Pisma iz doma^ih krajev. Št. Uj v Slov. goricah. Vse hoče biti novo. Pomladila se je letošnjo pomlad hiša božja, ki je skoro že razpadala, dobila je streha na cerkvenem stolpu novo barvo in zlato jabolko mesto prčjšnjega rjavega. Lepo obnovljeno je tudi župnišče in cerkvena hiša. Sedaj je na vrsti šola. Do konca septembra bo tudi ta gotova. A potem, potem pa pride račun. Mnogi se ga že sedaj bojijo. Pametnim možem pa se ta strah zdi popolnoma neutemeljen. Za cerkev bom pa še zmiraj dal — tako pravijo — in vem, da zaradi tega ne bo šla nobena moja njiva na boben in nobeno živinče brez potrebe iz hleva. Ja tako je! Za cerkev bomo pa še dali! Kar ne zmoremo letos — pa prihodnje leto! In če Bog da, si oskrbimc tekom časa še lepo bronasto zvonenje, da bomo z veseljem pričakovali leto 1929., ko bo vse veselo ob novi maši. Št. Ilj v SIov. goricah. Dne 20. septembra se poročita v St. Ilju g. Mihael Srok,, policijski stražnik v Mariboru in gospodična Marica Potočnik iz ugledne štiljske družine. Mladima zaročencema obilo cvetja sreče na pot življenja. Sp. Sv. Kungota. Dobil sem v roke »Domovino«, kjer me neki dopisnik hvali. čemu, ne vem. Pa lahko bi dopisnik vedel, da za duhovnika ni nobena čast, biti hvaljenemu v »Domovini«, ki je od cerkvene oblasti in tudi pred sodnijo ožigosana kot protiverski in duhovnikom sovražni list. Kakor povsod, je tudi tukaj nekaj ljudi, ki zajemajo svoj evangelij iz >Domovine«, a velika večina faranov je dobra in sovraži take časopise. Zato pa bo dopisnikova trditev o velikem razširjanju in branju >Domovinec tako resnična kakor novica, da bom podpisani v jesen šel na drugo faro. Kdor hoče drugo faro imeti, mora zanjo prositi in jo dobili, v tem slučaju pa. ni ne eno ne drugo. Gospoda urednika prosim, naj oprosti mojemu dopisu. Zagotavljam ga pa, da ne bom vefi odgovarjal »Domovini« in njej sorodnim listom, če bi bil v njih hvaljen ali napaden. V. Kraner, župnik. Sv. Rupert v Slov. goricah. Na sedmini kmetice Antonije Ceh v Spod. Voličini se je nabralo za domače bralno društvo 42 D 10 par. Sv. Primož na Pohorju. Od Male Gospojnice do Imena Marijinega smo imeli pri nas sv. misijon. Vodila sta ga gospoda gvardijan o. Kamil Požar in o. Bonaventura Savec iz Studencev pri Mariboru. S par izjemami so se župljani pridno udeleževali predavanj in pobožnosti in sprejeli sv. zakramente. Da bi bil uspeh trajen! — Obema gospodma: Bog plačaj! Slovenska Bistrica. Na konjeniškem oddelku leži že od 20. avgusta vojak-Slovenec, ki ga je neki ruski vojaški činovnik tako zelo poškodoval, da je še sedaj nesposoben za delo. Značilno je^ da je merodajni vojaški zdravnik hotel slučaj javiti višji vojaški oblasti, a se je na kolegijalni pritisk ustrašil. Bilo bi prav, ako bi se kdo izmed gg. poslancev za slučaj zanimal. Ako tako v Sloveniji — kako še le v Srbiji in Makedoniji. Gornja Radgona. V nedeljo se je vršil tukaj sestanek obrtnikov gornjeradgonske župnije. Udeležilo se ga je preko 50 obrtnikov in obrtnic, kar je za naše razmere zelo veliko. Sestanka so se udeležili tudi pristaši drugih strank, posebno SDS, ki so se pa vsi izjavili za Jelačin-Ogrinovo listo. Govorili so: g. Lančič, svetnik trgovske in obrtne zbornice ter sedanji kandidat; g. Korošec Franc, svetnik trgovske in obrt. zbornice ter sedanji kankandidat, odločen pristaš SDS, ki pa je na tem sestanku obsojal političen boj ter pozival na skupen nastop, za Jelačin-Ogrinovo listo; g. Snoj je razložil navzočim uštroj trgovske zbornice, ter način volitev. Gornja Radgona. V soboto dne 4. septembra je utonil v Muri Franc Bohinc, rodom iz Cvena pri Ljutomeru. Mudil se je pri svojih sorodnikih na Meleh pri Gornji Radgoni. Pri kopanju je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil seboj. Utopljenec je bil star komaj 19 let. — V dijaško semenišče sta letos na novo sprejeta iz naše fare Franc Kolarič iz Črešnjevec in Jožef Vurcer iz Gornje Radgone. Tako je letos v tem sementšču v Maribom pet dijakov iz naše župnije. Sv. Jurij ob ŠCavnici. Naše prosvetne organizacije je zadel hud udarec. Nenadoma je smrt ugrabila eno najboljših, gorečo društveno delavko, igralko in telovadko — Rauterjevo Toniko. Njen veličasten pogreb je pokazal, kaj nam je bila in kaj smo i njo izgubili. Pri vsaki prireditvi jo bomo pogre^gli. Zadnja vloga, ki jo je igrala pred občinstvom, je bila Dorica v igri >Stevilke gospe Rožmarinkec. Znala je že tudi vlogo Minke za »Junaške Blejke«, ki jo je ponavljala še na smrtni postelji, toda pot na oder ji je prerezala nemila smrt. Kateri je niste poznali, poglejte si njeno sliko v ilustrovanem »Slovencuc 1926, štev. 30, str. 259, spodnja vrsta na desni. Vsi pa, ki ste se kedaj zabavali na njenih igrah, spomnite se je sedaj t molitvi! Mladenke, ve pa hodite po njenih stopinjah! Sr. Jurij ob Sčavnici. Dne 10. t. m. je v Dragotincih umrla mladenka Antonija Rautar. Tekom enega tedna je bolezen komaj 21 let staro, močno, živahno in vedno veselo dekle spravila na mrtvaški oder. Pokojnica je bila vzorna članica Marijine družbe, vneta in požrtvovalna delavna podpredsednica in podnačeln;ca Orliškega krožka. Vedno pripravljena sodelovati pri dobri stvari je bila ljubka igralka na odru bralnega društva. Izredno jo je veselilo lepo petje. Vse organizacije, katerih članica je bila, izgube z njo izredno mnogo. V neobičajno sijajnem sprevodu jo je ogromna množica počastila! Tudi ljutomerske, križevske in v posebno častnem številu petrovSke Orlice so prihitele, da sosestro spremljajo na njeni zadnji poti. N. v m. p.! Slovenjgradec. Nemalo smo se začudili, ko srao našli na strankarski SDS kandidatni listi za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo tudi ime tukajšnjega trgovca in načelnika gremija trgovcev Slovenjgradec, g. J. Kluna. Od g. Kluna, ki pri vsaki priliki in vsakomur, 'kdor ga hoče poslušati in mu to verjeti, rad povdarja svojo nadstrankarsko stališče, smo pričakovali, da bo vsaj pri teh za slovensko stvar tako važnih volitvah pogumno stopil v vrsto tistih mož, različnih strank, ki so si tudi kot politični nasprotniki podali roke, da s složnim nastopom pribore Sloveniji enakopravnost na gospo-darskem polju. G. Klun pa smatra važnejše, da seveda ko{ neomahljiv demokrat, zvesto služi Žerjavovi stranki, kakor pa da služi slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu narodu. Narod slovenski pa gotovo ne bo nikdar pozabil, kdo je bil v tako važnem trenutku proti njemu. Mi pa, ki nam je pri tch volitvah strankarstvo devcta briga, bomo skrbeli, da bo veličastno zmagala Jelačin-Ogrinova lista. G. Kluna pa opozarjamo, da je on kot načelnik gremija uradni organ, ki se ne sme bot tak postaviti v službo katerekoli stranke, zlasti pa ne tako daleč, da bi hodil na lov za glasovnicami. Sicer pa drugič kaj več. — Več obrtnikov. Šmartno ob Paki. (Mesne cene.) Med dopisi od tukajšnje občine v Slov. Gospodarju zastonj pričakujemo, da bo kateri kaj pisal o krajevnih mesnih cenah. Menda se imovitejši krogi nočejo zameriti mesarju. Toda mi ubogi delavci, ki nismo vojni dobičkarji ali semjski mešetarji, katerim vsak sejem prinaša tisočak^ ne smemo o tej stvari molčati. Po tukajšnjih mesnih cenah bi namreč tujec sodil, da imamo le volovsko meso ali prvorrstne telice vedno na razpolago, kajti cena mesu je stalno 16 D, naj bo staro ali premlado blago, katero lahko z žlico režeš, ali je boljSe od sprednjega ali zadnjega dela, račun je vedno isti, 16 D kg. Mi delavci ne poznamo natančno narodil za mesarje, kaj se namreč šteje za vola ali telico, ali odraslo žirinče, ali nekaj tednov odstavljeno tele, x imenom junCek ali telička. Prosirao varstva •fjblasti, za strogo odgovornost mesnih ogledov, za novo nastavljenje mesnih cen. Pri današnji živinski ceni je vsaka para čez 10 D preveč plačana. Cene za telečje in svinjsko meso nas za¦enkrat ne brigajo, ker si ga ubogi delavec ne more privoščiti, ampak tukaj imamo v mislih le cene za goveje meso. Ker so enake razmere kakor tukaj tudi drugje, pozivamo tovariše-delavce, naj ¦se v tej zadevi oglasijo. Sv. Pctcr v Sav. dolini. V sredo, na praznik Marijinega Tojstva je imel g. dr. Pivko tukaj javen shod. Navzočih je bilo vseh skupaj menda kakih 60. Pa ne mislite, dragi čitatelji, da so bili to Sentpeterčani, tislih je bilo le par, pa še ti so šli iz radovednosti, ki so se pa vrnili s prav kislimi obrazi. Gospod Pivko si je naprosil ljudi iz vseh krajev sveta, tako da je bil njegov shod res podoben majhnemu krajevnemu sestanku. Razlagal je, fcaj da je že napravil za slov. kmeta, kakšne koristi je napravil pri carini itd. samo pozabil je omeniti, koliko je napravil za poplavljence in pripomogel k visokim davkom. Res, gospod Pivko, tukaj pri nas ste lahko širokoustni in zmerjate poslance SLS, posebno pa še voditelja dr. A. Korošca, a v zbornici, kadar je treba kaj storiti, pa molčite. Sv. Jurij ob juž. žel. Slovensko katoliško Prosvetno društvo priredi dne 26. septembra, ob 3. uri popoldne pred Katoliškim domom veliko tombolo za nabavo dobrih knjig. Dobitkov bo nad 300. Prva tombolo bo krasna podoba presv. Srca Jezusovega, druga sodček vina, tretja klaftra drv. Tombolske karte so po 3 D in .se dobijo v kaplaniji in pri mnogih drugih razprodajalcih. Laški okraj. Kakor je slovenski jnvnosti že iz dnevnega časopisja znano, je bil predkratkim prestavljen iz Laškega v Kastan g. okrajni živinozdravnik dr. Franc Jerina. Dovolite mi gospod urednik, da kot kmet-živinorejec na naslov tistih, ki so to premestitev zakrivili, v imenu svojih stanovskih tovarišev-kmetov, povem nekaj svojih misli. Premeščenje dr. Jerina je zahteval «den izmed vodilnih gospodov od Samostojne demokratske stranfce, to je od stranke, katera je v veliki meri zakrivila sedanji, za nas Slovence neznosni položaj. Ta stranka si v svoji ošabnosti in nadutosti domišljuje, da mora vsak državni uradnik biti priganjač za demokratsko stranko. V imenu poštenega slovenskega Itmetskega stanu pa Vam povem, gospodje od demokratske stranke, presneto slabo mora biti za Vašo stranko, da se morate naslanjati na državne uradnike. Dr. Jerina, bodi tukaj mimogrede povedano, je bil zelo dober in pri ljudstvu priljubljen živinoadravnik, ni pa hotel biti priganjač demokratom. Saj celo so imišljeniki demokratske stranke obsojajo ta grdi trik z dr. JeTino. Mi kmetje-živinorejci, brez razlike strankarskega prepriianja vzamemo to početje gotove gospode na znanje in bomo znŁeli z Vami, ki ste soodgovorni, obračunati tam, kjer ste najbolj občutljivi. Najbolj žalostno vlogo je pri tej stvari igral pa gospod poljedelski minister Pucelj, pustil se je, ne od kmetov svoje stramke, ampak od demokratov informirati, češ, dr. Jerina daje v Laškem potuho klerikalnemu zmaju namesto, da bi ga pomagal ubijati, saj je celo nam klerikalnim kmetom zdravil živino. Najprvo bi moral biti prestavljen dr. Jerina v Srbijo, saj je bil že .enkrat štiri leta doli. Dne 15. avgusta je šlo nekaj kmetov na last«o spodbudo od Pucljeve stranke na zborovanje v Krško. Miaiister Pucelj je baje obljubil, da ne premesti dr. Jerine v Srbijo, ampak v Kastov, ali ni to naravnost norčevanje iz kmetov. Za prospeh naše živinoreje je popolnoma vseeno, ali je dr. Jerina -v Srbiji ali v Kastovu. Dne 27. avgusta je šla v Ljubljano tročlanska deputacija, obstoječa is dveh zastopnikov SKS, namreč Bezgavšeka in Vebra in zastopnika Kmetijske podružnice v &aškem Deželaka k šefu kmetijskega oddelka in predsedniku JJmetijske družbe g. Sancinu protestirat proti premestitvi dr. Jerine. Gospod Sancin je napram deputaciji sicer obsodil rav»anje ministra Puclja, ali izjavil je, da ni v njegovi rmoči v tem slučaju kaj pomagati. Tako vidimo, da od kmetijske stranke iz¦voljeni in v kmetski vladi se nahajajoči kmetijski minister raje posluša enega demokrata, kakor pa stanovske kmetske organiaacije, in pa lastne strankarske somišljenike. O celi zadevi pa še ¦|>omo pisali. Kmet-živinorejec. Dobova. Dnevi od 5. do 13. septembra ostanejo za vso župnijo •v blagoslovljenem spominu po sv. misijonu za sv. leto. Vodili so :ga spretno oo. jezuiti iz Ljubljane: Žužek, Pristov in Ramšak; v :B4 pridigah so kaj lepo razlagali glavne resnice sv. vere in sta-novske dolžnosti. Obhajanih je bilo čez 2000 ljudi. Krasna je bila procesija sv. R. T. 8. septembra zvečer z lučicami in bakljami po ^K)lju k okrašenim kapelicam Mihalovec, Gaberje in Vel. Obrež; ¦na tisoče Ijudstva — domači in tuji so imeli goreče sveče, požaruiki baklje; vsi so molili in prepevali. Ganljive so bile pridige o sv. R. T., o lepoti in ljubezni Marije in sklepčna pridiga o sv. Križu. Vsl navzoči — na tisoče — so ponovili krstno obljubo. 4Cudno je v srce segal glas zvona o pokori in mila pesem o sv. 'fcrižu. Svečanosti so se udeležili dekan Medvešek, patra Anarrer, "Vladimir, kaplan Arlič in rektor o. Dostal iz Zagreba. Sv. blafgoslov naj pomaga, da obrodi sv. misijon obilen in trajen sad!