družine. Iz Celja sem se odpeljal proti Savinjski dolini v moj rojstni kraj v Šmartno ob Pakt. 2e iz/ vlaka sem opazil veliko žensk na njivah, ki so obirale hmelj, ko sem ss bližal rojstifemu kraju. Večina tukajšnjih kpietov se bavl a hmeljem, kateri jim včasih prlncJM lepe novoe. (Lani se Je prodalo kilofrahi po 100 do 120 dinarjev — letos pa od 30 do 60 dinarjev). Cene, kakor ao ml pravili, se s vsakim letom nižajo, tako da se baje več ne iz plača baviti se s hmeljem. Cim sem se bllšal domu, mi je postajalo dolgčas, ker se mivje vse prikazalo tako v zmanjšani obliki. Ko sem pred mnogimi leti odhajal v Ameriko aem pač imel drugačne pojme. To Je seveda naraven pojav, če pride človek iz velemest in masivnih stavb, ki Jih je videti v Ameriki, nazaj v' rojstno skromno vas. Ko sem stopil na domači prag, me niso skoro spoznali, niti moji bratje ln sestre ne, le nekaj sovrstnikov ml Je prožilo roko v veselo svidenje. Vsakdo Resoluciji 2« tpr««Mko prišeljoaiikega zakon« Upravni «vet Foreign Lan-guage lnfurrpation Service je odposlal zveznemu kongresu resolucijo, v kateri priporoča nekatere spremembe priseljeniškega zakona, ki bi olajšale usodo ločenih družin. F. L. I. S. ni priporočal nlkakih radikalnih sprememb, ki ob sedanjih okolšči-nah ne bi Itak Imele nlkakega Izgleda za uspeh. Priporočane spremembo pomenjajo le pobolj šek, ki ga kongres utegne uva ševati. < Upravni avet F. L, I. S. j« mnenja, da bi ae moralo ameriškim državljanom čim prej dovoliti, da smejo njihovi inozem-akl molje priti kot priseljenci laven kvote, ln da se mora nekaj sllčnega ukreniti v slučajih, kjer sedanji zakon tabranjuje zdru Šltev družin. Upravni svet pri poznava, da je težko uveljaviti vsak sakon, ne da bi kdo trpel v posameznih slučajih, ali v teh slučajih je mnenja, da ne gre n za nezaalušeno krivico proti pri sadetlnL marveč da tedanje postopanji», ako se nadaljuje, Ima škodljlVe socljalno posledice in odlajga asimilacijo. . Resolucija se glaei: "Upravni svet Foreign Lan guage ' Information Service je prepričan, da*ameriški narod, ko je sprejel načelo omenjenega priseljevanja, nI hotel ločiti moža od 4ene alt otroke od staršev ali proviročlti krutosti' In protisocijalne razmere, ki naata- H.« * m hii* • -«» ti riki. Pojasnil sem jim kolikor sem nač največ mogel. Vsi so izrazili mnenje, da bi radi šli v Ameriko. Toda rekli so, da sedaj so razmere še precej Izboljšane. M«d«voJno In po vojni so pa prostati veliko. Dvomim, da bi hotel Jaz za vedno ostati doma, ker sem predolgo živel v A-meri ki. V Jugoslaviji Je tudi najti brezposelnost, mezde so pa niz-IA, pa bodisi poljskih ali pa tovarniških delavcev. Največji vzrok brezdelja Je seveda iskati tem, ker Jugoslavija Ae nima razvitih Industrij, ki bi dale veliko dela vsem. Torej Industrij manjka Jugoslaviji. Potem bi država tudi ne uvažala v tako veliki množini blaga kot ga Iz tujezematva. Producirall bi domači delavci In pri t«m zaslutili, da M imeli boljše žIvlJenjTTri-znati Je trebe, da se tudi v Umi oziru deluj«, da s« izpopolnijo Industrij« In fnavijejo do popolnosti, toda U napr«d«k Ja še vm pr«počas«n, kar J« *«v«da državi kapitala, katerega pa sem prišel do prepričanja, da l-mamo Slovenci sedaj veliko več veljave kot smo je Imeli pod Avstrijo. Res je. da ga politika v državi še vedno lomit. kar na-pravlja draginjo in pa nizke plače. Toda tudi ta se v splošnem Izboljšuje. Govoril sem s vojaki, ki so bili lepo oblečeni, In so dejali, da sedaj nI več tako alabo kot je bilo le pred par leti, ko so jih še pretepali; sedaj je to strogo prepovedano, častniki pa morajo s vojaki ravnati uljudneje. V Ljubljani, Mariboru In Zagrebu sem slišal vali ko vojakov, ki so govorili slovenski. «Ia tega je razvidatl, da niso vsi slovenski fantje poslani v Srbijo. Najdaljša vojaška staž-ba je sedaj 18 mesecev In tudi manj. Kakšna so raamsre na Slovenskem z o*i rom na alkohol 1Č-ne pijače? ' V Akronu, Ohio, kjer sem po prohibleljl Uvel več let, sem menda vsak dan vldsl kakšnega pijanca na cesti V Jugoslaviji pa sem v teku šestih tednov vi4rl komaj šest pijanih moških, ns i*a kakšne ženska ali dekleta, kakor sd to rado opa/»» v Ameriki. To pa kljub temu. da je na Slovenskem veliko gosti len ln vJnotočev ter s« alkohol ne pijače prodajajo prosto. Več Je tam opaziti zmernosti kot je Je v Ameriki, kjer Je prohlblcijs zvezni zakon. Vedeti Je seveds treba, da prohlblclja v Ameriki preveč polni žepe butlegar-Jem In zato je tako dobro "uspela." Cene pijačam v Jugoslaviji so še precej niske. Vino ln pivo se vselej dobi dobro; pivo pa, se ml zdi. nI tako dobro kot je bilo pr«d vojno. Jugoslavija Ima dovolj ,de-kM. V nafl občini Jih Je le to-IIko, da bi jih prišk) po par na vsakaga mošk«ga. Žensk« so pridne, opravljajo vaa molka dela, ker tu J« Unsko bitje I« vodno smatrano (po evetopl-sem«k«m navodilu) • nižjim od mošk«ga. Na vlaku sam par-krat opazil, da so ženske odstopi U sedeže moškim. (V Ameriki J« ravno nasprotno*. Da so slovanska deklsta pridna, se Je že večkrat v Ameriki izkazalo, i ko so še lahko tja prihajale (n Um pridno delale. V politična vprašanja In druge podobne stvari se sa «nkrat jem potovanju po^u*oil*vtJf nejo valed take ločitve, irt da te __še n« bom vtikal ia ne o njih pi- škodo. Državi manjka lwrr š« ne v«m kje oeUn. m íÍMMÍ P* J® težko In če se povrnem v Ameriko dobiti. Poeeetva se tukaj dob« poceni, kakor s«m izvedel od domačih. Denar pa ima čadalj« več veljav« Ia ima trdn«JŠo podlago kot pred par l«U. Ameriški rojaki. ki pridejo sem. lahko kapljo velika poeestvs veliko ceneje kot M Jih v A mer UiJ« Kna~ ko Je z zidavo stavb. : Ce primerjamo razmere v Ju goelavljl razmeram v Italiji t* kamor al vae želi, kar mislijo, da je to oblJublJ«na dežela. Toda •I vse zlato, kar se sv«tl , 8 Um končujem opis mojega potovanja v domovino ia šalim tšr»v«jt*kl narodni podporni Jed-aoti obilo napredka. Pozdrav vs«m članom I — J. I rama, bivži UJnik društva št. 170 S. H. P. I v Akronu, Ohio. (sov sci posledice so mnogo bolj resne kot bi pomenjalo ono malenkostno začaano povečanje pri seljevanja, ki bi bilo potrtbno sa združitev sedaj ločenih družin. * "Upravni' svet Je prepričan, da tako olajšanje bo v prid aal-milaclji ln v dobrobit celotnega naroda In bo čla bistvene pravičnosti napram ljudem, ki ao prišli v to deželo, predno je bil «prejet priseljeniški sakon od I. 1904, da sms brez odloga poslati po ženo ln neporočene nedo-l«tne otroke, In da dovoli amer! ški državljanki isto pravioo glede prihoda njsnega Inozemskega moža, kakršno všiva držav Ijan gtlode «voje Inozemske žene." Upravni svet (Board of Trustees) F. L. I, 0. je eeaUvlJen od sledečih odličnih Amerikance v: BnaJstorica članov Je 1i New Yorka, namreč George W. Bacon, Allen T. Burns, Freda-rick CoykendaJl, John Palmar Gavlt, Will Irwin! George Mc-Aneny, pro/esor Mihajlo 1. Pu-lin, mrs, Barry C. Smith, /da M. Tarbell, Graham R. Taylor in Arthur II. Young. Oatall člani so Fred M, Butsel Is DetsoiU, Julia C, Lathrop iz Rockforda, III., Frank M. Leavitt is PitU-burgha, mrs, WaiUr H. Merriam Iz Clevelanda, Judge Hugo Pam Ix Chicaga In Josephine Roche is Denverja. j K. L. I. H. Žrtvovala življenje, da Je rešila bratca. ftoddard, Kans., 27. okt. S«*tl«tno Irene Ayres Je eUlo življenje, da J« rešila svojega malega braU, Irene Ja poslovala otroka, ko se Je spodtaknila in padla z otrokom vred v škaf vrele vode. Otroka Je krčevito držala nad vodo, tako, da Je bil le nekoliko oparjen, dočim Je bila ona tako 'opečena, da kmalu'umrla za opeklinami. J* liulh Elder sboiela. Lizbona, '17. okt.—Mise Ruth Kld«r, amarlška prekomorska U-talka, je včeraj zbolola na i»-flue mri. To Je preprečilo nj«n nameravani polet Iz Lizbone v Madrid. Ako okreva, pojd« v zrak danes ali Jutri. Novo la-Ulo 'Miss Klder," ki J« prišlo is Am«rik« v Cazau, dospe dan«a v Lizbono. EaoM Ura Is stih» ift* §Mul •Wfl Faustova tira še ni prišla, No. benega pravega odaiva nI bilo v znanstvenem svetu, ko Je Burke —za Rafaelom Dubolsom— baje ugotovil aamoobsebno, spontan-sko oploditev i delovanjem radia na sterilizirane kulture, do-bivži tako MradiobeM ali Uko zva-na organska telesca, |n ko je 8te-fon Udtto aasJ^iil vse znake rastline v Traubejevih kamionih usedlinah, ki ao imele sgolj videa življenja. Ako pa že ne ustvarjamo življenja, se vendar vsak dan bolj | bližamo razkritju njegovega bistva in njegove enotnosti. Odkar je Viljem Harvey (167« do 1668) odkril krvni obtok, je bilo \ malo tolikanj pomembnih msla» kav kot Jagadisovc o kroženju pri raatlineh ln o čudnem ritmu fotoaintez. lati Indijski učenjak Jagadis Chunder Bosa j« nedavno priobčil apls "Reakcije v živi liy neživi tvartni," ki podi» tesne stena v trojnem prirodnem kraljestvu. Cela stoletja se jo držalo natelo "žlvljenske sile," ki je svojstvo človeku ln «Jvalt in v pičli meri tudi rastlinstvu. Danea pa Je omenjeni Indec dokazal, da je človeška čutljfvost, zmožnost, da reagiramo na vna-nja dražljaje, lastna tudi rastlinam In kovinam. Naše mišloe In lilo odbojno delujejo na razna dralila: meha-nična, kemična, toplotna, električna aH svetlobna. TO delova-' nje se da videti s golim očesom In se da meriti s miografom. Vsakovrstna mamila in st?up! pa ga uUgnejo zmanjšati ali celo u* niči ti. Vse to velja tudi sa raaU line, najbolj znan so poskusi a ovetko mimozo «31 nedotiko. Dokazano pa seveda ni, da hI se rastline aavedale svoje čutUlvo-stl. Manj znano pa Jo to-le s vsako vnanje drašllo povzroča slektrte» nI tok, ki prešine prizadeto milico ali tivee; odsek mlliee, Uvea ali drevesne veje kale svoje reakcija na aperlodičnem D'Ajv sonvalovem galvanometru. Slišna opazovanja so prod Indijcem zasnznfbvall drugI fiziologi kot Waller, Munok, Burdou-Sandereon, Kunckel — a kot vi-UiisU (pristaši gesU o llvnl al-U) ao iskali vseh možnih razlag. Bose pa Je s šUvilnlmi poskusi dognal, da žlvee, drevesna vaja, oziroma korenina in žica od modi enako reagirajo na električne struje, ss snako utrudtjo po daljiam poskulanju Ur otope, ss dado oJačIU ali oslabiti po sllčnlh kemičnih sredstvih. MoJ-strskl dokaz enakosti elektronih reški j v II vl kakor nalivi tvari spada med najpomembnejša razodetja v znanosti. Gre torej sa enolično molekularno motnja vo: takisto glne bajka o nad» fizični, nadkemičnl In nadmaha-nični livnoeti ter zmaguje enovito« t življenje. Indijski učenjak Je po Ukem dohlUl lesnika rojaka, ki veli v Rlg Vedi: "Resničnost Je samo ena, Četudi Ji modrijani dajejo razna imena." - # I Hop v dveh uradih. lOMoafo. — \ slaščičarno Wolf A Russo rta 10« N. U Hali«, cesti Je v sredo sjutraj vstopil neki moški in ukazal petim u-Službemem v trgovini, naj ao v ležejo na U«. Uslužbenci ao ubogali in ropar Ja pobral Ur 600, ki so bUi namenjeni v ft-plačitev delavcev. — fttirje oboroženi moški sa lati dan prišli v urade Prudential Life Insurance kompanlje na 46S W. 60. eestl In UroaU rail dva moška In štiri ženska usluObenc« Ur odn«ali $3*00. I'rek upč« veleč mbimUm tatvin«. New York, N. 27. okt. — Herman W. Booth, l>ankrotni broker. Je bil všeraj pridržan za v«I«poruto na obtožbo J«nnle C. Denton, kl ga doHtl tatvin« 1106,000 v denarju In vi nth piplrjllir Zahteve upnikov v bankrotu proti Hoot h u gaje 12,000,000. CENJENI ROJAKI! ff t 4»Ism Is r«apo«UisM aa ' kraj« Amerik« fine, • l>wvha «I n#i«j*fw I« prsksjse» (iiiiitvu (v Ae ípwílíjfcUi hak« k«*M M M i»- tlau kloheM, ki «le o* \n mati s«r*4ila ta uka m vam au da je ostavila hotel "Ovenčani potnik" in j* prišla k nama. Ce bi ne bilo nje, bi bila midva dobila arečko, ki sem jo kupil zanjo" *«to tisoč frankov!" Je ie vedno ponavljala Virginija. "Kako prav bi nam prišel ta denar! In baš ona Je morala zadeti glavni dobitek. Ali Je to pravično? Ne, to ni pravično! / "Ce bi bilo vse na svetu pravično , . ." j« dejal obmolknil sredi stavke. "Toda sedaj ne pomaga nič več. Morava Jo obvestiti, kakšna Jo je doletela." "Jaz pa moram nentegoma pohiteti v posredovalnico za »lui-be, da dobim novo sluikinjo. Marija bo sedaj dama in bo šivala ob renti." 0 Marija je sprejela vest o glavnem dobitku zelo ravnodušno. Benoit in Virginija nista mogla ugeniti, ali Je te tako otopela, da jI je vse eno. kaj jo doleti, sreča ali nesreča, ali pe dela to iz zaničevanje do vseh gmotnih blagrov tega sveta. Z rdečo, od dela obrabljeno roko je segle po srečki in je vprašala gospodo, ali JI dovole popoldne ifhod. "Seveda lahko greste," je rekla gospa Virginlje. "Saj sedaj razpolagate sami s seboj in nas boste pač kmalu zapustili za vedno." Marija ni zinila besedice. Dostojanstveno je odkorakala iz •obe, šla po svojih potih in se vrnila zvečer domov. Israz njenega lica Je bil dokaj {spremenjen, v očeh ae Ji Je svetil eij, kakršnega ni dotlej še nihče opasil pri nji. Ne gosp. Benoit ne ga. Virginija nista mogla ugotoviti, kaj je i nj<*: ali je pijana aH drugače omotena. "Nn, kako je, Marija T jo je vprašala gospodinja. Marija ie pogledala Benoitu in Virgintjt v oči in je odgovorila; 'VMločOa sem s* da oatanem pri vas, če vam je prav, se rastline.. Kakor vesta, nimam sorodnikov in znaneev. Ce me top F«p»tiTi: , i*. OKTOrttt tretja pa ga imela dohričino. O fotografiji ne- a Je «v m »-»-•-»---1—----^ — no pozval gospod Benoît. pogodil karakterje otrok mnogo Rado Murnlk: HČI OROFABLMJUA l. l"Finis flnalis! Konec konca!" je v prvo-nadfftropni sobi BUgajevega gradu vzdihnil debeli čokati vltes Ahac Doljanski bolj sam zase, ko je pogledal s rjavimi, malo kalnimi očmi v izpraznjeno pisano majollko. Nevoljno je pomajal veliko glavo, ki je akoro brez vratu tičala med orjaškima ramama. In se pomaknil na svoji klopi bltte k osemletni slatolasi deklici, ki je s gosjim peresom počasi In skrbljivo pi-sala dolge črks na pergamen. Modfcu je bilo okoli trideset let; izredna debelost pa ga Je kazala innogo starejšega. Dolgi črni laaje ao mu viseli ns tilnik in rame, le nad čelom* so bili pristritenl. Ob vsakem pokretu so mu mahali od obeh strani v napeta široka lica. Pod nekoliko preveč obokanim Čelom so mu sllils temne obrvi poševno navzgor, pod zafrknjenim debelim nosom pa so mu štrleli nenavadno močni brki kakor dvojs sulic vodoravno na desno In levo. Brado si je tfts^fl v dva repka. Ohlapni rokavnl raspori so karali rdečkasto spodnjo obleko. Ob pasu, na jekleni verttici, mu Je viselo benečaneko^ bodalo s dvema rubinoma na fino isdelanem srebrnem ročaju. Zeleni baret s dolgim pevjim peresom je bil dejal na mise. "Dosti bodi ze danes. Alljanar j? dejal marljivo pišočemu dekletcu in se okrenil k mlsdi gospe, ki je sedela njemu nasproti in vszla zlate niti v svileno dsnsrnico. "Vidiš, ljuba sestre, ure je potekle." Utegnil je kratks, «ilave roke in obrnil uro v okusno Izresljanem okviru, da se je nanovo začel vslpavatl pesek is gorenje polovic« v apodnjo. Grofinja Mila Blagajeva je za trenutek pogledala brata In zopet ttho nadaljevala ev6je delo.' Sanjave modre oči so se prlmlllle človeku o prvem pogledu. Na njenem izredno 'lepem obrazu a# je Israial plemenit, resen "Majollks, maj olika!" se 'je nasmehnila grdfica Blagajsva t&**m\x bratu. "V tej sobi je vendar dosti hladno? Zakaj pa piješ toliko? Vedno si iejen!" ; ^Res je, ljuba sestra: moja žeja js nsumr-joča!" je zazehal vitez Ahac in prestavil svoje noge pod mizo, da so zaftvenketale ostroge. "Nulla dies sine maiolica! To se pravi po domaČe: Bog ne daj. da bi galfdsj pozabil lu-katil" A "Zakaj pa prebijem jaz brez vina?" "To js tudi meni huds ugsnka!" ji je od-vrnil brat Ahac In se malomarno igral z verižico svojegs bodala. "Čudne ate hčere Evine: Prav dobro veste vse, ds ste slabotne — in vendar se nočete krspčati! Početkoma ae je res trebe malo siliti, potem pa se polagoma pokaže sdrava, stanovitna šsja. Težak je vsak začetek; Isprva js treba mnogo resne, krepke volje. Bres krepke volje nI nič, ljuba moja! Kar se tiče msne — je bila moja volja zmerom trdna, kakor ... recimo ... kakor zidovje blaga j sksga gradu, tam kjer js najdebelejše." "Ahac!" "Čakaj no malo!" ji je naglo segel.v besedo. "Pomisli tudi, da iivimo v nevarnih časih. Kskor kašejo planeti, pride Turek —" "Oh, to prerokuješ že deset l*t, pa ga le ni, hvala Bogu!" 1 "Ljuba Milk, sdaj pride vsak čas,M je odločno poudarjal vitez Ahac. "Kar čudno se ml sdl, da ga ni bilo že lani. Treba se je pri-pravljati. Trebe se je krepčati. Jas se vestno priprsvljsm m krepčsm vsak dan. Krepke volje imam dovolj za dvoje in troje drugih, ali vina je ftallbog premalo, vina!" Grofinja se je oslovoljena obrnila k polu odprtemu oblokanemu oknu in gledala vunkaj v sijajno junijsko Jutro. Daleč naokoli so se v svečanorssnl tihoti širili gosdi, tukaj mračni, tam zlatozelenl; le malo prostors je ostajslo njivam In lesenim bajtam skromne vasiee. Na obeorju js temneio hrvaško hribovje in se s polsgoms gubilo v komaj vidno belo odimljeno modrino. V jarkem aolncu Je bleščal isza raki-tovja ovinek arebrnopene Kolpe. Visoko nad reko je plul velik jastrdb s mirno rasproetrti-mi krili, ki so le poredkoms zamahnila in se sasvetila v solnčnih žarkfl^ počasi se Je obračal v širokih krogih, savll proti Jugu čas vodo in odplul, vsdno manjši in manjši, proti gorovju. Na cssti se je dvigala meglica belosivega prahu; krepak možak je gnal totto otovorjenega konja proti MetUki. V bližnjem vino-gredu ao koal vneto hvalili lepo vreme in v mrakotnem smrečju je kukala kukavica. Včaai Je saaapljala od Aplpe eaplca in donašala krepke čiste dišave leeovja, nežno blago vonje vrtnic In jazmtnovega cvetja v sobo. Prijetno hladno je bilo tliksj ta debelimi zidovi nad grajaklm vrtom. "Sem «s napisala," j« rskla Alijana In dvignila glavleo. Ujec Ahac je vsel rokopis mlade učenjaki-nje In ga $regle4oval a važnim obratom. "Valde benel Jako dobro r Je hvelil avo-jo učenko. "SI še pridne. Ce ostaneš zmerom teka, U nauči tvoj ujec tudi latinakl Italijanski in francoski." Alijana Je lahno tardele in poveeile oči. "Rajša bi poslušala lepe baeni in bajke," al je mislila. Igraje se s gosjim peresom. "Zdej pa preidivs k temljepleu. Povej nam. koliko Je dslov tem I Je 7" Je troje.-Jo imer ■ * » m m y AH trpits vtlsd ohromelega, bolečega hrbte? Bolcfin ss lahko ko j isnsblts, ée si ptilepfts Johnion'i Bed Cross Isdičal oMŠ. Greje, po- prekrižala roke na prstih, ki se I mir j« ter podpira sM> hrtet, obenem niso več dvigale, ter je izdihnila svojo spočito dušo. Novo madžarske plemstvo. Madžari ee jje zadovoljujejo z ie ¡obstoječim plemstvom, marveč {skušajo ustsnoviti novo plemiško kasto/, Pod vplivom sedaj vladojdčega režimi ^e J« osnovalo ^eč civilnih koliko poe "Legijo časti". Najstrožji med njimi, ki &ači hkrati osnutek novegs plemstva, se imenuje "Red vrlih". Pogoji za sprejem v to držsvljsnsko bratovščino so zelo strogi. Aspiraht mora dokazati, da lSp js odlikoval med vojno kot junak ali pa po vojni v boju zopfr komuniste, da je neoporečen nega In nravnega tivljenja; to mora dokasati tudi glede svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Ko je zsdostil vsem' zahtevam, se mora podvreči celi vrsti izkušenj, ki,«nekoliko spominjajo na sprejem v iramaaonsko ložo. Ako tudi te častno prebije, dobi v posest nekoliko orelov zemljišča ter finančno pomoč, da si postavi hišo in kupi «vino. Vsak mesec gs pride nadsirst častnik tega reda. Ceet viteza "reda vrlih" Se podeduje, vendar pa je prvi sin nI delsžen. Vsako poletje se zbere novo madžarsko plemstvo k slovesnemu zboru. ¡Tu se na svečan načii^ sprejemajo novi člani, ki morajo priasči, Ida se bodo "do sadnjega diha"' bojevali zoper sovražnike Madžarske. Letoe je bilo sprejetih 290 častnikov In 811 članov. pa tudi prijetno masira košo a kipi gibljajem teless ter pomsga jfevspravilno ditagladjo krvi • normalnoijnoč. Jobpoa's Red Cross leditei ¡MB pokale presenetljiv* ^^koinSto^bokSTdlie - bols-čina itgine, istetako okorsloet, moč m skoro takoj vn^^Io^v^^doWte neprestano Udišgt oWišlJw5*!S|^r4Ss«r0B boste, kako hitro vam bo utrdil p-»I ne-1 «labljen hrbet, fronroskn Pojdite v katerokoli lekarno In Wr-----Johnson'« Red CroiM a rdečim flanelaitim sadjem ' v ' -*-Adv% VI iL« zdravljenje BOLANIH NOO Odprt, rm «Km. WM» üb as lahko zdravijo svojega zaseb- Opišite veš slučaj bol«ni. ^Jjm A* C. Uspe Pharmacy, 1414 Otsee ■ay Av.. MlhraMb Wla. NAROČITE BI KNJIGO M AMERIŠKI SLOVENCI. na leto 96.00, aa pol leta 9SJ0; se Chicago in Ck* sa pol leta $3.75. Za Snape: za eno leU ro aa > Ispohdte le ifreHte te PB08YETA. SSS7 Se. Uwadals Ave« .............» > .....huh......y» Nsslov ■ "Hrtisuki* drsni s v treh dejanjih a prologom In spi- logom—mehko vezana, stens samo.. ................... MInfenastsg#"—knjižica s vsemi potreUM podatki o S. N. V J.—selo priporočljiva Člaaa—gšaae samo. Jše Pilite penjs ne: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. Splošno vlaia med ljudmi nazi-I ran je, da je razum pri moškem mnogo bolj vaavit nego pri teniški, da pa imajo ftsnske zato da-I leko, fkiejši instinkt Tako sodi tudi večina naravoslovcev in psihologov. Toda danea je sfc vsako konČtto veljsvno aodbo merodejen edinole še ekaperi-men t in nelio angleško društvo |ai je nadelo nalogo, da tudi vpra-instinkta reši poakuanhn I potoni. Prof. Valentine, čUn dotične-Iga društva. Je odbral enako število moških In ftsask in jhn je I poslal po neksj fotografij ne-oeeb. Prosil Jih Je, naj W lr ri ga m n S . A ---— SI Ji — M — m — vaaKoo po Kotogranjt preac w dotfčne osebe, ki Jo I slika predstavlja. Značilno Je, Ida ae v tej poslrašaji ftenake do- I je a. pr. aklepala Is fotografije U ensrgišnsga pisatelje I* I dramatike Johne Brvine, da «ra biti te Sevek silno krute inarave. Draga dama se Je is-I resile, de Je SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Ccm tmenu, unijslco ddo prve vnte. V*a pojasnila daj« vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY (CHICAGO^ Ui 1 • , tam ® dobe NA ZELoO tudi vsa ustmena pojasnila