Stev. 82. Izhaja vsak dar, izvzemsl nedelje ob 4 popoldne. IMftlitvđ: l Hr« Sv. franaka AsiSkega št. 20, !. nadstr. — Vsi c7. Tarcfrirr. zrzš*: celo leto ..... ra pel ................... zm tri tresece .............. 7j redeljsko izdajo ra celo leta . ..... fcl leta ............... K — . 12*— • 6 — . 5-20 . 2*60 V Trstu, v žrtrtek, dne g, mali 115. Leiftife 13. VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po S vinarjev, zastarela številke no 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širokos« ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanico, ojlasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstil lista do pet vrst........ . K 5'— vsaka nadaljna vrsta............, 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ir reklamacije se gošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e upravi .Edinosti*. -- Plača in toži se v Trstu. Lprava in inseratgi oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.inČi5kj AsIIkegfl št 70. — PoŠtnohraniinični račun it 841.6-52. H ^ t9 -a 3 n ?-. -< -^s ki-^! sa tiTTM me DUNAJ, o. (Cenz.) Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča svojemu listu. 5. t. m.: Boji so hrumeli vso noč na oni strani ruskih glavnih postojank. Borba je težka, Rusi drže kakor žeiezo. Vsak posamezni mali odsek se mora oaskakovati po trikrat, da se zavzamejo najprej ruske vojne črte, potem za njim! se nahajajoče stotnijske rezerve in končno še batalonske rezerve. Vkfjub temu pa napredujemo. južno krilo se bliža WysloltL Tarnow je še v ruskih rokah. Rusi so tamkaj v ognju dvainštiridesetcentimetr-skih topov. Naskok na hrib VVal južno od Tarnowe-ga je posebno težaven in zahteva veliko krvi. Načelnik generalnega štaba baron Con-rad pl. Hotzendorf je bil včeraj v svojem rusebnem vlaku na bojišču in je imel po svojem prihodu in pred svojim odhodom dolge pogovore z generalom Maiko^e-rom. Po telefonskih in brzojavnih aparatih posebnega vlaka je bil ves dan v zvezi z vsemi višjimi poveljništvi. Dunajski župan nedvojvodi Frideriku in be-rolinsketnu županu. DUNAJ, 5. (Kor.) Dunajski župan dr. VVeiskirchner je naslovil na vrhnega ar-madnega poveljnika, nadvojvodo Friderika, nastopno brzojavko: »Z veliko radostjo doznava dunajsko prebivalstvo vesti o sijajni zmagi nad Rusi v zapadni Galiciji. Čestitam vaši c. in kr. visokosti in združenim vojskam na teh dalekosežnih uspehih in se nadejam od Boga, da bo našim zmagovitim zastavam skoro usnjena zmagovalna odločitev.« Županu v Berolinu. dr.u Werhuthu, je P >Ia! župan nastopno brzojavke: S srcem, polnim radosti, na sijajnem uspehu orožja združenih vojska v Karpatih in pod utisom vc eUii na vesti, s kako prisrčnostjo so v sijajnem bratskem mestu Berolinu slavili v avstrijskih deželah izvojevano zmago, čutim potrebo, da vaši ekscelenci It« beroJinskem prebivalstvu povem v tem trenutku, kako srečni smo v svesti si tega zv c^tega prijateljstva ter da imamo trdno prepričanje v svojih srcih, da se ob zvestem zavezništvu naših narodov razbije \ se sovraštvo naših sovražnikov ter da ozdravi ves svet. Ob varstvu in zaščiti dalje z našimi hrabrimi bojevniki, z našimi četami in našo vzneseno zvezo!« {^vojvoda Frldarlk tfunnjsfemii žurm DUN AJ, 5. t Kor.) Danes popoludne je došel od naj vojvode Friderika brzojavni odgovor županu dr.u \Vči:!:irchnerju na-st« te vsebine: Najtopleja zahvala na čestitkah, doposlanih združenim četam na zmagovitih vspehih našega orožja, ki z božjo pomočjo pribori blagodejen mir.« Odlikovanje admirala Hausa. DUNAJ, 3. (Kor.) (Armadni naredbeni listJ Cesar je poslal brodovneniu poveljniku admiralu Hausu sledeče lastnoročno pismo: Ljubi admiral Haus! V ponovnem priznanju Vašega zaslužnega, za Mojo mornarico navdušujočega in uspešnega dela. Vam podeljujem vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Dunaj. 3. maja 1915. Prane Jožef I. Z južnesn teojiščD, Položaj v Črnlgori. PARIZ. 4. (Kor.) »Teinps« piše: Iz Cr-negore prihajajoče vesti se soglasno strinjajo v tem, da postaja položaj dežele v-led vojne vedno težavneji. Posebno v oddaljenih krajih in v ozemljih, ki so zasedene od avstrijskih čet, je občutiti močno pomanjkanje živih Vsled stalnih izhodov avstrijskih ladij je provijantiranje dežele skoro nemogoče. Avstrijski letalci mečejo vsak dan na mesta in vasi bombe, pri čemer je mnogo oseb ubitih in ranjenih. Črnagora prenaša vse težkoče z junaštvom in trdno zavestjo v zmago zaveznikov. UstovUen ruski list MOSKVA, 5. (Kor.) Po odredbi moskovskega mestnega glavarja je bi! ustavljen v Moskvi v maloruskem jeziku izhajajoči list »Teplarosso«, ki ga je izdajal plemič Krasovskv in sicer za čas izrednega varstva v Moskvi. Kot vzrok za ustavitev navaja Novoje Vremja« škodljivo smer lista v zadnjem času, ki se je posebno izražala v nekem članku 15. aprila, naslovljenem »Galicija«. Potr jeni angleški ptrniki. LONDON, 5. gh je že od nekdaj žrtev kuloarske satire. Te dni je imel znani hudomušni dr. Viljem Yazsonyi debato z ministrom, ki mu je očital, da oblagodarja državo z zakoni, ki vsi skupaj niso dosti vredni in ki jih končno nihče ne pozna; niti justični minister sam, ki ga je napadla kodifika-cij ka mrzlica. Boječi minister se je hotel zagovarjati, toda Yazsonyi, ki je postajal ,-edno živahnejši in glasnejši in zvabil s tem vct'no več poslušalcev v kuloarje, je otvori! t/ splošni veselosti velike množice po stan običajni parlamentarni navadi t ministrem. ki je bil v veliki zadregi, boj z anekdotami, katerih eno hočemo tu navesti. »Mnj ljubi minister«, je rekel voditelj demokratov, povedati ti hočem krat- ko dogodbico. Neki stari gospod je prišel v i neko mesto Nemčije. Na kolodvoru ga je pozdravil lep deček, prosil za ročni kovček in afcsel istega za potnikom. Ko je prispel stari gospod do svojega stanovanja, je dal dečku 20 vinarjev in pripomnil: »Povej mi mali, kako se pišeš. Lep si in jako prijazen!« Deček je odgovoril: »Toda papa, ali me ne poznaš? Jaz sem vendar tvoj najmlajši sin.« Papa je imel namreč 15 otrok in je bil profesor — ni čuda, da ni pozrral svojega lastnega sina. Tako moj ljubi minister,« je nadaljeval Vazsonyi, >gre tudi tebi s tvojimi zakoni. Teh je tako veliko, da jih ne bi poznal, če bi vrh vsega tudi ne bil profesor.« Zaman je skušal minister dokazovati, da pozna dobro ! svoje otroke; smeh je imel Vazsonyi na svoji strani in vrh vsega tudi še — resnico. General Mackensen. Generaloberst Avgust pl. Mackensen. ki je tako uspešno vodil operacije v zapadni Galiciji, je bil rojen dne 6. decembra 1849 kot sin posestnika in ekonomijskega svetnika Ludo-vika Mackensena, iz hiše Leipnitz, okrožje Torgau. Gimnazijo je obiskoval v Torgau in Halle, se posvetil najprej juridičnim študijam in vstopil 1. oktobra 1869 kot enoletni prosovoljec k 2. huzarskemu polku v Poznanju. Bil je v vojni L 1870/71, kjer je postal rezervni poročnik in dobil železni križec. L. 1873 je stopi! v aktivno službeno stanje, 1. 1876 je bil imenovan za adjutanta 1. konjeniške brigade in prestavljen potem k 1. huzarskemu polku. L. 1S82 je prišel, ne da bi obiskoval vojno akademijo, h generalnemu štabu. L. 1887/88 je bil eskadronski šef v Metzu. a je prišel leto pozneje kot major h generalnemu štabu 4. divizije v Bromberg in je postal 1. 1891 prvi adiutant šefa generalnega štaba. Od I. 1894 poveljnik 1. hu-zarskega polka v Gdansken, je bil kmalu nato imenovan za krilnega adjutanta. L. 1898 ie prišel kot službujoči krilni adiutant v neposredno okolico cesarja. L. 1S99 je dobil dedno plemstvo, leto pozneje je postal generalmajor in general a la suite. 1. 1901 poveljnik huzarske brigade v Gdanskein, 190.3 generallajtnant in poveljnik M). divizije. Dne 27. januarja 1908 je postal general kavaleriie in dobil kot tak generalno poveljstvo 17. armadnega zbora v Gdanskem, ki ga je zmagovito vodil proti Rusiji. Njegovo prvo delo v sedanji vojni je bila zmaga pri Lauternu, odkoder je prepodil Ruse preko Ortelsburga v Rusijo. L. 1908 ic bil general Mackensen mnogo imenovan kot kandidat za mesto državnega kancelarja. Imel je tudi precejšnje spore s prestolonaslednikom, ki je ob ej priliki izstopil iz gdanskega armadnega zbora. Vojni otroci. „Pravo Lidu ' piše: Devet mesecev je minilo od za:e:ka vojne in prvi vojni ot oci že prihaj jo na svet. Kdo so ti otroci? Kake krvi so i:i kakega izvora? Kdo ve! „Mati je vedno prava, oče neprav", pravi že starorimsko pravo. Morda so to otroci zadnjega objema ob slovesu zakoncev. Morda so c troci mimogrecločega Ijubimko-vanja z vojaki, nastanjenimi na maršu; mor^a otroci vdov po živih ali mrtvih vojakih, ka-term je naenkrat zavrela kri in so pohabile svojo zaken ko zvestobo, da se potem za trenutek radosti kts-jo vse življenje; morda otroci strežnic, k? prenašajo z vo aki vred njihove bridkosti in težave na bojnem polju in v lazaret h, kjer se razvija med mešk mi in ženskami nabavno razmerje tovarištva in iji bezni. Ali pa so morda ti otroci posledica najžalostnejšega ljubimkovanja: otroci sovražnih vojakov, ki, prihajajoči v vasi in me t:, kiče po vjdi, k*uhu in ženskah, in popadajo vse boje z enako divjo lakoto, nevpra-šujoč, čigavo je in kakšno. Kaj naj bo s takimi vojnimi otroci? Malokateri otročič bo sprejet z veseljem, k-kor se v normalnih časih sprejemajo nov. rojenčki. Večinoma spremljajo take otroke pri njihovem \ stopu v svet stud, strah, bolest in groza. Oteže-vaii bodo le usodo svojih mater. Bodo pa tudi trd or-.h za javnost, ker sprožajo novo pravno vpia ar, e. s katerim se doslej še ni bavil nihče. Čigavi so? I igava dolžnost je skrbeti zanje? Madžarski pravniki se že ba-vijo s tem novim vprašanjem in ne manjka tudi predlogov, da bi bilo dovoljeno otroke sovražnih vojakov zamoriti že v materinem telesu. Ne verjamemo, da bi bilo dosti mater, ki L i privolile v to, kajti nisinski poljski, ro nun>ki in slovaški kmetje, koder je hodila ruska vojska, imajo v odpravljenju telesnega ploda naravnejše in bolj človeške naznre, kot pa velifcomestne dame, ki hodijo iskat „pomoči" k zakotnemu zdravniku ali babici z isto lahkoto, kakor si hodijo izdirat zob. Saj je vendar tudi človek, ki se giblje pod mak rinem srcem, pa nsj je bil oče tudi Čerkez, Gruzin, Kirgiz, ali kakor se že imenujejo ti narodi ruskega vzhoda, saj vendar tudi njena, materina kri kroži v novem človeku, ki ima priti na svet. Pomešala so se plemena v državah, ki se vojujejo. Vendar pa ne gre samo za nasilja, zagre-šera po sovražnih vojakih. Madžarski vojaki so raztreseni po slovanskih in nemških zemljah, nemški po madžarskih in slovanskih, slovanski po nemških in madžarskih. Nemško vojaštvo je ra Francoskem in Angleškem, na Francoskem in Ang'eškem mrgoli Indijcev, Avstralcev, Kanadcev, afrikanskih zamo c^v. Vzhod se je pomešal z Rusijo, Egipt se je pomešal, Turčija, Balkan — nepregledno. In povsod zmaguje zdravi nagon, povsod premaguje plemensko sovraštvo ljubezen oba spola, povsod se rode novi ljudje. Zgodovina ne pomni takega mešanja plemen, tako splošnega, kakor dandanes. Kak bo ta novi človek, ki pa bo iznova množil in iznova plodil in se dal pomešavati? Kako bo to novo pokoljenje? Slabše ali bolje? Nihče ne ve. Toda ljudje pa bodo. In to je odločilno. Devet mesecev vojne je minilo in oni prihajajo. Ljudje! Ni mogoče torej drugega, nego da jih sprejmemo, kajti naši bratje so! DomaČe gesti. Vpomoč delavnim slojem. Dne4. t. m. zvečer se je vršilo v prostorih tukajšnje trgovske in obrtne zbornice zborovanje zastopnikov tukajšnjih trgovskih, industrijalnih in plov-benih krogov. Svrha zborovanju je bila: razmišljanje in razgovor o tistih odredbah, ki naj bi jih ukrenili trgovski in indusirijalni krogi, da bodo na pomoč delavnim razre dom z ozi om na njihov težak položaj, izzvan po draginji najpotrebnejših živil. Po razsežni diskusiji in ko je predsednik zbo-* rovanja kom. Alfred Escher na zaključku na-glašal, da so tržaški trgovski krogi nudili dejanj sko podporo vsakemu humanitarnemu in patri-jotičnemu delovanju, ter da tudi tem povodom dokažejo svoje čustvovanje, se je vršilo konstituranje odbora, ki izda poziv do tržaških industrijalnih in plovnih krogov, naj prispevajo k fondu, dolečenemu za namene oskrbe gori označene vrsti. Znižana voznina za prevažanje krompirja. Železniško ministrstvo je dovolilo zna no znižanje voznine za nabavljanje krompirja za hrano od strani državnih oblasti, deželnh, okrajnih ali občinskih zastopstev. Pobližji pogoji te olajšave so navedeni v naredbenem listu za železnice in plovbo št. 49 od 1. maja 1915. Sestava prvotnih porotniških list. Naredba ministra za pravosodje in ministra za not anje stvari od 10. oktobra 1914. je odložila sestavljanje prvotnih porotniških list na sp mlad 1915. Vsled vežbanja vse črne vojske se je pa bati, da radi nastopivših iz-izpi eiiiemb liste ne bodo več rabne. Zato določa ministerijalna naredba, naj se za sestavljanje list porabijo meseci julij do septembra, s čemer se za sestavo določeni čas skrajša od 4 na 3 mesece. Tej naredbi bo dejanjska posledica ta, da se v mesecih avgust in september porotniške stvari ne bodo mogle razpravljati. Tuji časopisi v Nemčiji. V Nemčijo je zopet dovoljeno dohajanje in prodajanje po tobakarnah tistih italijanskih, francoskih in angleških časopisov, ki so dohajali pred vojno. Tudi v Nemčiji so zabranili vhod teh časopisov, ali na podlagi pridobljenih izkustev so prepoved odpravili in tako se sedaj prodajajo časopisi ne le iz nevtralnih držav, amp?:k tudi iz sovražnih. To je storila nemška vlada zato, da napravi konec raznim tatarskim vestem. Utihotapljanja vna-nj h nov in namreč ni mogla preprečiti, in tako so mogli tisti redki ljudje, ki so jih Čitali, pripovedovati dalje te vesti, ki so se — kakor navadno — širile in — naraščale. Iz muhe je postajal slon. Sedaj pa, ko so ti časopisi pristopni vsakomur, se ne bo dajal nikdo zavajati po tajinstvenem širjenju senzacij —, češ, da je bilo tako in tako v časopisih —, ker se bo mogel vsakdo sam prepričati! ! To je tisto, kar mi vedno pravimo : večno postajevenje mnogokrat ne Ie da nič ne koristi, marveč Še škoduje, ker se pospešuje zlo, ki se je hotelo preprečiti. A kje je vzrok ? „Information" pripoveduje, kako da pribežniki iz Galicije na Češko odkrito pripovedujejo, kako da so z nezaupljivostjo, da, skoio z bojaznijo, odhajali na CeLko, ker so bili slabo poučeni o Cehih. „Mislili smo — tako pripovedujejo — da pridemo med kake panslaviste, ali celo ru-sofile." Ah ta bojazen da se je razpršila takoj, čim so poljski pribežniki Čehe — iz-poznali. Sedaj da vlada najprisrčneje, pravo bratsko razmerje med poljskimi pribežniki in domačim češkim prebivalstvom. — Z ozirom na ta pojav na češkem mora-lizuje „Information" tako-le: „Ta eksempel nudi uvaževanja • vrednega pouka tudi tja preko za vse druge narode naše državne skupnosti. Staro prokletstvo A v -sSrijeje, dabisenjemnogi narodi premano poznajo med seboj in da se namenoma izogibljejo vsemu, kar bi jih moglo zbližati drugega drugemu in kar bi omogočilo, da se tudi osebno i z p o -znavali med seboj 1" — Gotovo. Diagnoza je prava — bolezen je tu. A vzroki bolezni? Kje so ti? Kje je krivda, da se narodi te države ne poznajo med seboj, da si stoje ptuji in nezaupno nasproti, in da se malone plašno izogibljejo vsemu, kar bi jih moglo približati drugega drugemu? Krivda ni na narodih samih, marveč le pri veljakih nekater h narodov, ki so iz proračunjenih vzrokov postavljali pregraje med narode s tem, da so jih diferencirali v superijome in inferijorne; da so državljane delili po narodnosti v take prve vrste in take druge vrste; da so jezik prvih označali kot edino vez, ki drži državo skupaj, torej njega izključno rabo kot državno potrebo prve vrste, a rabo jezikov drugih malodane kot veleizdajo; da so teorijo o kladivu in nakovalu proglašali za edino državno modrost v Avstriji ter da so to teorijo tudi breobzirno prevajali v prakso — a posledica temu nI mogla biti druga, nego da so eni strani inf erali duhom prevzetosti, a na-drugi strani so zastrupili duhGve z zavestjo o lastni brezpravnosti, z ogorčenjem radi podrejenosti položaja, v katerega so potis-n eni. Tako so postavili pregrajo med narode: eni so se čutili narode aristokrate, drugi pa preganjance. Preko te pregraje se narodi ne morejo bližati drug drugemu, se izpoznavati medsebojno in se — spoštovati in ljubiti 1 Sicer pa pravi „Information" sama, da po vojni bo treba preobraziti Baše notranje razmere po gori označenem izgledu na Češkem! Samo bi prosili izvestno gospodo na Dunaju, ki imajo vedno polno sladkih besed, naj se, združivsi s sladkostjo tudi primerno strogost in energijo, obrnejo s svojimi lepimi pouki in pozivi na tisto stran, kjer — so vzroki!! Nam Slovanom, posebno pa južnim Slovanom monarhije, ni treba Sele pripovedovati o potrebi izpremembe razmer, kosmo pod dosedanjimi razmerami le — trpeli! Umrli so: Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Wieser Ana, 73 let, Setališče pri Sv. Andreju št. 40; Zlobec Rudolf, 30 let, ul. dei Rivi (Rojan) št. 2; Ciriesa Josip, 77 let, ul: della Tor San Lorenco št. IO; Čok Josipina, 37 let, Vrdela št. 400. — V mestni bolnišnici dne 2. t. m.: Cesaroni Helena, 73 let; Dal Farra Viktor, 48 let; Perus-sin Anton, 6 let; Pischiutto Antonija, leto dni; Maršič Renat, 2 leti. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 4. t. m.: Lu-kač Fran, polsedmo leto. Ustanovitev stalnih poštnih uradov v pokrajinah na Poljskem, ki so jih zasedle avstrijske in ogrske čete. V pokrajinah na Poljskem, ki so jih zasedle avstrijske in ogrske čete, ustanovi c. in kr. vojaška uprava stalne etapne poštne urade, ki ne bodo označeni z vojnopoštnimi številkami, temveč po dotičnem kraju. Ti etapni poštni uradi bodo odpre mljeli vojnopoštne poSiljke (§ 8 službenega navodila št. 6 za poslovanje z vojnopoštnimi pošiljkami v slučaju vojne), razun tega pa bodo tudi posredovali zasebni poštni in brzojavni promet med Avstrijo-Ogrsko, Bosno-Hercegovino ter zasedenimi pokrajinami na Poljskem. Za zadnje omenjeno službo veljajo sledeče določbe: A. Poštni promet. a) Iz zasedenih pokrajin so dopuščene: 1. dopisnice, 2. odprta pisma, 3. tiskovine (časopisi), 4. poskušnje blaga, 5. zavitki do 5 kilogramov, 6. odprto predana pisma z napovedano vrednostjo. Taka pisma smejo vsebovati le listine, ki so opremljene s pečatom vojaškega poveljstva, in vrednostne papirje brez pismenih poročil, 7. poštne nakaznice, 8. vplačila znesk »v s položnicami c. kF. poštnega hranilničnega urada. b) V zasedene pokrajine so d puščene pod a), točka 1 do 7, navedene pošiljke. Navadna pisma in pisma z označeno vrednostjo v zasedene pokrajine se lahko oddajajo zaprto. Glede vrednostnih pisem re veljajo omejitve, označene pod a) 6, vendar pa je za sedaj dopuščena označba vrednosti le do zneska 1000 K. c) Za pošiljke v prometu z zasedenimi pokrajinami je plačati — izvzem-ši poštne nakaznice — tuzemske pristojbine. Pri poštnih nakaznicah se pobira za vsakih 50 K, pristojbina 10 vinarjev. Časopisi se morejo le s posebnim dovoljenjem pošiljati po znižanih pristojDinah. Vse pošiljke je treba frankovat1. Nefrankovane ali nezadostno frankovane pošiljke se ne sprejemajo in ne pošiljajo naprej ter jih je treba vračati predajnemu uradu. Za frankovanje pošiljk se uporabljajo v zasedenih pokrajinah vojaške postne znamke z natiskom „k. u, k. Feldpost". Uporaba jezika ali pisave, ki obtežuje nadzorovanje (cirilica, tajna pisava ali tesnopisje), ni dopuščena. Vsaka-tera poročila o vojaških razmerah so prepovedana. B. Brzojavni promet. Zasebne brzojavke so dopušJene le v navadnem jeziku in sicer v nemškem ali v poljskem. Vsakatera poročila o vojaških razmerah so prepovedana. Dopuščene so sledeče vrste brzojavk: 1. nujne brzojavke, 2. brzojavke s plačanim odgovorom, 3. brzojavke z naznanilom o prejemu, 4. brzojavke, ki se imajo poslati za naslovnikom, 5. brzojavke, ki se pošljejo naprej s pošto, 6. brzojavke, ki imajo več naslovov in 7. brzojavke s primerjavo. Od-pošiljatelj ima nad'lje pravico, da brzojake umakne a'i zaustavi. Pristojbine v brzojiv-nem prometu z zasedenimi pokrajinami so iste kakor v notranjem prometu. Brzojavke za prejemnike v krajih etapnih poštnih in brzojavnih uradov se dostavljajo. Izven se deža etapnega poštnega in brzojavnega urada se dostavljajo brzojavke po možnosti s sli, ki jih mora prejemnik odškodovati. C. Skupne določbe. V kolikor se niso izda!e posebne določbe, se uporabljajo smislu primerno avstrijski poštni in brzojavni predpis?. Vojaška uprava prevzame jamstvo le tedaj, če se je dokazala krivda njej podrejenih poštnih in brzo-javn h uslužbencev. Otvoritev vsakega etapnega poštnega in brzojavnega urada (etapnega postnega urada) za zasebni promet se razglasi v poštnem in brzojavnem naredbe-niku ter se ob enem tudi naznani, kakšno službo bo opravljal ta urad. DassnIR „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKl«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav-Gregorin. —• Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina. Svetla. Poslovenil F. P. — Cena NO vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH «. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz IS. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhau Trsi, Via d&ISe št. S (Nasproti Calie Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-otrskih vin. L>ordeanx, Burgunder, renskih vin, Alesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovcc in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka nnročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o iti franko. Raz^odaja ©d iltea mm csrđšfilrs od 1pop. Trsi, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). IPN SIlfOHiČ Trst isiEca Seluedera v»eh vrst, črnih iu barva-nih ter nadjjlatov z izde-iovalnico zgornjih čevijev. Velika - izl era |;Otr«hflčin 7a čevljarjo in sedlarje. Specijaliteta: poti^et- E l I niii „PALMA" ! 2 l „ uu«!fli atelje Trsi ulica o'sl Rivo s*. 42 (pritličja) Trs! Izvršuje vsako fotografieno delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče /.a vsakorrst. spomenike. PSSČiBMOST: POlfE^HJIi ::: VSAKE FOTOu^AFSiS ::: Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doinu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. 5 Trst ul. M Rlvo štev. 42. f*««« vdova, zmožna gospodinjstva in trgovine UvjPll bi sprejela kakorfinosibodi službo tukaj ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova1* na Ins. odd. Edinosti. 406 lf liUIlMfiMM soba s-j odda takoj. Ul. Belved^re neoiirono štev. 12, vrata 13j ^ z in brez čeljusti, zlate hrene :: in obrobki :: Vili@m Tišssher konces. zobotehnik TRST, ulica Caserma št. 13,11. neti. Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer. mi uram Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priobčujejo vsak teden mnogo sanimivH« slik Z bojiii in o drugih varnih aktualni domačih in tujih dogodkih, ter ubilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega zn&nstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen 1« zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE' bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka jostilna, ka\arna, briv-nica, vsako droi'.vo itd Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE-1 povsod in pridobivajte uaročcikov. „TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo let^ K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik ilu?trovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča, Gregorčiča i a Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige NaroČi e si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravtilštvo lista „TEDENSKE SLIKE* Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.