Stev. 219.
mSSauiSimi
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečiio K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K i'70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina so pošilja upravništvu.	«:
te
Telefon številka 118.
*«•
Mt
V Ljubljani, sreda dne 7. avgusta 1912.
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• •••
ji*
Posamezna številka 6 vinarjev.
jn	UredniStvo in upravništvot	nt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiruna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ue vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pote pust. — Za odgovor je priložiti znamko. a
n
VB*
Telefon Številka 118.
- «i trrnm-mii ■
Rt
Mi gremo naprej!
T r s t, 6. avgusta 1912.
Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci,
in pred nami plamen gre skoz noč Kot Bog pred Izraelci.
O.	Zupančič.
Kadar posije pomladansko solnce, vzkalijo zrna na polju, popki vzbrstijo in drug za drugim razvija svoje moči. Prišel je njihov čas!
Ali naj bi razvoj, ki je dan vsaki bilki, vsakemu črvu, moral prenehati v nas? Prišel je naš čas! Drug za drugim se je zbudil in se je zavedal svojega stališča in stališče vseli drugih naokrog.
Počasi se je začela zbirati in se spoznavati mladina nar. socialnih idej. In vzljubili smo se, zakaj vežejo nas trdne vezi, trdne naravne vezi: vsi smo pili iz čase spoznanja; zavedamo sc prav dobro, kdo je naš prijatelj, kdo sovražnik, kje je solnce, solnce svobode in blagostanja in kje je blato. Načrtali smo si pot in naš cilj je jasen. Mi gremo naprej!
Toda komaj so opazili, da smo se zgenili in napravili prve korake, že so stopili pred nas da bi nas ustavili.
Različni so ti ljudje, ki so se postavili pred našo pot, da bi nas zavrnili, in različni so bili povodi njihovih besed.
Prvi, ki so se oglasili, so tisti, ki imajo Boga in večnost na jeziku, v srcu pa hinavščino in častilakomnost, v žepu pa notes z edino besedo, ki je njih glavni program: sebičnost. Toda ne take sebičnosti, ki jo nosi vsak človek od narave, brez katere ne more obstojati, ampak tako, ki škoduje vsem drugim, da nasiti sama sebe. Tem smo zaklicali: »Hinavci! Pričelo se je daniti; kmalu bo tu dan, naš dan, in vaši črni, lažnjivi gradovi skopne pred soln-cem presvete kakor pomladanski sneg.«
Tako smo zaklicali tem ljudem, ki pravijo, da so razvita in po božji podobi ustvarjena bitja. — Ironija zlobnih, malenkostnih duš!
Drugim, ki so se oglasili, je žvenketal denar v žepih; zaničevanja poln nasmeh jim je plaval po gladkih licih. — Nismo se ustrašili prvih, nismo se ustrašili niti teh, ampak mirno smo jim odgovorili:
»Vi, moderno oblečeni ljudje, z gladkimi lici, ali ne veste, da vas poznamo? Moderni pogani! Ali ne veste, da vas vidimo, kako klečite pred kovinskimi in papirnatimi bogovi? Molite jih, ker vam ne diši delo. Kdor ne dela, naj ne le, je rekel sv. Pavel. Vi pa jeste trikrat, petkrat ali desetkrat boljše od nas, ker imate bogove. Ali vas ne peče vest? — Raztrgali in razmetali bi vaše bogove, toda ščitijo vas bajoneti. katerim zapoyedujejo vam enaki ljudje. Pride čas. ko izgubijo vaši bogovi svojo veljavo. Tedaj se pogledamo. Tedaj zagledamo tudi pravico, zakaj dokler vladajo vaši bogovi, ne pričakujemo (mi reveži) popolne pravice’ Tedaj se pogledamo. Ležali bodete vi in vaši bogovi.
Prišli so tretji. »Kaj počenjate,« so nam zaklicali. »Mari hočete razdreti to, kar smo sezidali s trudom v dolgi, mukapolni dobi? Od kdaj je to. da jajce več kot puta ve? Mi smo izkušeni in utrjeni, čemu hočete delati na svojo roko!? Ali nismo mi tu, ki delamo za vas in ves narod!!?«
Tudi tem smo odgovorili: »Vaši pradedje-somišljeniki so napravili korak; za tisti čas je
C-.------------- -------------------.--------------
bilo njihovo delo povoljno! Toda vse vaše generacije - sovrstnice niso napravile nobenega koraka dalje. Vse, kar imate, je podedovano. Podedovali ste vse, kar imate v sebi: v vas so tradicije. Tradicije so vaša načela in vaše misli. Vi ste kakor kos železa, ki je obležal in počasi rjavel. Ali hočete, da bomo tudi ini oksidirani z vašimi tradicijami? Ali ne vidite, da čas beži in da se vse izpreminja pod njegovin? vplivom? Gospoda! Vam se zdi popolnoma dovolj, da poveste vsakomur, da ste rodoljubi, da nosite na narodnih prireditvah trobojnico okrog rokava, dovolj vam je, ako ste zraven še siti pri obedu. Vaša srca pa so prazna, v vaših dušah ni nobene misli. Proza vas obdaja, in globoka beseda vam je tujka, zato jo sovražite. Torej — zbogom!«
Še ena vrsta ljudi je okoli nas. To so taki, ki se še niso vzdramili in ne zavzemajo nobenega stališča, ki so kakor čoln na širni vodi: Ti se niso postavili pred nas, pač pa hodimo mi pred nje. Mnogi od njih so dobra, mnogi slaba semena. Od časa do časa si pridobimo novih ljudi, ki smo jih spoznali in od katerih smo bili spoznani mi in naše besede.
Trudapolna, a upanjapolna je naša pot, zakaj naš glas se širi in naše vrste se množe.
Mi gremo naprej, mi strelci! Andrejev.
Kdaj bomo zmagovali?
(Pismo s potovanja.)
Kdor je prepotoval slovensko zemljo in videl njeno lepoto, se mu je moralo milo storiti, ako je še imel vsaj nekaj ljubezni do te zemlje, kdo gospodari na njej. Naša slovenska domovina ima mnogo sovražnikov. Nemec in Italijan poželjivo gledata po teh lepih slovenskih krajih, stegujeta roke po njih in jih hočeta ugrabiti. A nista to edina sovražnika! Najhujšega sovražnika imamo med seboj, to so naši slovenski klerikalci. Pa tudi sami' si nočemo izvojevati kaj koristnega in v tem smo svoii lastni sovražniki. To so naše velike napake ki jih moramo najprej odpraviti, ker le potem nam je še le zmaga zagotovljena.
Na Slovenskem Je vse premajhen odpor proti klerikalizmu, preveč je še pri nas tnde-firentnih ljudi, ki so zdaj to, zdaj ono, obračajo se po vetru, ki ravno piha. Najprej moramo take ljudi odpravit iz svoje srede! Treba nam v °?loCnih- za nobeno stvar podkupljivih ljudi! vsak mora delati v pravo korist svojega naroda, nikogar naj nobeden ne gleda pri delu za domovino, na lastno korist, ker tak človek ne bo napravil mnogo dobrega. Kadar se gre za kakšno skupno stvar, kadar hočemo kaj doseči na kulturnem polju, tedaj bi mogli biti združeni vsaj vsi napredni elementi — pa še to se pri nas mnogokrat ne zgodi. Samo ob sebi je umljivo, da klerikalci hodijo vedno svoja pota. pa naj se gre še za tako koristno skupno stvar, oni morajo imeti svoje stališče napram njej, da imajo le stališče! Kadar se gre proti skupnemu sovražniku, proti narodnemu sovražniku, tedaj bi morali biti edini, razlike med klerikalci, naprednjaki, socialnimi demokrati
i.	t. d. bi morale pasti, brez ozira na eno ali drugo bi morali delati skupno! Za Ciril Metodovo družbo bi morali vsi skupno delati, ker nas brani pred skupnim sovražnikom! Tako pa imajo klerikalci svojo -Stražo«, ki jim služi le v agitatorične namene, socialnim demokratom je ljubši razredni kot narodnostni boj — tako smo ločeni in se koljemo med seboj, so-
»iIuTili*
vražnik pa uspešno grabi. Pa si ljudje ne dado dopovedati, vsak goni trdovratno svojo naprej, če tudi buta ob zid. Slovenci menda niso rojeni za skupno delo, morajo se klati sami med seboj!
Mnogo je krajev pri nas ogroženih od Nemcev. J udi v takih krajih nismo edini. Namesto da bi bili tam Slovenci združeni v eno narodno stranko, se morajo ločiti v klerikalce, naprednjake in bogve, kaj še. Vsaj ob naših obmejnih krajih bi morali biti vsi skupno proti istemu sovražniku, ne pa, da je že tudi v teh krajih zadivjal pogubonosni strankarski boj. Vedni kompromisi, zdaj med klerikalci in Nemci, zdaj med naprednjaki in Nemci, le med Slovenci samimi ne more priti do kompromisa, ki bi nam ob obmejnih krajih gotovo koristil! Zakaj padajo slovenske občine v nemške roke, zakaj propada slovensko deželno gledališče? Ker ne poznamo Slovenci kompromisov med nami samimi! in slovensko gledališče propada, ker je klerikalcem več za katoliško propadlo in laž-njivo moralo, kakor za ccli slovenski narod.
Še nekaj je, kar je vzrok našim notranjim bojem. Nimamo velike skupne ideje, nimamo ideje, ki bi se je oprijemali vsi brez izjeme, ne oziraje se na politično prepričanje. Kakšna bi bila ta ideja? Meni se zdi, da bi bila dovolj velika in lepa ideja, ideja združenja vseh Jugoslovanov. To idejo bi bilo treba širiti med nami, v ideji narodnostnega zjedinjenja bi morali iskati svojo rešitev, ker sicer je ne bomo našli. Toda o tej ideji vam kaj napišem v prihodnjem pismu s potovanja!
Med potovanjem je bilo! Na večer sem stal pri oknu in užival sveži večerni zrak. Od daleč pa sem zaslišal ubrano petje. Prepevali so »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava slave«. Ob teh glasovih se mi je milo storilo, ko sem pomislil, kako lahkomiselno pojemo te dve naši himni! Prepevamo samo »Lepa naša domovina«, a ona ni naša in še dolgo ne bo! Ko bo naša ta lepa domovina, potem bomo opravičeno pevali svojo himno in tedaj bo imela v sebi tudi več ognja...
Osijek, 1. avgusta 1912.
J. K.
DOPISI.
Brežice. Kjerkoli morejo, lopnejo po teh nesrečnih liberalcih. Zadnji »Slov. Gospodar« je lopnil po nas celo v listnici, kakor da si ni ohladil srca že poprej v člankih in dopisih: »Ni druge pomoči, nego da sistematično širite naše časopisje. Ko bi imeli liberalci tako dobre Časnike, kakor imajo agitatorje, gorje nam. Pri nas je narobe. Dobre časnike, nobenih agitatorjev.« Človeku se ti ljudje kar smilijo. Brez agitatorjev so. Je-li to res? Noben šolarček tega ne veruje, saj se še v šoli agitira za obstoj bisage. Kolikor duhovnikov, toliko agitatorjev; — kolikor inežnarjev, toliko agitatorjev; kolikor kuharic, toliko agitatoric. l^orabi se vsako priliko. Najbolj trpi prižnica in spovednica, 2 napravi, proti katerima ne more ni nebo, ni peklo. Nadalje vse tercijalke, vsi čuki in orli; potem Bog in hudič z raznovrstnimi svetniki, svetnicami in peklenščeki. Škofje, kardinali in celo papež — vse, vse, prav vse, kar leze in gre, agitira v prospeh edino izveli-čavne bisage. Vlade pa ščitijo te agitacije z vso vnemo, da jim kar sape zmanjkuje. Pri tej agitaciji za nadvlado in denar (časopisje je le sredstvo) je na razpolago denarja ko peska. Vsaka nova ideja jim tudi dobro služi v svoje namene.
Ne glede na to, da jim socialni demokratje večkrat pomagajo, ne tudi demokraška ideja jim dobro služi. Ko hitro se je ta ideja pojavila v kakem kraju, brž so jo zagrabili in prikrojili po svoje: krščanski socializem. Vrži mačko kakor hočeš, pade ti vedno na noge; tako, tudi črna mačka. »Da, mi smo tudi socij, pa krščanski!« Časopisje res ne more biti naše kot je vaše, ker nimamo bogatih škofov ali enakih v naši sredi, da bi nam polnili jasli, kakor se vam polnijo. Tudi agitatorjev, žal, nam v veliki meri primanjkuje. Pri nas je najboljši agitator zdrava pamet, ki nam kaže pot resnice, in ta oči kolje. Resnico učiti in priznati je težavno; za to je treba duševnih korenjakov, a ravno teh je malo, zato tudi malo agitatorjev v naših taborih. Posebno tudi ker se vsak bori za vsakdanji kruli; nima toraj časa, kakor se ga ima po farovžih. »Ko bi imeli liberalci tako dobre časnike, kakor imajo agitatorje, gorje nam!« Zakaj gorje? Ali se bojite, da ne stojite na trdni skali? Ste li zašli na pesek? Vaš strah je opravičen, ako hočete biti dosledni:	peklenska
vrata vas ne bodo premagala. Torej le mirno kri, da ne oplašete Katere in vaših podrepnikov. 13okler ne bomo imeli dobrih časnikov in agitatorjev, dotlej le mirno spite! Pa zdravi!
Z Mute. Tu pašuje Erber-paša. Sicer Je cel marenberški okraj njegov pašalik. Je že tako na svetu, da kdor se od kod pritepe, ta potem vzame vajeti v roke. Tam menda iz tevtonskih gozdov je ušel in se naselil tu med nami. Dali smo mu zaslužka, slovenskega zaslužka. Ubogi jež je moral iz brloga in lisica je v njem zavladala. Da, zdaj je on neomejen vladar; on, ki je nedavno prišel k nam kot »armer Rei-sender«. Nas bi še nič ne jezilo. Pridnost in varčnost moramo spoštovati. Slovenci teh lastnosti nimamo. Ali, v drugem grmu tiči zajec. Mož, ko se je najedel slovenskega kruha, Je postal ljut sovražnik vsega, kar je slovenskega. Ima na stotine in stotine delavcev, pa nikomur od teh še na misel ne pride, da bi dal svojega otroka v slovensko šolo, ker ve, da bi bilo takoj po njem. Preskrbel je tudi, da se latinico ne poučuje na naši nemški šoli; saj je faktičen voditelj on. Vse. karkoli diši po slovenščini, vse vkraj. V rajhu gotovo ni šole, da bi se latinica ne poučevala, tudi v Avstriji je predpisana, izjemo dela le Muta, njen Erber in nem-čursko učiteljstvo, ki je menda priseglo na Er-berjev koran, ne pa na avstrijske šolske postave. Živimo pač v Avstriji — vilajetu pruskem!
Iz Borec na Murskem polju. Poročali ste že, da sta 30. julija v jami na posestvu križev-ske opekarne utonila šolarja Kosi in Heric. Trupli je po eno in polurnem naporu dobil iz globočine jurist Križanič, naše klerikalne kapacitete po so lepo s suhega gledale. Jama, katere globočina znaša glasom sodnijske meritve do dvanajst metrov, je bila popolnoma nezavarovana, čeravno je zahtevala že pred dvemi leti mlado žrtev. Matija Herica iz Borec. Kako nevarno je kopanje tudi za izborne plavače in potapljače, dokazuje to, da je Križanič pri rešilni akciji skoro ostal v podmolu v globočini osem metrov. Seveda prejšnji župan je prijatelj akcijonarjev, sedanji pa je sam akcijonar, kdo pa bo gledal na predpise. Občani pa bodo plačevali na ljubo našim klerikalcem občutno globo. Pa prav se jiin godi, če še jih bogomolec Jureš ni naučil, kako zna s jim denarjem gospodarit.
~ LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Pravkar sem omenil, da Je ležala tik pred nami majhna kmetija. Ko smo jahali proti njej, zapazim lepega Šarca z vojaškim sedlom, privezanega pred vhodom. Zapodim se proti njemu; a preden sem bil tam, plane Rus skozi vrata, skoči na konja in oddrevi z divjo naglico, tako da je letel suhi sneg za njim v zrak »n ga zavijal v belo, pršečo meglo. Vendar pa sem spoznal po njegovih naramnicah, da je ruski oficir. Vedel sem, da bo alarmiral vso okolico, ako ea ne ujamemo. Izpodbodel sem Violetto m se zapodil za njim. Moji ljudie so mi sledili; ker pa ni imel nihče izmed niih ko ma, k, b se bil mogel primerjati z ViSeito sem vedel tem bolje, da ne morem pričakovati od njih ničesar, ako sam ne dohitim Rusa.
Kajpada, nagel mora biti konj in dober njegov jezdec, če hočeta uiti Violetti, ki jo jezdi Etienne Gčrard. Mladi Rus je jahal izborno, in njegov kenjič je bil fina živalica, toda vseeno sva mu prihajala zmerom bliže. Oziral se je neprestano in kazal svoj temni, lepi obraz in svoje črne oči. Ko sem mu prišel bliže, sem zapazil, da ceni razdaljo med nama. Zdajci se obrne napol proti meni; zablisne se, poči, in krogla iz njegovega samokresa mi zažvižga mimo ušes. Se preden je mogel izdreti sabljo iz nožnice, sem bil poleg njega; toda on je še zmerom izpodbadal konja, tako da sta najina bežca galopirala po ravnini, ko sem že tiščal svo?o nogo ob Rusovo in ga držal z roko za
l	\rs
^ 7, rr
proti ustom. Potegnil sem ga s sedla in ga stisnil za vrat, tako da ni mogel požirati. Konj je šinil izpod njega, jaz pa sem ga obdržal, in Vio-letta se je ustavila. Stražmojster Oudin je pri-drevil prvi. Star vojak je bil in je spoznal s prvim pogledom, za kaj gre.
»Le držite ga, gospod polkovnik!« je zaklical, »ostalo je moja stvar.«
Odprl je nož, vteknil rezilo Rusu med trdno stisnjene zobe in pritisnil nanj, kakor da mu hoče vlomiti v usta. Na jeziku je imel kos vlažnega papirja; to je bilo tisto, kar bi bil tako rad pogoltnil. Oudin mu ga je vzel iz ust, in nato sem tudi jaz izpustil možev vrat. Kljub svojemu klavernemu stanju saj je bil napoj zadavljen — ni umeknil oči od papirja. Bilo mi je jasno, da mora vsebovati sila važno sporočilo. I^oke so mu drgetale, kakor da mi ga hoče iztrgati. Ko pa sem se opravičil zaradi svojega nerahlcčutnega vedenja, je samo skomizgnil z ramami in se nasmehnil dobrodušno.
»Zdaj pa k stvari,« pravim jaz, ko je nehal kašljati in odhrkavati. »Kako vam je ime?«
»Aleksij Barakov.«
»Vaš čin in polk?«
»Ritmojster pri grodenskih dragoncih.«
»Kaj pomeni ta beležka, ki ste jo imeli pri sebi?«
»Par besed, ki sem jih pisal svoji ljubici.«
»Ki ji je ime hetman’> Platov,« dovršim jaz njegove besede. Le priznajte, prijatelj, to je važen vojaški dokument, ki naj bi ga prenesli od enega generala k drugemu. Povejte mi takoj, kaj Je.«
»Berite, pa boste videli.« Govoril je gladko francoski, kakor večina omikanih Rusov. Toda vedel je dobro, da med tisoč francoskimi ofi—
* Hrhnnn je kazaški poveljnik.
cirji pač niti eden ne zna besedice ruski. Na listu je stala ena sama vrstica, glaseča se takole:
»Pust’ Francuzy prijdut v Minsk. Mui go-tovy.«
Zijal sem na pisanje in majal z glavo. Nato sem ga pokazal svojim huzarjem, ki pa tudi niso vedeli česa početi z njim. Poljaki so bili sami neomikani ljudje, ki niso znali niti pisati niti brati, razen stražmojstra, ki je bil iz Memla na vzhodnjem Pruskem in potemtakem ni znal ruski. Mislil sem, da znorim, kajti čutil sem, da imam v roki dragoceno skrivnost, od katere zavisi nemara blagor vse naše armade, pa je ne morem razvozljati. Iznova sem zaprosil našega jetnika, naj mi prevede pismo; ponudil sem mu prostost, ako stori to. On pa se je sarno smehljal moji prošnji. Občudoval sem ga, kajti ravnotako bi se bil nasmehnil jaz, da sem bil na njegovem mestu.
»Tak povejte nam vsaj ime te vasi!«
»Dobrova.«
»In ono tamle je Minsk, kajneda?«
»To je Minsk.«
»Potem pojdemo skupaj v vas; gotovo najdemo koga, ki nam prevede to sporočilo.«
In jahali smo skupaj dalje; na vsaki strani je pazil na jetnika jezdec s karabincem v roki. Vasica je bila čisto majhna; postavil sem stražo na obeh koncih edine ulice, tako da nam ni mogel nihče uiti. Morali smo odpočiti in nakrmiti konje in moštvo, ki je bilo jahalo vso noč in je imelo še dolg pohod pred seboj.
Sredi vasi je stala velika kamenita hiša; zajahal sem proti njej. Bila Je popova, in njen prebivalec star čmerikav mož, ki ni odgovarjal preveč prijazno na naša vprašanja. Nikoli še nisem naletel na bolj grdega dedca; toda, bogme, ravno narobe je bilo z njegovo hčerko.
ki mu je gospodinjila. Bila je deklica temne polti, las črnih kakor oglje, z najčudapolnej-šimi črnimi očmi, ki so kdaj zažarele ob pogledu na huzarja. S prvim pogledom sem spoznal, da je moja. Kadar je treba vršiti vojaško dolžnost, ni časa za ljubezenske posle, ali vendar sem se šalil z njo. dočim sem sedel pri preprostem kosilcu, in preden je minila ura, sva bila najboljša prijatelja. Zofija ji je bilo ime; kako se je pisala, nisem izvedel nikoli. Rekel sem ji, da naj me imenuje Etienne, in poizkušal sem jo razvedriti, zakaj njen dražestni obrazek je bil žalosten in solze so ji stale v krasnih, .temnili očeh. Silil sem jo, da naj mi razodene vzrok svoje žalosti.
»Kakšna pa naj bom,« mi odgovori v nal-prelestnejši francoščini, »ko vidim svojega rojaka v vaši oblasti? Dva huzarja sta ga tirala v svoji sredi, ko ste prijezdili v vas.«
»V vojski je že tako,« pravim jaz. »Danes on, jutri nemara jaz.«
»Toda premislite, monsieur —« povzame
ona.
»Etienne,« popravim jaz.
»Oh, monsieur —«
»Etienne,« pravim zopet.
»Tak. naj bo,« vzklikne ona naposled V svojem obupu in zardi predražestno, »pomislite, Etienne, da odvedo tega oficirja k vaši armadi. kjer pogine gladu ali zmrzne; če je že vašim lastnim vojakom težko marširati, kakoi sem slišala, kakšna bo potem šele jetnikova usoda?«
Skomizgnil sem z ramami.
»Dobrodušen je vaš obraz, Etienne,« nadaljuje ona; »vi gotovo ne bi hoteli obsodit reveža v neizogibno smrt. Prisrčno vas pro-skim, izpustite ga.«
(Dalje.)
POLITIŠKA KRONIKA.
Razpust turške zbornice. Nov kurz na Turškem. S padcem kabineta Said paše je bila že v naprej zapečatena tudi usoda turške zbornice. Mladoturki sq sicer napeli vse sile, da zbornica ne bi bila razpuščena, a preprečiti tega niso mogli kljub temu, da so ravno v trenotku, ko je ministrski predsednik Malimed Muktar paša izročil zborničnemu predsedniku dekret o razpadu zbornice, izrekli sedanji vladi svoje nezaupanje. Turške 7V"- ni več, ha bo yoliti nove poslance, .^/.umljivo je, da se bo tudi spremenil dosedanji kurz. Turčija je pri svojem fraterniziranju z Nemčijo tekom zadnjih let doživela zelo bridka razočaranja. Ona sama ni imela Nemčije 'isto nobene koristi, pač pa si je Nemčija znala pridobiti od Turčije razne zelo važne koncesije. To so Turki sedaj tudi spoznali in zato so obrnili svoj kurz. Upliv Nemčije pri Porti je tako zelo padel, da jo je nemški poslanik v Carigradu Marschall popi-hal in si poiskal novo zavetje kot poslanik v Londonu. Jasno je. da bo zavel pri Porti sedaj zopet angleški veter, zlasti če pride na krmilo Kiamil paša. ki je velik prijatelj Angležev. Ce bodo Turki našli svojo rešitev v Angležih, je seveda drugo vprašanje. Bolni mož ob Bos-poru bo bolehal toliko časa, dokler ne bodo urejene notranje razmere. Turčija potrebuje predvsem notranje remedure in ta je mogoča ie na ta način, ako prizna popolno enakopravnost vseh narodov.
Poslanec Stapinski pri papežu. Znani poljski poslanec, predsednik poljske ljudske stranke, poslanec Stapinski se nahaja sedaj v Rimu, kamor je odšel radi tega. da se pritoži pri papežu radi postopanja poljske duhovščine na-pram poljski ljudski stranki.
Državni zbor. Kakor poroča »Češke Slovo«, se snide avstrijska zbornica k zasedanju dne 20. oktobra. Zbornica bo morala re-Siti zelo važna finančna vprašanja.
Zborovanje Zveze čeških Nemcev. V pon-'deljek je v Landskronu na Češkem zborovala Zveza čeških Nemcev. Zborovanja se je udeležilo mnogo nemških poslancev, med njimi tudi dr. Pacher. eksminister dr. Schreiner in Wolf. Kot glavni govornik je nastopil poslanec Wolf, ki se je obširno pečal s češko-tiemškimi spravnimi pogajanji. Povdarjal je. da hočejo Nemci sicer v miru živeti s Čehi. da pa niti za las ne bodo odstopili od svojih zahtev, ter hočejo z vso silo braniti svoje narodne in politične interese. Wolf mora pač vedno na vseh shodih hujskati in razdirati. Komaj, da so spravna pogajanja začela malo napredovati in že bi zopet rad razdor, ker še nikdar ni bil navajen na kako resno in trezno delo.
DNEVNI PREGLED.
Par besed k ustanovnem shodu Narodno« soeljalne zveze. V pondeljek zvečer se je vršil y areni Narodnega doma ustanovni sliod Na-rodno-socijalne zveze. Shod se je vsled skrajno pomanjkljivih predpriprav, dalje vsled nerazumevanja narodno - socijalnih teženj, tretjič pa vsled strašnega strahu tako socialistične kakor narodno-napredne stranke, da bi se ja ne ustanovila na Kranjskem še kaka tretja napredna stranka, popolnoma ponesrečil. V Ljubljani so dandanes pač tako žalostne politične razmere, da so se dosedaj vsi poskusi po ustanovitvi neodvisne narodne-de-lavske organizacije, temeljito izjalovila, in tako je bilo tudi v pondeljek. Kar je bilo udeležencev na shodu, izvzemši 150 čeških gostov, so prišli na shod zgolj radi tega. da vidijo najnovejši strah, ki se pojavlja v Ljubljani in da udušijo v kali vsako gibanje, ki bi se ne vršilo pod patronanco rečeno narodno-napredne ali pa socijalistične stranke. Le klerikalcev ni bilo na shodu, ker so tako že v naprej vedeli, da bodo narodno-socijalistično gibanje, ki je njim najbolj nevarno, udušili tako socijalisti in naprednjaki brez njih. Žalostno je za nas tQ dovolj. Priznamo sicer odkrito, da je pripravljalni odbor sam največ kriv, da se je shod popolnoma ponesrečil in tudi češki poslanec Choc je na shodu razvijal tako čudne nazore, da bi tudi na Češkem med svojimi vo-lilci ž njimi popolnoma propadel, kaj še-le pri nas, vendar pa moramo na žalost konštatirati, da }e vsled odpora naprednjakov zopet na veliko veselje naših klerikalcev uničeno zdravo gibanje, od katerega bi ravno naprednjaki imeli največ koristi. Dolžnost napredne stranke *ii bila. da podpira z vso močjo narodno-soci-jalno gibanje, ki stremi za organiziranjem mladine in združitvi že obstoječih narodnih organizacij. Nekateri naprednjaki so se na shodu y resnici tako obnašali, kakor da bi bili najeti, da razbijejo shod. Sicer nikakor nočemo za obnašanje teh oseb delati odgovorno napredno itranko, vendar je pa jasno, da si napredna stranka na tak način ne bo pridobivala simpatij med mladino in delavstvom, kojim pose-Cajo klerikalci največjo pozornost, četudi zanje ničesar ne store Tudi pri nas ni vse čisto, a čemu bi se zato Dali resnice. Da bi bilo na-rodno-sodjalno gibanje pri nas zdravo in zelo potrebno, nam ravno pričata »Slovenec« in »Zarja«, ki se tako silno veselita nad ponesrečenim shodom v Narodnem domu in se v poročilu objemata ^tn po moščansko. Vodstvu narodno-socijalne zveze pa priporočamo, da neobhodno računa z razmerami v Ljubljani in na Kranjskem sploh. Le v tem slučaju si bo zveza pridobila simpatije med občinstvom in hidi uspehi ne bodo izostali.
Podkupljeni. V razburjenih trenutkih pogosto padejo nepremišljene besede, ki nimajo nlkake vrednosti, ker so brez podlage. Tako se je zgodilo, da se je v Narodnem domu reklo, tia je »Dan* podkupljen od Kolinske tovarne »Zarja« je to nepremišljeno trditev debelo na tisnila, zato jo moramo zavrniti. Zakaj se je to trdilo? V Kolinu so pri tovarni za kavino primes odstavili pet uradnikov, med temi je bi eden že 14 let v službi. Kolinska tovarna je natr.v^,y. i nnilri v zn<1t’^m F-n«vu Se par cikorij-
skili tovarni in je svoje osrednje pisarne preložila iz Kolina v Prago. Pri centralizaciji uradov se je zgodilo, da je onih pet uradnikov izgubilo službo. Eni pravijo, da zato, ker so bili narodni socialisti, drugi navajajo druge vzroke. Narodno-socialno delavstvo je priredilo v Kolinu velik protestni shod, na katerem je zahtevalo, da se uradniki obdrže v službi. Vodsto je tem zahtevam ugodilo, pa ravnatelj Krička menda s tem ni bil zadovoljen. Stvar menda še ni rešena. Hotelo pa se je, naj »Dan« zaradi tega napade Kolinsko tovarno. Mi smo bili mnenja, da je tako postopanje proti urad-ništvu vse obsodbe vredno, toda nam se je zdelo, da naj stvar na Češkem poravnajo in da nimamo nikakega povoda napadati Kolinsko tovarno. Zato smo notico odklonili. Notico pa so kmalu potem imeli tudi v uredništvu »Zarje« in so jo tudi odklonili. Ali so tudi »podkupljeni«?
Mi pišemo svobodno, kar hočemo, seveda ne pozabimo, da smo neodvisni in da nas torej nihče ne more siliti, da bi pisali stvari, ki jih ne smatramo važne za nas, posebno če bi taka notica dosegla le nepotrebno nasprotje v korist tujim zavodom ...
Izjava. Ideja narodnega socializma na slovanskem jugu izbrala si je zopet svoj strelovod, nad katerega glavo se je utrnila iskra med kresanjem nazorov za in proti samostojnosti proletarskih organizacij. In ta iskra je jasno razsvetlila svetovno špecialiteto — »kranjske razmere«. In če kdaj. danes je krvava potreba, da stopimo na realna tla, pokazalo se je, da narodno-socialna stranka vendar ni le prazna fraza, ampak, da se trese pred njo tudi nekdaj vsemogočna narodno-napredna stranka, ki je poslala v boj svoj nižji štab na pondeljkov shod. da uduši »vstajo« takoj pri korenini. In zgodilo se je to kar se ie želelo — otresli smo se jerobstva — narodno-napredne stranke. Iz tega, da je danes moja malenkostna oseba postala magnet, ki privlačuje nase strele in udarce od sovražnikov narodnega socializma, izhaja pač dejstvo, da se nekaj vendar giblje..., da raste in se razcvita. H koncu izjavljam, da je sicer uredništvo »Dneva« odklonilo moj članek o sporu med Kolinsko tovarno in njenim uradništvom z motivacijo, da iz stališča narodno-gospodarskega ne morejo članek vsprejeti, ker bi s tem le pomagali Frančku, vendar pa je uredništvo »Dneva« na mojo pripombo, da obstoja med Kolinsko tovarno in »Slovenskim Narodom« tajna pogodba, da ne sme »Slov. Narod« ničesar pisati proti Kolinski tovarni, niti vsprejemati v redakcijski del ničesar, kar bi delalo reklamo kakemu konkurenčnemu podjetju, sklenilo informirati se pri upravi lista. Danes morem izjaviti, da ima uredništvo »Dneva«, kot neodvisen dnevnik, popolnoma proste roke tudi kar se tiče Kolinske tovarne in se je tudi glede — na cesto vrženih — uradnikov informiralo pri ravnateljstvu ljubljanske tovarne, ki pa baje pravi, češ, da 15 let služeči uradniki niso bili za nobeno rabo. Sicer pa s svojo pripombo na pondeljkovem shodu nisem hotel doseči drugega kot doprinesti dokaz, da v slučaju mezdnega boja ne more delavstvo pričakovati pomoči od listov, ki so podpirani od tlačiteljev delavstva, odnosno uradništva. S tem je moja osebna zadeva, za me vsaj, končana in sedaj pojdem z novim ognjem in še z večjim navdušenjem na delo za Jugoslovansko narodno-socialno stranko in za slovanski socializem sploh. V to pomozi usoda in oni, ki so z menoj ene misli in enega duha! Vstrajnost zmaguje!
Fran Radešček. Češki gostje so imeli zadnji večer svojega bivanja v Ljubljani skupni večer v Narodnem domu, učiteljice pa so se sešle k skupni večerji pri Novem svetu. V Narodnem domu se e na vrtu kmalu razvila vesela zabava s petjem. — Včeraj zjutraj si je okoli 50 gostov ogledalo »Mladiko« in licej. Ob‘ 10. uri dopoldne so se gostje odpeljali v Postojno. Njih prijatelji so jih spremili na kolodvor, kjer so se od njih prav prisrčno poslovili. Ko je vlak že odhajal, so še vedno mahali beli robci v zadnji pozdrav. Enako lepo je bilo slovo, ko se je vlak peljal mimo »Mladike«. Shod v Narodnem domu je sicer nekoliko razočaral češke goste, tudi sicer ni bilo vse, kakor bi moralo biti, ker so pač take razmere. Gostje so bili vkljub temu zadovoljni med nami in želimo, da jim Postojna in Trst s krasoto in navdušenjem nadomestita to, česar v Ljubljani niso našli. Želimo jim srečno nadaljno pot.
Vsesokolski zlet leta 1913. v Ljubljani v gospodarskem oziru. Velikanska udeležba pri letošnjem vsesokolskem zletu v zlati Pragi je pokazala skoraj v vseh točkah le ugodne strani te izredne prireditve! Češki žilavi narod je zopet pokazal, kake življenske sile so mu na razpolaganje, našel se je v naročju predrage matuške Prage »samega sebe« — in lahko zapoje: »Marne Vaše proti nam so steke!« Koliko dela, plodonosnega dela je nudila taka prireditev raznim slojem: inženerjem, stavbenikom, podjetnikom, rokodelcem, trgovcem itd. — skozi dalj časa! Koliko drobnega denarja pa Je došlo v deželno centralo ob dnevih slovesnosti!! — Seveda Ljubljana ne bode mogla tekmovati z mogočno, starodavno Prago. A eno pa Je gotovo: da bodo vsa dela in priprave za zlet »Slovenskega Sokola« Ljubljani že pol leta naprej ugodno vplivala na razna rokodelska podjetja! Hišni gospodarji bodo morali na vsak način misliti na to, da se bodo njihova poslopja pokazala v najlepšem stanju — in to se pravi, da bodo imeli vsi naši rokodelci gotovo veliko opravila za več mesecev !
Aškerčev portret v oljnati barvi je razstavljen pri Gričar <St Mejaču v Prešernovi ulici. Sliko je izdelal Pogany.
Starlši, ki pošiljate svoje otroke o počitnicah na letovišča, pazite, komu jih izročite! Nedavno sem opazr ' kako se je zabavala mestna, že odraščena deklica, med hlapci nekega posestnika z dežele. Nekateri mislijo, da store dovolj, ako dado svojo hčer v takozvano krščansko hišo. Saj Je po deželi dandanes skoro vse »krščansko«, zato pa treba toliko
bolj paziti. iJo tod zvoniti je prekasno. Jaz se le čudim, kako zamorejo biti celo bolj izobraženi mestni sloji tako lahkomiselni.
Surovost čuvajev pod gradom Tivoli presega že vse meje. če stopi kak otrok le malo na travo poleg pota, že začne kričati čuvaj ter zmerjati s smrkovci, da se ljudje čudno spogledujejo, kakor da bi se bilo Bog ve kaj zgodilo. Pristojni faktorji naj pouče te rabi-jatne čuvaje, da naj ne zmerjajo otrok in naj ne upijejo kot jesharji za vsako malenkost oz. za prazen nič.
Samomor ali nesreča. Marija Peče, 34 let stara učiteljica, ki je bivala na Rakeku na počitnicah, se je predvčerajšnjem vrgla z II. nadstropja na tla. Po kosilu je tožila, da jo boli glava, na to je odšla v svojo sobo, od koder je skozi okno skočila na tekališče. Sodi se. da je bil trenutni napad nervoze. Njen oče je bil davkar na Kranjskem in je sedaj v pokoju v Gorici. Gospodična si je pri padcu zlomila obe nogi. Dr. Monporgo ji je dal prvo pomoč. Odpeljali so jo v bolnico.
Smešni računi! Iz Štajerskega se nam piše: Nemci se bahato trkajo na prsi, ker so glasom zadnjega ljudskega štetja na Štajerskem napredovali za krog 80.000 duš, Slovenci pa le za par .sto, v odstotkih: Nemci za Slovenci za 0.04%, in ker se je narodnostno razmerje med prebivalstvom za 1.8% za Nemce na bolje spremnilo. Da so tudi številke zadnjega ljudskega štetja tozadevno velika statistična laž, bo vedel vsakdo, kdor je videl pri delu števne komisarje po mestih in trgih in v obmejnih krajih. Tozadevno izgubljati še kaj besed, bi bilo nepotrebno. Če Nemci sedaj zidajo na te lažnjive številke in si že račune delajo, v koliko desetletjih bo most do Adrije zgrajen, potem ali farbajo sami sebe in javnost, ali pa so res tako strašno neumni in slepi, da resnice nočejo videti.
Drobiž iz Štajerske. Blizu Laškega trga so dne 1. t. m. v gozdu kmeta po dom. Malšeka našli obešenega nekega vojaka. Slutijo, da je pešec Jožef Vrečer od 87. pešpolka v Celju, ki jc 21 julija dezertiral. — Iz orožniške službe. Deželno orožniško poveljstvo v Gradcu je javno pohvalio in s pohvalnim spričevalom odlikovalo orožn. postajnega vodja, tit. stražmeštra g. Jož. Rizmala, za njegovo izvanredno pridnost v službi sploh in posebej zato, ker je pri zasledovanju neke tatinske ciganske družbe izkazal posebne sposobnosti. — Novo okrajno orožn iš ko poveljstvo se je osnovalo v Mozirju. Podrejeno je politični ekspozituri v Mozirju in orožniškemu oddelnemu poveljstvu v Celju. — I z Slovenjgradca. Dne 2. t. m. je Jožef Kor-šeč ml. na Velki Kapi trgal maline. Naenkrat je na golem kolenu začutil pik in videl poleg seb velikega modrasa. Ker je imel s seboj žepno lekarno, je rano hitro podvezal, jo izrezal, iztisnil in potresel s hipermangankislim kalijem. Na Pohorju je mnogo gadov oz. modrasov, zato pozor! — V Mariboru priredi štajersko zrakoplovsko društvo ta teden novi zrako-plovni zlet. — lz Celja. Čevljarju M. Kodriču na Glavnem trgu je dne 3. t. m. nekdo iz veže neke hiše na Graški cesti ukradel kolo. — Čebelarska podružnica za Ormož in okolico priredi v nedeljo dne 11. avgusta ob 3. liri popoldne v Središču v tamošnji šoli čebelarsko poučno predavanje. Predava znani strokovnjak g. Jurančič. Čebelarji in prijatelji čebelic, pridite! — Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je dne 21. julija zborovala v Grižah ob lepi udeležbi. Razpravljalo se je o letošnji slabi čebelarski letini in njenih vzrokih ter o čebelarski razstavi v Celju. Gospoda Piki in Černej sta odgovarjala na razna vprašanja. Gosp. Černej je tudi demonstriral čebele v novem panju z mrzlo stavbo.— D n e 15. avgusta, na praznik, ob uri popoldne zboruje društvo pri Zganki p. d. Klincu v Seščah. Med potom se zborovalci zglasijo pri Rezarju p. d. Jožefu v Dolenji vasi, glavno zborovanje pa se vrši pri društvenem tajniku g. Pečarju v Dolenji vasi okrog pol 5. ure popoldne. Čebelarji, na mnogobrojno svidenje! Zum, zuml — Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje 15. avgusta ob L lir’ dopoldne v šoli na Ljubnem. — I z § m a r j e t e pri Celju. Dne 1. t. m. se je vršila tu na licu mesta sodnijska obravnava v pravdi med posestnikom Zagažen in posestnico Hrastnik. Slednje sin je vkljub večkratnim opominom kosil čez mejo v škodo Zagaženovo. Ker tudi opomini pri Julijani Hrastnik sami niso nič zalegli, ampak je bila še celo surova ter je Zagaženu razne neosnovane reči očitala in trdila, da je dotični kos zemlje njen češ da ga je rabila nad 30 let, ni preostajalo Zagaženu drugo ko tožit. Komisija je dognala neupravičenost Hrastničinih trditev in sodnik jo je obsodil v poravnavo vseh stroškov. Ljudje božji, imejte pamet in ne zapravljajte na tak brezmiseln način svojih težko prisluženih novcev! — Na H a j d i n u pri Ptuju se je dne 4. avgusta v prisotnosti načelnika Zveze slovenskih po-
lkmečko ljudstvo (n drugi sloji so zasedli vse prostore. Zabava je bila prav domača in neprisiljena. Društvo ima lep dobiček in bo lahko tem bolj; sledilo svojim ciljem ljudske izobrazbe in gospodarske povzdige. — Iz Borec (župnija Sv. Križ na Murskem polju) se poroča: Namestnija je potrdila izvolitev župana. Prejšnji župan, seveda klerikalec, je pod službeno prisego izpovedal, da je bil vložen rekurz zoper izvolitev odbora šele deveti dan, dasi je res, da ga je vložil jurist Križanič osebno osmi dan v občinski pisarni. Neverjetno, kako velika je klerikalna poštenost!
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 15. avgusta t. 1. točno ob 10. uri v šoli na Ljubnem. Vspored je razviden iz stanovskega glasila. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Drevo ga Je ubilo. 431etni hlapec Bonaventura Fluch je obsekaval veje na posekani bukvi v nekem gozdu blizu Eisenerca na Štajerskem. Medtem se je obsekano drevo sprožilo in z vso težo pritisnilo nesrečnega drvarja, ki je od težkih poškodb kmalu nato umrl.
Najden otrok. Milica Bresinger je našla na Sušaku na ulici malo deklico staro 4 leta in je prijavila to sušaški policiji. To jo je dalo v oskrbo Bresingerjevi, dokler se ne najde njena prava mati. Dekletce je zelo živahno. Na vprašanje, kako ji je ime, odgovarja punčka: »mala«. Vprašali so jo, kje je doma, a ona odgovori: od doma. Na vprašanje, kje ima mater, pravi »mala«: doma. A kje je ta »doma«, tega ne zna povedati. Govori hrvaški, se ne joka in je prav zadovoljna z novo materjo.
Dvakrat na smrt obsoien. 5. t. m. se je vršila pred vojaškim sodiščem na Dunaju kazenska razprava proti beguncu 67. pešpolka Emanuelu Czibuli, ki je bil tožen, da je 13. novembra 1910. umoril pri Severingu dva delavca in ju oropal. Obtoženec je bil že poprej obsojen v Budimpešti na smrt na vešalih vsled umora nekega voznika. Bil je pa tedaj pomiloščen in je živel dalj čas v blaznici. Pomiloščenec je priznal drugi umor in je ravnokar zopet obsojen ria smrt na vešalih. Obsodbe pa še niso objavili. ker še ni potrjena od vrhovnega sodišča.
Umobolni kot zdravnik. V sprejemni sobi nekega berolinskega zdravnika se je pojavil včeraj tujec in se medtem ko je bil zdravnik zaposlen v drugi sobi z nekim bolnikom predstavljal za zdravnika. Preiskal je že tri bolnike in jih odpustil z recepti. Nato vstopi neka dama, ki je bila že prejšnja leta v zdravnikovi preiskavi. Osupnilo jo je, da stoji nasproti neznanemu človeku, a še bolj se je začudila, ko ji je mož predpisal za slabokrvnost malc-bon-bone in ji izročil recept z besedami: v štirih urah ste vendar mrtvi. Šele po daljšem razgovoru je izprevidela, da ima opraviti z umobol-nim, ki se je na nedovoljen način utihotapil v zdravnikovo stanovanje. Ker niso znane do-tične tri osebe, ki jim je norec zapisal recepte, se boje, da ne bi neumni recepti napravili kakšne nesreče.
Prepozno. Iz Orada se nam poroča: uradnik nekega potovalnega biroa ie našel 5Q m od obale realca Ivana Faber iz Dunaja nezavestnega na tleh. On je opozoril zdravnika, ali fant je umrl predno je prišla pomoč. Med gosti vlada velika razburjenost, ker je prišel zdravnik šele čez 2 uri potem ko so fanta našli na
lice mesta.
Velika tatvina dragocenosti. V Lisaboni je bil ukraden v nekem hotelu Španjolcu Josipu Cruz del draguljev bivše kraljice Marije Pia v vrednosti 360.000 frankov. Dotičnik bi jih bil imel na nalog portugalske banke na dražbi prodati. Sum pada na neko mlado damo, ki je stanovala v istem hotelu.
Nesreča na vozu. Ravnatelj budimpeštan-ske tvornice voz Karol Zsigmondy je peljal 4. t. m. domov iz občine Bicske svoji dve hčerki. Med potjo se je pa voz na nekem klancu zaletel preko ceste in je padel 10 metrov globoko pod pot. 171etna hčerka Marta si je zlomila hrbtenico in je kmalu nato umrla, Zsig-mondy in ena hčerka sta ostala nepoškodovana.
Novodobni Golijat. Velikanski ruski narod se ne odlikuje samo po številu prebivalstva, ampak tudi po nenavadni množini ljudi, ki presegajo po svojem telesnem razvoju daleč svoje ruske brate. Splošno znani so ruski rokoborci, med ostalimi Padubny. ki je odnesel lavoriko iz borbe z nemškima borcima Schneiderom in NolJom. Njemu bi mogli ob bok postaviti ]e poljskega rokoborca Ciganievicza, ki se pa še ni nikoli meril z ruskim velikanom, kajti imenovana dva junaka se skrbno ogibljeta drug drugega boječ se za svetovno slavo svojih golijatskih mišic. Ta novi ruski Muromec se je pojavil pred kratkim časom v petrogradski areni, kjer so se borili sami velikani, divno razviti ljudje, med njimi Nemec Schneider in ruska gorostasa Zajkin in Jalov. Naenkrat se vzdigne iz publike mlad človek, v rdeči delavski srajci in stopi v areno in zavpije votlo
žarnih bramb na Štajerskem g. dr. Bergmanna kakor glas iz soda, da bo za pet rubljev vrge^ ?alra ustanovila slovenska nnžarn:i hrnmha. I vsakega od teli šampionov. Občinstvo, borci m
reditelji so se nasmejali tej ponudbi mislec si
\i Žalca ustanovila slovenska požarna bramba.
Iz Ponikve objuž. žel. Pretečeni petek je prišel semkaj inžener iz Dunaja zaradi pondovškega vodovoda. Obiskal je tudi poslanca "Vrečka, ki mu je glasom ljudske govorice prišel naproti v gatah in ves črn, ker je ravno mlatil. Vsa čast kmečkemu delu, toda poslanec bi se moral zavedati tudi drugih svojih dolžnosti, da mu poslanstvo ni v sramoto!
 V Ormožu je 2. t. m. pri kopanju v Dravi
utonil 17!etni pekovski pomočnik Viljem Ku-dejovsky. — Iz Trbovelj. Rudar Anton Cokan je bil ljubosumen na rudarja Antona Černeta, ker je neko dekle tega rajši imelo ko Co-dana. Te dni je Černe pil z dekletom v neki gostilni pri L. Martinu. Codan je zunaj gostilne skrit čakal, in ko je Černe ob 1. uri ponoči za trenutek stopil ven. je skočil Codan k njemu in ga z nožem petkrat zabodel v glavo in pleča. Seveda so ga zaprli. — N a G r o b e 1 n e m se je nedeljska narodna veselica »Političnega in gospodarskega društva za šmarsko-roga-ško-kozjanski okraj« jako dobro obnesla.
da delavec, ki ne pozna borilske umetnosti nikakor ne bo kos izvežbanim, krepkim borcem. Ali ko je Lobanov, tako je ime najnovejšemu Golijatu zasukal rokave in so se pokazale silne roke s krepkimi mišicami in močnimi kostmi, je to nezaupanje ki ulil izginilo. Ko pa on zgrabi prvega tekmovalca z žilavimi rokami, da je šampijon kar zastokal in za v eni minuti položil na zemljo, ga je občinv stvo burno pozdravilo in on je prejel pošteno zasluženi petak ter odšel. Od tedaj je bil Lobanov vsaki večer na borišču in metal je tekmovalce kakor klade. Prejšnjo nedeljo je vrgel dosedaj najmočnejšega rokoborca Muromca. Za to delo je dobil 50 rubljev, ali občinstvo se je tako navdušilo za nenavadnega junaka, da so mu začeli metati v kapo po 2. 5 in 10 rubljev. Nato so ga odpeljali v buffet in ga pogostili. En trgovec mu je obljubil 25 rubljev, ako vrže Nemca Avgusta Schneidera, svetovnega šampiona, enega od najmočnejših borcev,
na svetu. In zgrabila sta se. Silna množica jc gledala borbo. Lobanov je takoj zgrabil Schneidera za pas, ali Nemec se ie spretno umaknil jeklenemu stisku. Rus je ponovil »grif« a zopet brez uspeha... A zdaj se je Lobanov razsrdil kakor strašni Mitka v romanu grofa Tolstoja »Car Ivan Grozni« na razbojnike...
. ‘!r* Schneidera po tilniku, a Schneider se Vleže na tla. Sedaj še le nastane zabava. Lobanov natega izurjenega Nemca semtertj.a ali ga nikakor ne more prav ko »ruski« prijeti.
‘ ^a‘° se junak še bolj razjezi in se sprime s .neiderom. A zdaj se je zmotil; Schneider £a Je spretno prijel in ga v hipu podrl na tla. rricela se je borba na tleh. Nemec si je na vso moč prizadeval, da preobrne nasprotnika in ga položi na ramena. Ali to se mu ni posrečilo. Nazadnje sta oba uvidela, da se m iirijetno boriti na tleh in sla vstala. Premda Lobanov ni poznal borilske umetnosti, so izprevideli, da je močnejši. Zopet sta se metala 40 minut. Schneider se vleže na tla, da si odpočije. Lobanov natega izurjenega Nemca semtertja, pa Schneider napravi t. zv. most, a Lobanov se ,vrže na nasprotnika z vso težino svojega ogromnega telesa in most je počil. Lobanovo zmago je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Drugi dan se je Lobanov boril z Amerikancem Fredom Alanom. — Jaz ga bom z boksom — se je hvalil Amerikanec. A v borbi se je zgodilo ravno nasprotno. Ko ga je ruski Golijat tako po domače parkrat udaril po vratu, je Amerikanec naenkrat pozabil svoj boks in se začel braniti, čez 12 minut je bil Alan premagan. Drugikrat sta se borila dva ruska Golijata: Lobanov in Jalov. Pomerila sta drug drugega z ošabnim pogledom in se sprijela. Jalov se ni boril dolgo stoječ, ampak je šel v »parter«. Ali občinstvo ga je z grajalnimi klici: »strahopetec, strahopetec« zopet vzdignilo na noge. Ali zaman — po 40 min. borbi je moral Jalov priznati, da je premagan. Obema je priredilo občinstvo burne ovacije. Nedvomno bo šel ta ruski junak tudi v zapadno Evropo, da pokaže kakšne sinove rodi mačuška Rusija.
Kinematograf Ideal. Se danes in jutri spored prve vrste. Velezanimiv je »Pathe Journal«. velekomična slika »Moric prijatelj živali« in drama »Tuj ptič« z Asto Nielsen. V petek »Koseta«. V soboto »Težave matere«.
; Čebelarska razstava v Celju.
Celje, 5. avgusta.
Kakor smo že poročali priredi »Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko« povodom svoje desetletnice od 15. do 19. septembra v Celju čebelarsko razstavo. Obsegala bo yse čebelarske predmete, namreč: I. Žive Čebele in panje: II. čebelarsko orodje; III. če-belne pridelke, med in vosek; IV. izdelke iz medu in voska, n. pr. umetno satovje, medene pijače, medeno pecivo itd.; V. učne pripomočke, (t. j. literatura, slike, načrti, fotografije, modeli, preparati itd.). Vsak razstavljalec naj naznani za razstavo namenjene predmete gotovo do 15. vgusta t. 1. s priglasnico, kakoršne ie čebelarsko društvo v ta namen izdalo. Pri-glasnice dobijo udje čebelarskega društva pri Svojih podružnicah, vsi drugi pa pri »Čebelarskem razstavnem odboru v Celju«. Razstavni predmeti se morajo vposlati od 1. do 10. septembra na »čebelarski razstavni odbor v celjski okolici«, p. Celje, in sicer frankovano do razstavnega prostora. Na vsako pošiljatev je zunaj razen naslova zapisati: »Razstavni predmeti«. Med v steklenicah se naj pazljivo spravi, zunaj se mora zapisati še opazka: »Pozor, ne prevrniti«!
Priglasnici so privita »splošna določila«, katera ndj vsak odtiga in obdrži, le priglas-tiica sama natančno izpolnjena — se vpošlje razstavnemu odboru. Iz teh splošnih določil je ,vse podrobneje razvidno, zato si priglasnico naj vsak takoj priskrbi, kdor je še nima.
Razstavni odbor razpolaga z lepim številom daril, namreč: okoli 40 srebrnih in drugih svetinj (medalj), nad 500 kron denarnih daril in mnogo častnih diplom.
Tovariši-čebelarji! Prva prireditev te vr-5te je ta razstava na Slovenskem. Skrbimo torej, da bo tudi dobro uspela. Drzen korak je sicer to za »peščico« članov spodnještajerskega čebelarskega društva, a upanje nas navdaja, da bo udeležba dobra. Vsi čebelarji torej, vsak naj razstavi nekaj 1 Kdor nima drugo posebnega, 10 do 20 kg medu bo do tistega časa vsak inifel. Tukaj je najugodnejša prilika, da se seznani kupec oziroma odjemalec medu z našim blagom, z našim imenom. Tu bo prišel gospod in prostak, učenjak in neveščak, strokovnjak in lajik, kupec in trgovec ter bo pogledal naše pridelke. Vsi se torej združimo v skupno delo, kakor čebele enega panja 1 Vsak po svoji moči Prinesi »butaro« na razstavo; saj nas mičejo številna darila, a še bolj nas vleče strokovna zavest, gorečnost, dolžnost; Vsi torej, vsi, da bo prva slovenska čebelarska razstava velika, lepa, krasna!
_________Za razstavni odbor: Iv. Jurančič.
Pl. Šukljeja recept za ozdravljenje dež. financ.
Beseda k novemu davku na »zasebno vino«.
Komaj se je bivši deželni glavar pl. Šuklje od naporov političnega spreobrnenja dobro vsedel na svoj Kamen, že je iznašel več primernih receptov za ozdravljenje sušice v deželni blagajni.
Eden teh receptov je novi davek na »zasebno vino«.
Pri receptih je sicer navada, da še-le po uporabi učinkujejo. Pl. Šukljeja recept pa narekuje tako radikalno miksturo, da je, komaj k bil napisan, že širom dežele pričel razburljivo učinkovati. Od nasveta recepta pa do
praktične uporabe davčnega zdravila je še tako daleč, kot ie zemlja od solnca, pa vendar se deželani Kranjske zbirajo k glasnim protestom: Proč s takim davkom! Žc zato stvar zasluži, da si jo pobližje ogledamo. Pustimo za zdaj še na stran osebo tega zdravnika, njegove nagibe, ki so ga vodili k takemu radikalnemu receptu. Pustimo tudi vprašanje, zakaj modri deželni zdravnik svojega recepta ni že takrat izdal, ko bi se dalo vsaj nekoliko pričakovati, da ga spravi v prakso; torej takrat, ko je bil sedanji amater-zdravnik še oblasten deželni glavar, ki je kot tak dopustil, da so deželne finance prišle do krize, kojo sedaj hoče rešiti na račun drugih. Pustimo to in tudi dejstvo na stran, da je pl. Šuklje še le zdaj napisal tak recept novega davka, ko je bil že preje prodal svoj vinograd, da mu ni treba plačati pokojnine v njegovi službi osivelemu in pohabljenemu viničarju. Pustimo vse to na stran in lotimo se stvari same resno, ko bi bila stvar res
— resna.
Nova doba nam donaša vsak novi dan novili davkov. V principu je vsakdo nasprotnik vsakemu novemu davku. Vendar se spo-.etje novih bremen vobče izvršuje brez posebno hrupnih porodnih bolečin. Davkoplačevalec je poslal od samega davkoplačevanja že apatičen: ne briga se toliko za kaj so ga zopet na novo obremenili, pač pa godrnja, ko je treba — plačati. Taki so direktni davkoplačevalci. Indirektni davkoplačevalci, to je široka ljudska delavska masa, ki plačuje v razmerju z dohodki in po razrednem sorazmerju (kapita-list-delavec) največ davka, pa se sploh niti takrat ne briga za davke, kadar jih plačuje. Plačuje pa jih venomer od zjutraj ko vstane, do pozne noči ko leže spat, in še ta čas počitka mu je obdavčen. Znano je, da je celo naša inteligenca. ki se sicer trudi o vseh nemogočih rečeh od zemlje do Saturna, kolikor toliko informirana, glede davčnih obveznosti jako slabo poučena.
Kako pa je to, da je ravno ta čisto od merodajne strani konial nasvetovani davek na »zasebno vino« dozdevno tako občutno zadel ravno producente vina po celi deželi? Zakaj so nasprotno tako tiho vsi tisti, ki bi Imeli največ povoda protestirati proti novo nameravanemu napadu na njih žepe?
Potrpimo na odgovor. Po deželi se zdaj vrše protesti.
Protest ima namen, proti nečemur se upreti, kar komu ne ugaja. Čim širše meje od posameznikov do ljudske mase zavzema protest, tem večjo mero splošne nezadovoljnosti izraža proti dotični stvari. Protest sam kot tak mora imeti za predmet kako resno zadevo Ker tu govorimo o novih davkih, bi moralo v slučaju teh protestov kranjskim davkoplačevalcem pretiti resna nevarnost od strani na meravane upeljave novega davka. Predlog na obdavčenje zasebnega vina bi moral izhajati od resne strani, od koje vsakdo ve, da ima ali oseben vpliv, ali moč in oblast v stranki in pri vladi. Moral, bi biti vsak protestujočili davkoplačevalcev v opravičenem strahu, da se zna predlog, ki vzbuja protest, res uresničiti. Če bi v takem slučaju po deželi se porajali javni protesti utemeljeni z resnimi razlogi, bi snielj govoriti, da imajo pred seboj proti resni stvari *C^n* pro*est- Protest pa bi bil v tem slučaju tudi še le tedaj popolnoma resen, ako bi tisti, ki protestirajo proti novemu bremenu na predlagani predmet — torej tukaj na zasebno vino
— se zavedali, da je za pokritje primanjkljaja, za katerega se je dotični predlog našel, res treba dobiti vir; toda da ravno oni predlagani ni primeren v to svrho, ker bi preveč zadel le gotov razred davkoplačevalcev, da se pa namesto njega dobi kak boljši na splošno manj občutni vir pokritja. Treba pa je ta boljši vir tudi označiti, nasvetovati, utemeljiti. Vzemimo drugo ložje umljivo primero: Vsi udje ene rodbine v eni hiši dobro vedo, da je treba za popravo hiše najti vir dohodkov, ampak ta vir
sc ne sme izposoditi, ker bi to obremenjeno hišo še bolj obremenilo. Pač pa se da stvar urediti tako. da si vsak član nekaj pritrga in daruje na nameravan račun. Pa predlaga eden, dajmo vsi žrtvovati n. pr. kruh. ki ga vži-vamo pri jedi. S tem predlogom bi večina ne bila zadovoljiva. Ugovarjali bi, da se jim odvzame kruh, namesto tega pa predlagati, da si odtrgajo za nekaj časa raje mero vina, ker je vino kolikor toliko že luksus, ki ga lahko vsakdo pogreša. To bi bilo pametno. Če bi udje družine le protestirali, pa nič boljšega ne nasvetovali, bi to bilo le v njih lastno škodo, ker konečno, če je primanjklaj neobhodno potreben, Če je treba hišo popraviti, preostajate le dve možnosti: ali se hišo na novo in na račun vseh udov obremeni; ali pa se jo pusti, da razpade, v katerem slučaju bodo vsi člani te hiše nekega dne brez svoje strehe, brez svoje domačije. Samo protest proti kakemu novemu davku, je le v tistem slučaju na mestu, če se izkaže, da je uvedba novega davka nepotrebna, da se da tudi brez takega davka izhajati.
Ali pa sedaj v naši deželi res izhajati brez uvedbe novih davčnih bremen? Mar ne vpijemo že leta in leta dan na dan, da je naša dežela do vratu zadolžena, da kaže streha nad ! našo deželno hišo že gola rebra, da čas ni več daleč, ko — zapoje boben — po celi deželi, ko bo vojvodina Kranjska od vrha do tal — bankerot?
Pa preidimo k odgovorom na zgorajšnja vprašanja.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
TURŠKO-ČRNOGORSKI KONFLIKT.
Cetinje, 6. avgusta. Vest o boju med turškimi in črnogorskimi vojaki pri Kolašinu je vzbudila tu splošno presenečenje. Na meji je ljudstvo silno ogorčeno radi izzivanja turških vojakov. Bati se je, da se bodo boji nadaljevali. Črnogorskim obmejnim stražam se je pridružilo v boju tudi ljudstvo samo. Včeraj se je bitka med Turki in Črnogorci ponovila. Turki so se morali zopet umakniti s precejšnjimi izgubami. Črnogorci so bili tako razkačeni, da so streljali celo s topovi. Poveljstvo obmejne straže je prevzel general Sava Vukstič. Tudi Črnogorci so izgubili precej vojakov, zlasti pa je bilo mnogo ranjenih.
Carigrad, 6. avgusta. Ko je dobil turški poslanik v Cetinje obvestilo o dogodkih na turško-črnogorski meji, je takoj zahteval od črnogorske vlade natančna pojasnila. Zagrozil je. da v trenutku, ako ne dobi Turčija primernega zadoščenja, prekine vse diplomatske zveze s Črno goro in takoj odpotuje iz Cetinj.
RUSIJA IN DARDANELSKO VPRAŠANJE.
Rim, 6. avgusta. Tukajšnji listi poročajo iz ruskih diplomatičnih krogov, da Rusija nikakor ni opustila misel, doseči za svoje črno-i morsko vojno brodovje prost prehod skozi Dardanele. Nasprotno se celo splošno trdi, da bo v najkrajšem času zopet pričela forsirati to svojo zahtevo, ker sta baje Anglija in Francija s tem popolnoma zadovoljni.
BOLGARSKA POZVALA REZERVISTE.
Berlin, 6. avgusta. Bolgarski ministrski svet je sklenil poklicati deset letnikov rezervistov pod orožje.
Odgovorni urednik Radivol Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Izjava.
Poročilo v sinočnjem »Slov. Narodu« o žalostnem shodu »Nar. soc. zveze« v Narodnem domu v Ljubljani je v toliko neresnično, da piše, da sem se jaz in »moji ožji tovariši odlikovali s splošnim vpitjem in ropotom v prilog klerikalcem in soc. demokratom«. Res pa je, da pri otvoritvi shoda sploh nisem bil navzoč, temveč da sem prišel v areno še Ie med shodom in da sploh nisem imel nikakili ožjih tovarišev, razun — kolega urednika »Si. Naroda« g. šega. — Ker je neki rogovilež. ki očividno ni bil trezen, kakor se je g. Šega sam izrrazil. delal vedno medklice ter se obnašal kakor da je najet za rogovilenje, so skoraj da vsi zborovalci zahtevali, da se ta rogovilež odstrani iz dvorane, ko je pričel celo z nogami in s stolom ropotati ter vpiti, kakor da je iz uma, sem tudi jaz zahteval, da se ta človek odstrani. Gosp. Šega je sam tudi prigovarjal dotičniku, da naj bo miren in da se naj odstrani. torej se je potemtakem tudi g. Šega »odlikoval s splošnim vpitjem in ropotom v prilog klerikalcev in soc. demokratov«^ kajti drugače se jaz nisem vtikal v tek tega žalostnega zborovanja. — Velika čast bi pa bila za me, ko bi bili isti, ki so zahtevali odstranitev istega rogovileža, moji ožji tovariši, kajti zahtevali so to malodane vsi zborovalci, in med njimi je bilo mnogo odličnih Čehov, ki pa£ *»so vajeni takih zborovanj.
Anton Pesek.
izdajatelj »Ilustrovanega Tednika«
„V senci jezuita”
Novi roman „Dneva"!
Naš drugi roman „Hiša St. Pol“ se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca 1. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh ..vojščakov Kristovih“. Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana ,.Otrooi papeža4*: Vitez Raga-stens, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa.
Povejte vsem, ki so čitali ta roman, da se ,,’V' senci Jezuita.46 nadaljujejo
sar- „ Otroci papeža44
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Naznanilo.
Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se njena pisarna nahaja odslej
na Sv. Petra cesti,
hotel „Pri avstrijskem carju44.
Valentin Urbančič
t. č. načelnik.
084
Passavant ni trenil; uprl je oči v vojvodo, nagnil se tik k njegovemu licu in je govoril s tihim glasom:
— Ubil sem Guinesa na pragu svoje hiše, ubil sem Courteheuse-a v kamenolomu, kjer ste sklepali in prisegali zaroto proti Njegovemu Veličanstvu kralju in vašemu gospodu. Ne bojte se: ne izdani vas. Vojvodo Ludvika Orleanskega, čegar uboj mi hočete naprtiti, ste ;a ubili — vi! Ne govorimo o ljudeh, ki so bili le bat v vaši roki. Vi ste ubijalec, vi ste povzročitelj tega umora! Ne tresite se, tudi tega ne izdam. Le pravim vam: vojvoda čuvajte se! kakor	gotovo padeta	Ocquetonville
in Scas od moje	roke. tako gotovo	zadene	vas
kazen za vaše zločine, za tega in za tistega, ki sem mu bil priča — jaz! • • •
— Odvedite ga! je zakričal vojvoda, besen togote in spreminjajoč barvo. Okolo stoječi so videli, kako se je med šepetom jetnika vojvoda je! tresti in stiskati pesti...
Na njegov krik sta popadla Scas in Ocque-tonville plemiča	in vprašala:
— Kam naj	ga peljemo?
— Fh! je vzklikni! Passavant mesto vojvode. tja kamor pred dvanajstimi leti: s pričo v Hidelono!...
Ivan Neustrašni je pokimal z glavo in plemič se je prostovoljno nameril proti stolpu obdan od dvanajst mož straže. Par hipov pozneje se je že nahajal v najspodnejši ječi stolpa, kjer so jetniki poginili najpoznejše v šestih mesecih. Vojvoda jim je sledil z očmi, dokler niso izginili za oglom na drugo dvorišče.
— 681 -
— Primem Passavanta, postavim ga pred sodišče, obsojen bo kot vojvodov morilec. Moja nedolžnost se izkaže. S tem pridobim tudi pri kraljici. Passavant ji je zmešal možgane in več daje nanj, nego na me. Upala je, da ga pridobi zase in ga nahujska proti meni. Jutri morda Passavanta že ne bo več in le name se bo mogla zopet opreti. Izrabim jo do konca, potem jo odvržem. Odette bo kraljevala z menoj!...
Zopet je obstal v mislili.
— Čarodejec je držal besedo. Dekle ni imelo preje za me druzega, nego pogled poln zaničevanja in pomilovanja. Potem pa, kakor, bi mignil. Prišla je in se mi je nasmehnila. Kaka blaženost je bil zame tisti trenutek. In sedaj vem, kaj ji imam reči, da bo čisto moja! Zakaj ji še nisem dejal tistih besedi? Nisem se upal... Vem. kdo ste! tako ji moram reči in za mano pojde! Peklo! kaj se obotavljam* kaj trepečem v navzočnosti tega otroka!...
Zamislil se je in mrko je gledal izpod čela; plemstvo in vojaštvo je prihajalo in odhajalo. Nekaterj so ga spoštljivo pozdravljali, — bili so pristaši Berryjevi, drugi zopet so ga predrzno merili od glave do peta in se nasmihali bili so Armanjčani. Burgundcev ni bilo nikjer. Vsi njegovi ljudje so bili zbrani v palači, ali pa so po svojih domovih čakali danega znamenja. Vojvoda je bil pretkan lisjak in znal je Skrivati svoje načrte. Nihče ni mogel nikdar vedeti njegovih namer..,
Ivan Nevstrašni je čakal. Scas in Ocque-tonville sta mu zastavila glave, ko sta odhajata iz palače, da mu pripeljeta Passavanta živegai Hiša Saint-l ol	144
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
„DAN“ se prodaja
1. v
0. v
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
JO.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19. to. 21.
f;
po O vin.:
Gorici: Karol Schmelzer. Južni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvor. Kraniu; Adamič, Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
Na Bledu: Pretnar in A. W61fliiiK
V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek
V Radovljici: Oton Homan.
V Škofji Loki: M. Žigon.
V Idriji: tiskarriar Sax.
V Cerknici: K. Werli.
Na Rakeku: A. DomicelJ.
V Gor. Logaicu: Josip Rus.
V Postojni: i. Marinčič.
V Št. Petru na Krasu: K. Schmeber.
V Novetn Mestu: Josip Kos.
V Opatiji: A. Tomašič.
V Reki: J. TrboJevič.
V Divači: K. Schmelzer.
V Komnu: A. Komel.
V Nabrežini: K. Schmelzer.
Na Zidanem mostu: M. Peterman.
V Celju: Zvezna trgovina.
V Mariboru: Vilko Welxl.
Najflnejši
špirit
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNSR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
••i11•■i« 11m
IS!
: v Ljubljani
ti
inimiiiiiitMi*
r. z. z o. z.
Frančiškanska uica štev. 8
je najmoderneje ureiena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: kniig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
a a
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ □
(f \ Angleško skladišče oblek“
j O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg ši. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
volettiih oblek in slamnikov za gospode in dečke, tet voieine damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
IINIMMHHniHHHIHIIl
ur, zlatarne in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št 25.
Lastna poteMrana tovarna ar v Švici.
Tovarniška araamka
„iko“ -»m
SKR'
Oenik zastonj in poštnin© prosto.
;po 0 vin. Izboči:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip.
PICIl L ER, Kongresni trg. 0EŠA.RK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SEN K, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. ST1ENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlONIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
VVISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica, BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVlO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
M
SL
o
tn
OJ
N< C “CJ CU 3 (A 7T
O.
-1
C
(A
5
CU
M
<
UH
C
C
r%<
Cn ar o c
n	H"
< Ut	ro
£U |	toMMH ■
ttl u>	c/>
xr OJ	
-i Ut	Dl
se* Dl	H*
CL (D	co
tu	7T
O X*	Ca
C Ut	■nn
ra o	=3
	&>
a T3	<S
O M	1T“
3 a>	c
—t 3	cr
=r	
n (9	oi
3 tu rp	
Prihod vlakov v Ljubljano iz:
Dunaja . .
Trsta .
Trbiža ....
Kamnika .
Rudolfovega
Kočevja .
Vrhnike .
12-52
12*®
.23
O*«
.8«
s-i®
4*2*
,.51
ll*00
3-
00
.00
10
■M
412
,.04
11*
14
9*2*
»•12
7‘22
5-22
H-«
4*
20
6-12
,.5C
•J-.00
io-
12
17
6-li
8-12
9-11
11-22
8-22
11-12
• 81
Brtovlili. ** Vo*i cb nodeijeli In pruuiikib.
Odhod vlakov iz Ljubljane proti:
Dunaju . . .		12*22	12-12	4*22	'j.va	11*.»	8.fl	0*i.	9-iL	10£
Trstu . . .			3-2	5-12	6-03	10-O!	^•oe	5-41	8-£	
Trbižu . . .	•	t5-*’	«•"	t,	ll-30	3-2	6*2	10-22		
Kamniku . . .			11-“	JJ.I2	7-12	11*22				
Rudolfovem.	•	7-»*	|.3t	7*11						
Kočevju . .	•	7.88	^.81	r i						
Vrhniki . . . 	i-., \			J.IS h In pr»	8_ .j.ikii-:	t O.)	'/t. mo ie	C2ironif	1. tulit«	.	
DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
— 682 —
0Ve uri je Že nestrpno šetal po prostornem; dvorišču in gledal pasje lilapce, ki so prepe-Ijavali plemenite živali seintertja. Straže so kazale s prstom za njim. in zdelo se je, da ysj čutijo: naš bodoči gospodar...
On pa je meril korake od vhoda k^ kraljevi palači in zopet nazaj. Nihče ni vedel česa pričakuje. Videli so ga upirati oči v kraljeva’ okna ter si mislili svoje in nato zopet v oknat gospodične Odette in si tudi mislil svoje. Ca§ Je potekal in hoja vojvodova je postajala nestrpna. ..
Nenadoma pa se je začul trušč za obzidjem. sledilo je par krikov in vrata so se široko odprla.
Bil je Passavant.
— Zmaga! je jeknilo v vojvodi in srce mu je začelo burno biti. Začetek velike sreče je bil storjen! Na ramah njegovih ljudi je ležal zvezani Passavant in spredaj sta šla zmago-nosnih pogledov Scas in Ocquentonville. I o-gtavili so jetnika na tla. Brezbrižno se je ozrl okoli sebe in si dejal:
— In že sem menil, da ni mogoče prodreti v Hišo Saint-Pol.
Razvezali so ga in ga peljali pred vojvodo. Takoj pa se je obrnil proti Scasu in Ocque-tonvillu in je dejal z zaničljivim poudarkoma
— Vojvoda čestitam vam na takih strahopetcih. Oba sem pozval proti sebi naenkrat in prelomila sta besedo. Pa z božjo pomočjo se mi posreči izpolniti prisego: pošljem vaju za Guinesom in Courtehensom, kakor gotovo seru Hardy de Passavant!
— 683 —
Biirgurrdca sta se posmehnila, pa po hrbtu jima je zagomazelo. Oba sta se bala....
Scas je pozdravil in naznanil.
— Visokost, ujeli smo ga, kakor ste ukazali. Bil je uporen in ubil je osem moz. Ravno-
toliko je močno ranjenih.
— Tribunal mu tega ne bo stel v dobro, se je zagrohotal Ocquetonvuie.
Ivan Neustrašni in Passavant sta se nahajala lice proti licu v krogu cele posadke ki ie prihitela gledat ujetega morilca Vojvoda je mračno gledal mladega moža, ki seje brezbrižno smehljal in ki je us.trSh°v?10 ,ž5 ^0 mož. Njegovi čini so uvalah, zakaj junaštva so se v tistih časih visoko cenila. Vedel je, da mora nekaj dejati, zato je vprasau
— Ubili ste Guines-a?
— Z enim samim sunkom skozi srce; padel je kot mož.
—Tudi Courtehcuse-a.
— Z enakim sunkom skozi srce Tudi on je padel v poštenem boju. Kar se pa teh dveh
t5če Obrnil se je proti OcQ«etonville-u in
Scas-u:	..	.	,
Ta dva sta pa strahopetca, figa-moža. Ne vem še, kako ju pošljem v peklo...
Burgundca sta zaškripal z zobmi m se ho*
tela vreči na jetnika.
— Nazaj! Je kriknil vojvoda in svečano jeS
nadaljeval:
— Ubili ste tudi mojega bratranca, vojvoda Ludvika Orleanskega?...
„Dan“
„Dan“
Dan“
n
»Dan“
„Dan
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiškl dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in
praznikih.
je najodločnejSi neodvisni ju-tranji list
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1-70. je razširjen v najširših ljud-
skih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
' -
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižni	nlcam
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
'M
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — brošiTana 2 K 60 vin., s poštnino 'pt- m 26 vinarjev vet :u
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.