ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II — ŠT. 8 SEPTEMBER 1978 perutnina.!* % V Perutnini še ena osnovna organizacija Zveze komunistov V letošnji četrti številki smo poročali, da deluje v Mesokombi-natu »Perutnina« Ptuj sedem osnovnih organizacij ZK. Takrat smo tudi predstavili vse njihove sekretarje, ki so vsak za svojo osnovno organizacijo podali kratke izjave. Po treh mesecih je prišlo pri nas v organiziranosti ZK ter v njenih vodstvih do večjih spre memb, o katerih želim bralce kratko informirati. Pred nekaj dnevi smo na ustanovnem sestanku članov ZK v delovni skupnosti skupnih služb formirali organizacijo ZK ter tako povečali število osnovnih organizacij v Perutnini Ptuj na osem. XI. kongres ZK Jugoslavije in Vlil. ZK Slovenije sta zadolžila člane, da ustanovijo osnovno organizacijo v vseh delovnih skupnostih, kjer so podani organizacijsko in politični pogoji ter zaposleni najmanj trije člani ZK. Ker v delovni skupnosti skupnih služb dela kar dvaindvajset članov in smo samoupravno organi zirani kot delovna skupnost, izpolnjujemo vse pogoje za to, da imamo tudi lastno osnovno organizacijo ZK Slovenije. Na ustavnem sestanku smo se zbrali vsi, razen, seveda, tistih, ki so bili na letnem dopustu. Dogovorili smo se in sklenili, da us- tanovimo osnovno organizacijo, ki bo pripomogla k večji mobilizacijski učinkovitosti komunistov, istočasno pa povečala njihovo odgovornost za politične akcije. Ta sprememba v organiziranosti in metodah dela v pogojih, ko moramo biti komunisti še zlasti odgovorni za razmere v svojem okolju, bo prav gotovo spodbudila člane k večji mobilizacijski učinkovitosti. V delovanje osnovne organizacije mora vnesti take oblike in metode dela, ki bodo pripomogle, da ZK učinkoviteje vključena v stalno akcijo za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Metode delovanja ZK morajo vplivati na vsebino odločitev, na vsakdanje reševanje problemov delovnih ljudi in na uveljavljanje ter usklajevanje njihovih interesov. Zveza komunistov mora v množici samoupravnih interesov vplivati na vsebino usklajevanja posamičnih interesov z vidika uveljavitve splošnih družbenih interesov in tako zagotoviti sprejem takšnih sklepov, ki bodo po svoji idejno-politični naravi soc'-alistični in napredni. Pri tem je pomembno tudi to, da mora priti do veljave beseda vseh delovnih ljudi in jnhova ustvarjalna pobuda. Ravno to bomo morali v osnovni organizaciji pri delovni skupnosti še posebej imeti pred očmi, ko bomo skupaj z drugimi izvajali politiko ZK. Zaradi ustanovitve osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti skupnih služb je prišlo drugod do nekaterih kadrovskih sprememb. Tako je v osnovni organizaciji pri TOZD Commerce bil na mesto Petra Jurkoviča izvoljen Ivan Kovačec. Za sekretarja osnovne organizacije pri delovni skupnosti skupnih služb je bil izvoljen Drago Čater, za sekretarja osnovne organizacije pri TOK Kooperacija Hajdina pa Milivoj Cimerman. Za namestnika sekretarja osnovne organizacije ZKS pri TOZD Commerce je bil izvoljen Evgen Cafuta, pri novo ustanovljeni osnovnr organizaciji v delovni skupnosti skupnih služb pa Slava Čuček. Na ustavnem sestanku osnovne organizacije ZK je bil sprejet program dela za leto' 1978, ki obsega med drugim naslednje: — Temeljna oblika organiziranja komunistov, ki delajo v delovni skupnosti skupnih služb, je osnovna organizacija zveze komunistov. V njej morajo komunisti tako delovati, da bodo v središču vsakdanjega dogajanja. — Naloge iz resolucije XI. kongresa ZK Jugoslavije in Vlil. kongresa ZK Slovenije ter programa dela občinske organizacije ZK Slovenije Ptuj so stalna obveza slehernega člana. — Člani ZK so se dolžni stalno izobraževati in usposabljati za razreševanje vseh družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj. — Sestanki osnovne organizacije morajo biti dobro pripravljeni in akcijsko izvedeni. — Člani ZK so dolžni nuditi pomoč ostalim družbenopolitičnim organizacijam in delegacijam pri izvajanju njihovih političnih nalog in programov. — Člani zveze komunistov se morajo še posebej zavzemati za dosledno uveljavitev samoupravnih in delegatskih odnosov, kot so podani v Zakonu o združenem delu. — Višja produktivnost dela in boljši poslovni rezultati morajo biti naša stalna skrb. — Člani osnovne organizacije se morajo stalno zavzemati za pridobivanje članov in za kadrovsko krepitev ZK. Navzoči člani na ustavnem sestanku so program dela za leto 1978 soglasno sprejeli z obvezo, da ga bodo tudi v celoti uresničili. Občinski komite ZK Ptuj je zadolžil člane Občinske konference ZK za posamezne osnovne organizacije. Naloga zadolženih članov je, da sodelujejo pri delu osnovnih organizacij, o njem poročajo občinski konferenci ter iznašajo probleme osnovnih organizacij na sejah občinske konference ZK. Za osnovne organizacije Zveze komunistov pri Mesokombinatu Perutnina Ptuj so od Občinskega komiteja zadolženi: Milan Long-hino za osnovno organizacijo ZK pri delovni, skupnosti skupnih služb, Ema Rimele za osnovno organizacijo Tovarne krmil, Perutninskih farm in Mesne industrije, Lojze Cajnko pa za osnovne organizacije v TOZD Commerce in Servis ter v TOK Kooperacija Hajdina. Drago Čater aaai s a m m & a a a TOKRAT LAHKO PREČITATE a H Sl m (3 ■ | Na strani 3 — Kako skrbimo za kadre Na strani 4 — Pregled odsotnosti z dela Na strani 5 — Osnova za nagrajevanje po delu Na strani 6 — Kaj prinaša novi zakon o obliga- g oijskih razmerjih h Na strani 8 — Dobili noviga černiga umetnika ® Na strani 9 — Kratke vesti (nova stalna ^ m rubrika). « Posebna skrb velja povečavanju zmogljivosti vhlevitve z gradnjo novih hlevov pri kooperantih (Foto: L. C.) Komu so kooperanti TOK Hajdina namenili dotacije Na osnovi predloga komisij iz vrst kooperantov po proizvodih okoliših je občni zbor TOK »KOOPERACIJA« Hajdina na seji 28. 7. 1978 sestavil predlog razdelitve planiranih namenskih sredstev kot dotacije posameznim krajevnim skupnostim za izvedbo posameznih komunalnih akcij na območju, kjer se nahajajo hlevi kooperantov. Odbor za gospodarstvo Mesokombinata »PERUTNINA« Ptuj je predlog na 2. redni seji odobril dne 28. 8. 1978, kar pomeni, da bodo spodaj navedeni zneske nakazani na žiro račun krajevnih skupnosti, ko bodo le-te sporočila številko žiro računov na TOK Hajdina. Vse krajevne skupnosti so bile z posebnim dopisom o sklepu že obveščene. Čeprav so sredstva v te namene omejena, pa pripomorejo k izvedbi marsikatere akcije krajanov, sdj k temu denarju ponavadi sledi obogatitev sredstev iz samoprispevkov ali dodtacij drugih podjetij. V eni prihodnjih številk bomo skušali zbrati nekaj podatkov o 'izvršenih akcijah, pri katerih so v preteklih letih sodelovala sredstva iz dela sklada skupne porabe TOK Hajdina, ki se vsako leto formira ob zaključnem računu. V letošnjem letu je torej skupno odbor za gospodarstvo razdelil 185.000 din in sicer po proizvodnih okoliših kot sledi: 1. Proizvodni okoliš »Koroška«: — KS Sp. Vižinga — za ureditev priključka ceste do kooperanta Hedl Jožeta 15.000.— — KS Sele pri Slovenj Gradcu za asfaltiranje priključka ceste do kooperanta Breznik Ivana, Stari trg 10.000.— 2. proizvodni okoliš Ptujsko polje: — KS Zavrč — za asfaltiranje ceste 20.000.— — KS Desternik — za sofinanciranje transformatorja 5.000.— 3. proizvodni okoliš Slovenske Konjice — KS Dobrava — Gabrovlje asfaltiranje ceste v Dobravo 15.000.— — KS Oplotnica popravilo mostu v Mankečici 10.000.— 4. proizvodni okoliš Slovenska Bistrica — KS Sllov. Bistrica asfaltiranje ceste v Sp. Novi vasi 10.000.— — KS Jernej pni Ločah asfaltiranje ceste Jernej — Ličenca 5.000.— — KS Slov. Bistrica—asfaltiranje ceste v Videžu 1.000.— 5. proizvodni okoliš Dravsko polje: — KS Duplek asfaltiranje ceste skozi Ciglence 25.000.— Proizvodni program TOK Hajdina v letu 1978 V mesecu septembru se bomo na zborih dogovarjali o proizvodnem programu za leto 1979. Kooperanti bodo ugotovili proizvodne rezultate v svojih okoliših, zbir rezultatov vseh proizvodnih okolišev pa bo predstavljal plan TOK Kooperacija Hajdina. Osnutek plana je že realizirala stro kovna služba. Na podlagi osnutka bo v kratkem sestavljen predlog plana fizične proizvodnje. Da bi si lažje predstavljali skupno delo v tem pogledu v prihodnjem letu, priobčujemo predlog vhlevitve po proizvodnih okoliših: Proizvodni okoliš DSP v 000 Ptujsko polje 2.299 Dravsko polje 2.213 Haloze 2.220 Slov. Bistrica 1.925 KK Slov. Bistrica 1.650 Slovenske Konjice 1.764 Koroška 1.752 Kozjansko 1.330 OBMOČJE: Lenart 160 Radgona 114 SKUPAJ 15.427 Glede na to, da bodo koope- ranti v letu 1978 predvidoma vh levili okrog cca 14 milijonov DSP, bi zneslo povečanje vhlevi-tev okrog 8,5 %. Podrobnosti bodo posredovane na zborih. KAKO ODPRAVITI OZKO GRLO V KOOPERACIJI Navedeno povečanje pa še zdaleka ne zadostuje za proizvodne zmogljivosti TOZD Perutninske farme, TOZD Tovarna krmil in TOZD Mesna industrija. Da bi uskladili v čimkrajšem času zmogljivosti kooperantov s proizvodnimi kapacitetami ostalih TOZD je odbor za gospodarstvo pri »Perutnini« Ptuj na zadnji seji sklenil, da bo v prihodnjem letu povečal napore v tej smeri. To pomeni, da bomo pristopili k zagotavljanju sredstev za povečani tempo gradnje novih hlevov za rejo piščancev pri kooperantih. Strokovna služba in kooperanti ugotavljajo v zadnjih dveh letih, da se manjših hlevov več ne izplača graditi ali adaptirati, saj jih ni moč sodobno opremiti (krmilni trak, silos itd.). Najmanjši hlev, ki je gotovo prehodnega značaja, ima zmogljivosti vklevi-tve v višini 5000-6000 kom. piščancev v turnusu, katerega pa v mnogih primerih že po 2-3 letih rejci povečajo na 10.000 kom. v turnusu ali več. Da bi se tudi rejci čimprej vključili v znano akcijo za doseganje večje produktivnosti, bo hranilno kreditni odbor odobraval kredite novim interesentom predvsem pa dobrim dosedanjim rejcem do skupne zmogljivosti 15.000 ali 20.000 kom. pri enkratni vhlevitvi.Kooperanti, ki o tem že razmišljajo in se čutijo tudi že materialno sposobne, naj se zglasijo na sedežu TOK Hajdina ob prvi priložnosti zaradi podrobnejšega razgovora. Še posebej bi bili dobrodošli rejci, ki bi se dogovorili, da bi na skupni lokaciji postavili več hlevov, ker bi s tem precej prihranili na stroških za komunalne priklope (cesta, voda, elektrika), omogočeno bi bilo tudi dežurstvo v več hlevih ob prostih dnevih itd.) O pogojih gradnje hlevov na osnovi skupnega sovlaganja slede nekaj misli v eni od prihodnjih izdaj tega glasila. Jože Reisman 6. proizvodni okoliš »Kozjansko«: — KS Zbelovo postavitev telefonske linije do Selškega vrha — KS Žiče asfaltiranje ceste do kooperantov Zabukovšek in Potočnik — KS Loče gramoziranje ceste do Žnidadr Elice 7. proizvodni okoliš Haloze: — KS Desternik sofinanciranje ureditve električne napeljave 8. Področje Lenart: — KS Voličina za ureditev vodovoda za kooperanta Lešnik Martin Sp. Voličina 86 — KS Gradišče gramoziranje ceste do kooperanta Pečovnik Vinko Gočava — KS Cerkvenjak gramoziranje ceste pri kooperantih Kovačec in Vršič Čagona — KS Zg. Ščavnica gramoziranje ceste pri kooperantu Leher Franc Ledinek Skupaj 15.000,— 7.000, — 3.000. — 25.000 — 5.000,— 1.500,— 1.500,— 2.000.— 185.000,— S takim sistemom delitve sredstev se TOK Hajdina poleg raznih obveznosti iz samoupravnih sporazumov neposredno vključuje v so-reševanje problemov krajanov — kooperantov neglede na kraj njihovega bivanja. REISMAN Jože Kako smo razdelili kadrovske štipendije Kadrovske potrebe delovne organizacije nam narekujejo, da na osnovi srednjeročnih načrtov v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov štipendiramo učence in študente. Kadrovske štipendije so po kriterijih sestavni del vlaganja v družbeno reprodukcijo, instrument kadrovske politike združenega dela, nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov ter oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Učenci in študenti so za hiter in učinkovit študij še posebej nagrajeni, pri čemer so kriteriji boljše ocene in redno izpolnjevaje pogodbenih obveznosti. Poleg sredstev ,ki so planirana za kadrovske štipendije,združujemo še 0,5 % sredstev od bruto OD v skupnem štipendijskem skladu na nivoju občine. Posebej smo zainteresirani, da v skladu z našo kadrovsko politiko vzgajamo kadre in jih v času štipendiranja z vsakoletno obvezno prakso seznanjamo z dejavnostjo delovne organizacije. Zanimanje za kadrovske štipendije je vsako leto večje, kar potrjuje 78 prijav na 14 razpisanih štipendij. Po razpisu smo v skladu s kriteriji Pravilnika o štipendiranju dodeliti štipendije za diplomiranega inženirja živinoreje (1), diplomiranega ekonomista (2), ekonomista (3), kmetijskega inženirja (1), administrativnega tehnika (1), ekonomskega tehnika (2), živilskega tehnika (1), veterinarskega tehnika (1), strojnega tehnika (1), medtem ko za elektrotehnika (jaki tok) ni bilo prijav. >■ * Nagrade ob delovnih jubilejih V skladu s Pravilnikom o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnov in meril za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe smo v letošnjem letu izplačali delavcem nagrade za delovni jubilej po dopolnjenih 10, 20 ali 30 letih skupne delovne dobe. Nagrada pripada delavcem samo za dopolnjen jubilej, in sicer za 10 let delovne dobe 2.734.— din, za 20 let delovne dobe 4.100.— din in za 30 let delovne dobe 5.468.— din. Do letošnjega leta smo jubilejne nagrade izplačevali samo delavcem z neprekinjeno delovno dobo v naši delovni organizaciji. Nagrado za delovni jubilej bo letos prejelo 295 delavcev. Pregled upravičencev do jubilejne nagrade v TOZD po letih delovne dobe: TOZD 10 20 30 Tovarna krmil 3 5 1 9 Perutninske farme 20 10 1 31 Mesna industrija 43 19 4 66 Commerce 62 18 11 91 Servis 32 22 1 55 TOK Kooperacija Hajdina 6 5 — 11 DSSS 11 18 10 39 Skupaj 172 96 27 295 Skupen znesek nagrad ob delovnih jubilejih znaša 1,034.200.— din. Martin Mlakar Počitniška praksa V štipendijskem razmerju imamo že 23 študentov in dijakov, in sicer jeh štipendiramo na VEKŠ 6, biotehnični fakulteti 8, na agronomski šoli 2, na pravni fakulteti 2, na višji tehnični šoli (strojna in gradbena smer) 2 in na srednji ekonomski, administrativni in veterinarski šoli 3. Politika štipendiranja se bo tudi v prihodnjih letih izvajala po načrtu, ki je v skladu s kadrovsko politiko delovne organizacije, ki temelji na lastnem vzgajanju strokovnih kadrov. Martin Mlakar Študenti, dijaki In učenci prihajajo vsako leto z zadovoljstvom -na počitniško prakso v našo delovno organizacijo. Ob ustreznem strokovnem vodenju odhajajo bogatejši za spoznanje, da so naučeno dejansko preizkusili v praksi. Vsako leto ugotovimo v delovni organizaciji potrebe po številu praktikantov, čas prakse in profil, ki najbolj ustreza pogojem, »Dravaši« so se v zadnjem času podvizali in zgradba kar raste (Foto: L. C.) da bo praktikant opravil prakso zadovoljivo. V posameznih TOZD ter v njihovih DE in sektorjih pa v ta namen določimo mesto in mentorje. V dogovoru s šolami, kot so VEKŠ, srednja ekonomska, administrativna in poklicne šole, opravljajo študenti, dijaki in u-čenci prakso poleti, ker je v delovni organizaciji takrat zaradi letnih dopustov največ odsotnih. Prakso opravljajo v glavnem v skladu s svojimi učnimi programi. Letos je opravljalo počitniško prakso v trajanju od 10—25 delovnih dni 82 študentov, dijakov in učencev, in sicer v TOZD Tovarna krmil 1, Perutninske farme 18, Mesna industrija 18, Servis 9, Commerce 11, Kooperacija Hajdina 8 in v DSSS 17. Več kot polovica praktikantov je opravljala prakso neposredno v proizvodnji pri sortiranju in pakiranju jajc, pakiranju dan starih piščancev, pri pripravi objektov za vzrejo, v predelavi mesa in pri čiščenju proizvodnih prostorov. Ostali pa so opravljali administrativna in ostala pomožna pisarniška dela v TOZD in DSSS. Za njihov trud smo jim nudili simbolično denarno nagrado v višini, ki jo dovoljuje sindikalna lista, in vsakdanji topli obrok hrane. Prav je, da se počutijo enakovredni z ostalimi delavci. Ugotavljamo, da smo z njihovim delom zadovoljni in da moramo to obliko sodelovanja mladine in združenega dela nadaljevati, istočasno pa jih vabimo v našo sredino tudi prihodnje leto. Martin Mlakar Pregled odsotnosti z dela v prvih šestih mesecih 1978 Postavke TOZD Povprečno zaposlenih delavcev Plačanih delovnih dni Boleznine do 30 dni Stroški boleznin do 30 dni Boleznine skupaj dni Planirani letni dopusti dni Izkoriščeni letni dopusti dni Vojaške vaje dni Porodni dopust dni Zaradi vseh postavk ods. dni Procent odsotnosti z dela Tovarna krmil 60 9.441 348 43.033,00 396 1.262 245 29 — 670 7,09 % na zaposl. din na zaposl. 3,68 % 717,20 4,19 % 21 19,41 % Farme 151 24.624 682 85.940,65 914 3.406 640 30 887 2.472 10,46 % na zaposl. din na zaposl. 18,79 % 2,88 % 569,15 3,85 % 22 Mesna industrija 364 56.906 2465 299.275,55 2.942 8.053 3.183 130 1.889 8.145 14,31 % na zaposl. din na zaposl. 4,33 % 822,20 5,16 % 22 39,52 % Servis 136 21.221 492 80.349,55 1.353 3.159 837 14 — 2.441 11,50 % na zaposl. din na zaposl. 2,31 % 590,80 6,37 % 23 26,49 % Commerce 210 32.913 1.012 140.425,40 1.345 4.936 934 52 1.050 3.380 10,26 % na zaposl. din na zaposl. 3,07 % 668,70 4,08 % 23 18,92 % Kooperacija 33 5.225 112 13.747,50 129 854 167 3 — 299 5,72 % na zaposl. din na zaposl. 2,29 % 416,59 2,46 % 26 19,55 % DSSS 86 13.429 178 28.002,50 184 2.190 577 3 830 1.672 12,45 % na zaposl. din na zaposl. 1,32 % 325,60 1,37 % 25 26,34 % DO skupaj 1040 163.759 5.289 690.774,15 7.263 23.860 6.583 261 4.656 19.079 11,65 % na zaposl. din na zaposl. 3,22 % 664,20 4,43 % 23 27,59 % KOMENTAR V PREGLEDNICI Naše temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb se pogosto srečujejo s težavami pri izvrševanju delovnih nalog zaradi povečanja odsotnosti delavcev od dela. Problematika postaja po navadi težja ob konicah letnih dopustov in občasno povečanih bolezninah, ki jih povzročajo prehladna obolenja ali gripa. Če na vzroke bolezni ne moremo kaj dosti vplivati, razen seveda na nesreče pri delu, pa lahko dosti storimo za odpravo drugih takih motenj, posebej še z boljšim in načrtnejšim izrabljanjem letnih dopustov, ki nemalokrat zavrejo redno in normalno delo. Iz gornje preglednice je raz- vidno, da je večina naših delovnih skupnosti v prvih šestih mesecih zelo malo izrabila letne dopuste in da bo ta obremenitev v drugem polletju večja, posebej še v sedmem in osmem mesecu. Res je, da si vsi želimo dopust v glavni letni sezoni, vendar pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je tudi takrat potrebno nezmanjšano delati, saj navadno zahteva turistična sezona največ naših finalnih proizvodov. Dopuste bo torej potrebno vnaprej bolj načrtno porazdeliti čez vse leto. Praviloma bi morali biti delavci med sabo toliko solidarni, da bi vsak nekaj do- pusta izrabil izven sezone, s čimer ne bi omogočili le boljše izrabe delovnega časa, pač pa tudi bol ši izkoristek počitniških kapacitet z večjim številom delavcev na organiziranem oddihu. Ko govorimo o solidarnosi delavcem med delom, bi kazalo opozoriti tudi na pogoste primere odhajanj na razne zdravniške preglede ob največjih delovnih konicah, četudi ni za to nujne potrebe. Zakaj ne bi takih pregledov ali zdravniške pomoči iskali v prostem času? Naša delovna kultura zahteva od nas, da delovni čas bolj spoštujemo, ker izgubljene ure nikoli ni možno prav nadomestiti. Na splošno nam pregled boleznin kaže, da so te iz leta v leto v rahlem upadanju. Visok odstotek odsotnosti nad 30 dni, ki ga beležimo v posameznih temeljnih organizacijah, je posledica počasnosti reševanja težjih zdravstveno — invalidskih primerov, ki jih pristojne zdravstveno-socialne institucije rešujejo tudi po več let na škodo organizacije. Pri analizi bolniških staležev pa je zaskrbljujoč visok odstotek nesreč pri delu ali na poti na delo in z dela. Pristojne službe in organi bi se v to problematiko morali bolj poglobiti in poiskati vzroke za tako stanje. Sedaj je v razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela pravilnik o varstvu pri delu in pričakujemo, da bo ta problematika dobila svoje pravo mesto. Uredništvo — MOJSTER, KAJ NAJ STORIM? KARTER PUŠČA OLJE? — OLJE IZPUSTI! IZ TOZD PTUJSKA TISKARNA • IZ TOZD PTUJSKA TISKARNA ® IZ TOZD PTUJSKA TISKARNA Osnova za nagrajevanje po delu mora biti realizacija samoupravnega plana V TOZD Ptujska tiskarna je bil na 8. redni seji delavskega sveta dne 31. avgusta 1978 sprožen postopek za dopolnitev Pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka, ter osnove in merila za delitev OD in sredstev skupne porabe ter druge osebne prejemke delavcev. Zakaj prav-za-prav gre? Na tej seji je bil v obravnavi osnutek plana fizičnega obsega proizvodnje in plana delovne sile za leto 1979. Analitično prikazano gradivo po delovnih enotah je vzbudilo bojazen, da takšnega plana proizvodnih ur, zlasti pa še plana prodaje v naslednjem letu ne bomo dosegli. Predlagatelji so zatrjevali, da plan v primerjavi z realiziranim planom za prvo polletje 1978 ni pretiran in ga bo možno, seveda s prizadevanjem vseh članov kolektiva, v prihodnjem letu tudi preseči. Člani delavskega sveta, ki so kot delegati delovnih enot, so pojasnjevali pripombe delavcev na ta osnutek in kot glavni argument pokazali na nedosledno nagrajevanje po delu, ki torej ne stimulira delavcev k povečani storilnosti. Obrazložitve predlagateljev v tem primeru so bile naslednje: 1. sam pravilnik je preveč splošen in v resnici dobivajo delavci še vedno le osebni dohodek v višini mesečne akontacije, brez da bi se ugotavljal njegov prispevek v skladu s 106. členom pravilnika, ko gre v bistvu za njegovo osebno oceno. 2. Prav tako ni bilo obračunov ob tromesečjih. 3. Določbe v pravilniku so v nekaterih primerih splošne in jih bo potrebno konkretizirati. Delavski svet je sprejel sklep, da se povabijo vsi delavci TOZD ki bi naj s konkretnimi predlogi prispevali pri konkretizaciji samega pravilnika, komisija, ki je bila v začetku imenovana za pripravo pravilnika pa naj delo nadaljuje in vskladi pripombe ter pripravi predlog sprememb. Tudi na zboru delavcev, ki je bil 12. septembra 1978, so delavci podprli ta predlog, konkretne pripombe pa morajo oddati komisiji do 10. oktobra. Doslej je bilo posredovanih že 32 pripomb na posamezne člene. Te pripombe so zlasti na konkretne opredelitve posameznih določil. Na tej osnovi je bil pripravljen konkreten primerjalni Izračun za prvo polletje 1978. Omeniti moramo, da predlog teh sprememb pravilnika ne vpliva na samoupravni sporazum, ki smo ga delavci sprejeli na nivoju delovne organizacije. Osebni dohodek delavcev bi naj bil odvisen: 1. fizični obseg plana proizvodnih ur je osnova za akontacijo posameznemu delavcu po analitični oceni del in opravil, na katere je bil razporejen. Recimo, da so ta opravila primerno ovrednotena. Delovna enota mesečno ugotavlja prizadevnost posameznikov tako kot sicer opredeljuje 106. člen pravilnika, t. j. po naslednjih štirih kriterijih: — o obsegu opravljenih nalog, — kvaliteti dela, —• odnosa do dela in ljudi in — odgovornost ter gospodarnost. Trimesečni obračun + in — % je prvi del obračuna, drugi del pa bi naj bil preseganje planiranih ur v DE, ki bi bile vrednotene po tistih cenah, ki predstavljajo strošek prodajne ure. Delovna enota bi bila s tem tako rekoč opravičena do tega presežka planiranih ur, posameznik pa bi dobil delež zbranih točk v vseh treh mesecih. Isti postopek bi opravljali v vseh delovnih enotah, povprečje vseh delovnih enot pa bi služilo strokovnim službam TOZD kot osnova. 2. Dvakrat na leto, t. j. ob polletju in ob zaključnem računu bi bili delavci deležni še do dela presežka planiranega dohodka na račun gospodarnosti in višje produktivnosti ter vrednosti prodaje, kot imamo zapisano v 47. in 101. členu pravilnika. Tudi do tega deleža bi bili delavci upravičeni po skupaj zbranih točkah za obračunsko obdobje. DOBILI SMO NOVI STAVNI STROJ Po sporaj dveletnih prizadevanjih in naporih smo v TOZD Ptujska tiskarna uspeli dobiti dovoljenje za uvoz novega stavnega stroja znamke »NEOTVPE«. Te dni pa bo že stekla proizvodnja, ki bo bistveno prispevala k odpravljanju zastojev pri strojnem stavljenju. Stroj je tako-rekoč nadomestil iztrošeni stavni stroj LINOTVPE, za katerega nam niso znani »rojstni podatki«. Investicija je veljala 860.000,— din. ANEKDOTA IZ TISKARNE Vsak dan se v poslovnem svetu uporablja vse več samokopirnega papirja. Kvalitete so različne. Marsikdaj dobimo slab papir. Pri neki aklamaciji, o kateri je razpravljal kolegij, je tekla beseda, zakaj kopija pomodri šele čez čas. Pa je tov, Vinko kot iz topa — pripomnil: »To je tako, kot da dobiš na oko. Pomodri šele čez čas.« Res je, da vsi pričakujemo, da bomo plan dosegali. Še več, tudi presegali. Bolj boleče bo takrat, kadar bo potrebno, zaradi nedoseganja planiranih rezultatov zmanjševati delež osebnih dohodkov. Sprijazniti se moramo s tem, da dela, ki ga nismo ustvarili tudi ne moremo imeti »plačanega«. Na zboru delavcev je bil sprejet tudi predlog, da sprejem pravilnika pogojuje referendum. Torej bomo glasovali! LST Zakon o obligacijskih razmerjih Novi zvezni zakon s področja obligacijskih razmerij je bil sprejet po večletnih skrbnih pripravah in je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 29. Veljati bo začel 1. oktobra 1978. Ta zakon je bil potreben zaradi pravne varnosti in enotnosti na področju gospodarskega prava. To področje so doslej urejali pravni viri različno in neenotno ter večkrat nejasno. V svojih 1109 členih pa skuša novi zakon rešiti vsa področja pogodbenega prava. V več kot 30-letni praksi so služili kot pravni viri za dosedanje pogodbeno pravo različni pravni instrumenti, npr. predvojno občedržavljansko pravo in trgovsko pravo, naše splošne in posebne blagovne uzance, zlasti pa posebni obligacijski predpisi, ki so bili raztreseni v raznih naših zakonih. Ti predpisi so urejali blagovni promet, finančno poslovanje, menično in čekovno pravo, bančno in zavarovalniško poslovanje ter celotni promet blaga po železnici, vodi in v zraku. Dinamično, natančno in prožno poslovanje v gospodarstvu je narekovalo prilagodljive predpise na področju pogodbenega prava. Predpisi morajo biti pretežno dispozitivne narave. Strankam naj omogočajo uveljavljanje in hitro prenehanje obligacijskih razmerij. Enotnost jugoslovanskega trga in naše vključevanje v mednarodno delitev dela sta tudi narekovala izdajo in uveljavitev enotnega pogodbenega in obligacijskega zakona. Nekatere spremembe v naših dosedanjih obligacijskih razmerjih Spremembe sta doživela pri nas klasično obligacijsko pravo in trgovsko pravo, ki sta ju do sedaj urejala obči državljanski zakonik in trgovski zakon. Vsa obligacijska razmerja so bila zasnovana na tržnih razmerjih. Taka tržna pravila veljajo še danes pri nas v blagovnem prometu. Tržna pravila bodo pri nas še obstajala tako dolgo, dokler bomo Imeli blagovni in denarni promet in tudi blagovno-denarno tržno gospodarstvo. Iz načel novega zakona izhaja, da morajo biti zadevni predpisi enotni, veljajo torej enako za pogodbena in obligacijska razmerja, enako za zasebni sektor in enako za družbeni sektor. Dosedanja praksa, zlasti gospodarskih sodišč, je pokazala, da so prikladnejša tista pogodbena in obligacijska pravila, ki so se izoblikovala v blagovnem prometu, tj. med gospodarskimi organizacijami in drugimi uporabniki družbenih sredstev. Zakon o obligacijah ima veliko dispozitivnih pravil, ki imajo preventivno ali tudi usmerjevalno vlogo. Imperativni predpisi so uveljavljeni le tam, kjer je bilo potrebno varovati javne koristi ali zavarovati tista splošna in temeljna načela, ki so veljavna za vsa pogodbena razmerja. Zakon še naprej dopušča uporabo uzanc in uveljavljenih običajev. To pa zaradi tega, da so lahko upoštevane vse posebnosti, ki so lahko lokalne, regionalne ali profesionalne narave. Temeljna načela iz zakona se bodo upoštevala tudi v posebnih panogah prometa ali blagovnih storitvah, ki jih predstavljajo železniški, cestni, vodni in pomorski ter zračni promet. Novi zakon obravnava in našteva vse temelje, na podlagi katerih lahko nastajajo obligacijska ali pogodbena razmerja med prizadetimi strankami. Takšni pravni temelji ali viri so po zakonu lahko: pogodbe, povzročitev škode, neupravičena pridobitev. poslovodstvo brez naročila in enostranska izjava volje. Zato je zakon tudi po vsebini razdeljen na štiri dele. Posamezni deli so razdeljeni na poglavja, oddelke in odseke. Od temeljnih načel zakona velja zlasti omeniti: — enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih, — svobodno urejanje teh razmerij, —• socialistično usmerjanje vsebine v teh razmerjih, — poštenje in vestnost v razmerjih, — prepoved zlorabe pravic, — načelo pravičnosti pri urejanju obligacijskih razmerjih. V tem sestavku ni bilo mogoče podrobno opisati značilnosti posameznih določb zakona zaradi njegove obširnosti, saj obsega preko tisoč členov. Po uveljavitvi zakona bomo poskušali podrobneje opisati le posamezne določbe iz zakona in njihovo uporabo v praksi. Vsekaor pa velja opozoriti na prehodne in končne določbe zakona. Tu je namreč določeno, da se določbe novega zakona ne bodo uporabljale za obligacijska razmerja, ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 1. oktobrom 1978. Glede uporabe splošnih in posebnih uzanc je v zakonu določeno, da preneha veljati domneva, da sta pogodbeni stranki privo- lili v uporabo uzanc, kolikor jih nista s pogodbo (izključili. Splošne uzance za blagovni promet (objavljene v Uradnem listu FLRJ, št. 15/54) se ne bodo uporabljale za tista vprašanja, ki so po zakonu že urejena. Če so splošne in posebne uzance ali trgovski poslovni običaji v nasprotju z določili tega zakona, se bodo uporabljale določbe zakona. V pogodbeni ali obligacijskih razmerjih bodo stranke tako lahko uporabljale splošne dn posebne uzance ali druge trgovske poslovne običaje le, če se bodo stranke tako posebej dogovorile in bo takšen dogovor sestavni del pogodbe ali obligacijskega razmerja. Zakon je na novo določil prav na pravila o zastaranju terjatev. Ta določila so bila doslej urejena v posebnem zakonu o zastaranju terjatev. (Uradni list FLRJ, št. 40/53 in 57/54). Z uveljavitvijo novega zakona pa ta zakon preneha veljati. V bodoče se bomo morali torej glede zastaranja terjatev ravnati po določilih zakona o obligacijskih razmerjih. F. P. Kooperanti v ljudskem odporu V zadnji številki našega glasila sem govoril o škodi, ki nastaja zaradi požarov ter o nevarnosti in boleznih v reji piščancev pri kooperantu. Danes sem se namenil nekaj več napisati o ravnanju naših kooperantov s piščanci ob morebitni oboroženi agresiji na našo deželo ali ob naravnih in drugih hujših nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. O ukrepih za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ne pišemo zaradi tega, da bi koga zastraševali z vojno ali nesrečo. O tem pišemo in govorimo zato, da bi bolj brez skrbi in varno delali ter ustvarjali. Naš celotni sistem v ljudskem odporu in družbeni samozaščiti je zgrajen na principih, ki jih je takoj po končani vojni postavil tovariš Tito. Ta se glasi, da naj delamo, kot da bo sto let mir in da se je treba pripravljati, kot da bo jutri izbruhnila vojna. To Titovo geslo je vedno aktualno in nam je že prišlo v meso in kri. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih po Jugoslaviji imamo organizirane odbore za ljudsko in družbeno samozaščito, ki pripravljajo in organizirajo delovne ljudi in občane za delo ob morebitnih izrednih razmerah oziroma v vojni. Zlasti morajo v vsaki temeljni organizaciji in krajevni skupnosti usposabljati delovne ljudi in občane. da že v miru izvajajo različne naloge s področja splošnega ljudskega odpora in družbene sa- mozaščite ter se v teh izpopolnjujejo, da bodo znali, če bo kdaj potrebno, izvajati ustrezne zaščitne in reševalne ukrepe. V takem sistemu postajata delovni človek in občan z zagotavljanjem materialnih temeljev obrambe, zaščite, in varnosti, z obrambnim in zamozaščitnim usposabljanjem, s sprejemanjem obrambnih in .varnostnih načrtov in z obrambnimi in samozaščitnimi ukrepi temelj obrambe in varnosti na vseh ravneh v procesu samoupravnega odločanja. Če pa hočemo resnično po-družbljati splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, mora vsakdo že vnaprej vedeti in predvideti, kako bo ravnal in kaj bo delal, če bi morda kdaj prišlo do oborožene agresije ali do naravne ali druge hujše katastrofe. V nekaterih krajevnih skupnostih, kjer so naši kooperanti, so se o tem že dogovarjali ter predvideli v obrambnih načrtih določene ukrepe in rešitve. Marsikje pa se še tudi niso dogovorili ničesar. Mislim, da to ni prav. Potrebno bo k temu resneje in bolj odgovorno pristopiti. Naši kooperanti imajo perma-mentno v reji precejšnje količine piščancev, iki predstavljajo ogromno družbeno premoženje. To premoženje moramo vsi čuvati in ©čuvati tudi v izrednih razmerah. Ali vedo vsi naši kooperanti in odgovorni dejavniki v krajevni skupnosti, kaj in kako naj ukrepajo v takih situacijah? Ker marsikje še najbrž o tem niso razmišljali, je moj namen, da s tem prispevkom spodbudim zlasti naše kooperante, da začnejo o tem resneje razmišljati ter se temu primerno organizirati. Zdi se mi nujno, da kooperacijsko proizvodnjo obravnavamo tudi v obrambnih načrtih krajevnih skupnostih, kjer je taka proizvodnja razvita. Vsak naš kooperant mora dobro vedeti, kaj bo storil, če bi prišlo do izjemnih razmer. Ali ve vsak kooperant, ki ima na primer v reji 10.000 piščancev, kaj naj ukrene, če zaradi izjemnih razmer ostane naenkrat brez krmil, vode, elektrike ali plina. Kolikor bi prišlo takrat do otežkočene povezave s temeljno organizacijo Koperacijo Flajdina ali pa bi bila ta povezava celo prekinjena, bi morali kooperanti v sodelovanju s vojo krajevno skupnostjo sami ukrepati. Brez hrane in vode ne bi mogli piščanci dolgo živeti ter bi v nekaj dneh poginili. Nastala bi ogromna družbena škoda. Predvideti moramo, kako bo poiskal druge vire prehrane: razne krmne mešanice, koruzo, pšenico, in slično. Novo zgrajeni hlevi za rejo piščancev s širokimi in daleč vidnimi belimi strehami bi lahko bili zelo zapeljivi cilj za letalske napade. Zato bi bilo morda v taki situaciji potrebno umestno piščance preseliti ali jih porazdeliti po sosednjih kmetijah. Vsaka povprečna kmetija bi lahko prevzela po 500 piščancev in še več ter jih tudi nadalje redila. V primeru potrebe bi jin bilo tudi lažje za- (Nadalj. na 7. str.) Z obiska pri naših kooperantih Mnoge diplome in priznanja izpričujejo uspešnost in delavnost družine Pišek (Foto: L. C.) O kooperaciji in kooperantih smo že mnogo pisali v našem glasilu. Mnoge kooperante smo vam že predstavili. Informirali smo vas o uspešnih, novostih, organiziranostjo, pa tudi o težavah s katerimi se ubadajo v TO Kooperantov in kooperanti. Tokrat boste lahko izvedeli kdaj in kje smo perutninarji za- klati, če bi jih bilo manj na enem mestu. V izjemnih razmerah bi postali piščanci ob splošnem pomanjkanju mesa še posebej dragocena hrana. Težišče prizadevanj bi torej moralo biti v ohranitvi in obnavljanju čimvečjega števila živih piščancev, ki bi jih redili na bolj ekstenziven način. Predstavljali bi zlato rezervo. Piščanci bi bili ob skrbni nega rejcev pomemben vir preskrbe civilnega prebivalstva in teritorialcev. Sovražnik vseh teh ne bi mogel dobiti v roke, da bi jih uporabili za lastno preskrbo. Ta moja razmišljanja seveda ne morejo veljati za vse primere. V vaseh, kjer redijo več 10.000 piščancev in kjer že ima več kmetij naše piščance v reji, bi se bilo potrebno seveda drugače organizirati. Piščance bi lahko od tam odselili v bolj oddaljene in težje pristopne kraje ali pa poiskali kakšne druge rešitve. Prav bi bilo, da bi kooperanti razmislili o tem, kje bi dobili rezervne količine vode, če bi vodovod odpovedal. V izjemnih primerih bi tudi ustrezali ročni krmilniki in napajalniki, katere so ponekod že odpeljali na smetišče. Zaradi ogrevanja tudi peči na trda goriva ni treba zapostavljati. Prepričan sem, da bodo kooperanti v svojih okoljih ob sodelovanju krajevnih skupnosti našli najboljše rešitve. Važno je, da se bodo organizirali ter prišli do takih sklepov, da bo vsakdo zase vedel, kaj bo ob izjemnih situacijah v določenem trenutku moral delati in kako bo moral ukrepati. Seveda si vsi skupaj najbolj želimo, da bi taki ukrepi ne bili nikdar potrebni. Drago Čater čeli sodelovati s kmeti ter organizirati kooperacijsko vzrejo. S kooperacijsko vzrejo piščancev smo začeli na sedanjem haloškem vzrejnem območju. Prvi je Perutnini zaupal in začel sodelovati Roman Pišek, ki kmetuje na Bregu 17 pri Majšperku. Nič čudnega torej ni, da smo se med obiskom kooperantov na haloškem območju ustavili tudi pri njem. Roman Pišek je začel z rejo prašičev za Kmetijski kombinat Ptuj. Ker pa so bile težave s prodajo se je preusmeril in leta 1966 vhlevil prvih 1500 piščancev. Ni se uštel. Dobri rezultati so mu dajali pogum, da je povečal število piščancev. Dela ni več zmogel sam, zato mu je priskočila na pomoč še žena, kasneje pa še sin Roman (mlajši), ki je med tem opravil kmetijsko srednjo šolo. Zgradili so tudi že novo farmo in jo sodobno opremili. Sedaj skupno redijo že 15000 piščancev. Tudi težave so bile, vendar so jih Pišekovi z vztrajnim delom premagali, kar izpričuje tudi vrsto priznanj in diplom, ki krasijo stene stanovanja. Bil je tudi prvi kooperant, ki je prejel diplomo ob prvem dnevu perutninarjev leta 1973 na Borlu. Roman Pišek pa ni samo dober delavec, marveč tudi dober orga nizator in upravljalec. Trenutno je član delavskega sveta v TOK Hajdina, pred tem je bil član HKO in sklada rizika. Tudi sin mu sledi. Aktiven je v mladinski organizaciji, še bolj pa kot mladi zadružnik. Pisal je že v Kmečki glas, sedaj pa še »Perutninar« pričakuje njegov prvi prispevek, ki ga je obljubil. O prostem času ne morejo kaj dosti povedati, saj poleg dela s piščanci redijo še nekaj živine in obdelujejo 14 ha zemlje Ponosno pa opozori na mogočni hrast pred hišo, ki je star menda že kar 340 let in je postal simbolj trdnosti kmetije in kmetovalcev, ki tu domujejo že več stoletij. Stanko Kolar iz Žetal je zgradil najprej hlev za teleta, ker pa je tudi on naletel pri tem na težave, je ravno tako kot Pišek začel sodelovati s Perutnino. Kot sam pove, se je preusmeril zato, ker so pri Perutnini boljši pogoji, bolj organizirano delo, tudi zaslu- žki so lepši pa še denar se hitreje obrne. Začel je s 5500 kom, sedaj pa redi 7500. Delata sama z ženo, ker hčerka študira. Povedal je tudi, da nameravata hleve še razširiti na zmogljivost 12000, saj se izplača. Tudi hčerka se po študiju namerava vrniti, ker so pre- pričani, da z dohodkom ne bodo zaostajali za delavci v delovnih organizacijah. Pohvalil se je, da so doslej vzredili okrog 200 ton piščancev, kar je kar trikrat več kot so vse Žetale oddale vsega mesa. Čeprav imajo pri Kolarjevih kar 20 ha zemlje ima Stanko še čas, da ogljari, saj je obdelovalne zemlje le malo in še to v glavnem travniki. Ogljari bolj za za bavo, v ta namen pa porabi les slabe kvalitete. Z delom in odnosi z delovno organizacijo je zadovoljen, precej pa sodeluje tudi v organih upravljanja in v krajevni skupnosti Žetale. Med prvimi se je kooperacijsko povezal s Perutnino tudi Dolšak Janko. 1969. leta je vhlevil prvih 2500 piščancev. Dobro je delal, da je zaslužil toliko, da so lahko podirajočo se stanovanjsko hišo na novo postavili. Pred lanskim pa so zgradili še novi hlev in tako sedaj redijo 6000 kom. Z ženo, ki mu pomaga pri reji piščancev in na kmetiji, sta se odločila za »delitev dela«. On opravlja težja dela, krmljenje in podobno, žena pa skrbi za red in čistočo. Otroci jima pomagajo le ob sobotah in nedeljah, ker so sicer odsotni zaradi študija. Na vprašanje kako je kaj zadovoljen z delom in s Perutnino, je povedal: »Veste, ko smo začeli redit piščance smo vsaj začeli normalno živeti. Haloška zemlja je skopa in večkrat smo komaj preživeli. O šolanju otrok niti sanjati nisva upala. Zdaj imamo novo hišo, otroci študirajo, dva štipendira Perutnina in tako sva prepričana, da bodo lahko vsi trije živeli normalno življenje in da jim skorja 'kruha ne bo tako trda kot je bila nama.« Sin se je že odločil, da bo ostal doma, če bodo kupili traktor. In prepričani smo, da ga bodo in da bo postal gospodar — kooperant s sodobnim načinom kmetovanja. L. C. »Ko smo začeli sodelovati s Perutnino, smo začeli normalno živeti. Haloška zemlja je skopa« pove Dolšak brez sramu (Foto: L. C.) »Imam možnosti in željo razširiti hleve, da bi redil 12000 piščancev v turnusu« je povedal Stanko Kolar (Foto: L. C.) Dobili smo noviga zherniga umetnika 18. avgusta 1978 smo v TOZD Ptujska tiskarna ponovno krstili novega črnega umetnika, tiskarja Jovana Nestorova. Ta tradicionalni tiskarski krst imamo vedno, ko učenec opravi tako imenovani zrelostni — pomočniški izpit. Obred je star skoraj toliko, kot je staro tiskarstvo, zato tudi pogovorni jezik tega obreda sloni na staro-slovenščini. O tem se lahko prepričate na posnetku diplome, ki ponazarja stari pergamentni papir. Več kot pol kolektiva je prisostvovalo obredu. Sami stari obrazi. Med temi obrazi pa skoraj večina njih, ki so ta mokri krst doživeli pri nas, kjer so se tudi izučili. V samem pogovoru na večerji, ki ijo je priredil »novopečeni pomočnik« smo začeli seštevati vse, ki so pridobili grafični poklic v Ptujski tiskarni vse od leta 1959 dalje. Nismo prišli do točnega podatka, letnice, pa celo imena zbledijo, zato smo morali pogledati v arhiv, ki nam daje naslednje podatke: ročni stavec knjigo- tiskar knjigo- vez 1959 2 1 1960 2 1 — 1961 1 1 — 1962 1 — — 1963 — 1 — 1964 1 2 — 1965 1 2 — 1967 1 1 — 1969 1 — — 1974 3 2 — 1975 — 1 — 1976 1 — — 1977 — — 1 1978 — 1 — Skupaj 14 13 1 TOZD Ptujska tiskarna je bila ustanovljena leta 1955. Kadri so se nenehno izmenjavali, predvsem kvalificirani. Ni preostalo drugega, kot da izšolamo lasni kader, zato je 28 »doma zraslih« kvalificiranih delavcev osnova in 'S*/' ---- jffji ushenzi shluhtne zherne umetnosti im vohtori duhoune jerbovshine Gutenbergove smo per useh nostiiga stana tovarisneu persotnosti nad mladim zhernim umetnikom L- r /I t/ ' asioioutm tiskarski kerst na jaku slavnostim visim sturiii. Ti stari minulosti u zbost je blu tu dejanje per rajtengi useh nuzmh navad sturjenu im s pravimi dushmmi napoji spremlano. Tako je uzhe.nz Guten-berga use pravize mu svoboshine, kutire mm jc starmiavnu izro-zkilo podelilo, perdobil. Perzhakujemo, da bu kot ta pruu tovunsti imi zhtovik svoje shtatitne naloge smirom toku upraulu, da bu nashimu lepima stam a zhast. Na vnanje damo to usem sinovom zherne umetnosti inu jih prosimo, da ga u svojo sredo uzamejo inu mu tud na roko grajo. Taku se je parpetiiu inu bitu na svitlu (tunu u Ptuii na dan IS. avgusta u tim 1978. teitu. Uh 1 | m\ S ! Stj i f||p i i S i j. Sili I m i i Perm btnzP: a Diploma na iminitiranem pergamentu gospodarstvu, ob delu pa enega na nižji administrativni šoli, 5 na srednji ekonomski šoli in 4 na višjih šolah. Prepričani smo, da bo sleherni izmed teh že med izobraževanjem, zlasti pa po njem s svojim prispevkom omogočal izobraževanje še preostalim delavcem in novim generacijam učencev. LST Moker tuš — Foto: I. Ciglar jedro nosilcev proizvodnje. Res je, da jih je 7 »odrajžalo«, trije pa opravljajo druge naloge v vodstvu TOZD. Spoznali smo, da je potrebno skrbeti za spremembo kvalifikacijske strokture, zato ni čudno, da je skoraj vsak četrti član izmed 86 delavcev takore-koč »dijak ali študent«. Nedavno sprejeti plan izobraževanja za leto 1978/79 nam pokaže, da izobražujemo 11 rednih učencev v NA MORJE Dopust sem preživela z možem meseca julija v Zadru. V našem dragem Ptuju je deževalo dan za dnem, doli pa je le eno noč malce zagrmelo in padlo nekaj osvežilnih kapljic, tako da nas je sonce prav prijetno ogrevalo vse dopustniške dni. Morje je bilo toplo, da smo se lahko kopali po mili volji. Tudi meduze, ki vžigajo kopalce bolj v severnem Jadranu, sva komaj opazila, in to le zunaj na Kornatih pri Treh sestrah (trije otočki s tem imenom]. Bilo je lepo gledati te prozorne živalce, kako se elegantno gibljejo v kristalno čisti vodi. Rib, katere smo še pred dobrimi desetimi leti lahko videli v velikih jatah, ni več na spregled, tako, da bomo v doglednem času lahko občudovali le še ježke in morske kumare. Menda zaradi tega nisva videla nobenega delfina, ki bi naju spremljal kot pred leti, ko sva v majhnem gumijastem čolnu z moto-rekom tomos 4 plula po Karin-skem morju. Žival se je prevračala in poplesavala okrog naju, da, sem se že bala, da naju bo prekucnila iz čolnička. Ko je končno ugotovila, da ne bo z nama nič, da si ne upava igrati z njo, je užaljeno odplavala, češ, »škoda časa za te suhozemce.« Za tiste, ki še niste bili v Zadru, bom opisala našo hišo v tem kraju. Na rivanjskem prilazu 11 je stanovanjska hiša s petimi sobami 11 ležišči, s kuhinjo, s potrebno posodo in priborom, kopalnico in straniščem, v žalost tistih, ki nimajo Istnega prevoznega sredstva, je oddaljena okrog 20 minut hoda od najbližje plaže. Tisti, ki so tu že letovali, se bodo gotovo spominjali zgodnjih jutranjih motenj in poznega hrupa zvečer, eventualno sredi noči, ko pripeljejo oziroma razvažajo meso delavci Mesoprome-ta Split, ki ima pritličje te naše hiše v najemu. V tolažbo teh, ki še pridejo letovat, moram reči, da je bil hrup letos zaradi pomanjkanja mesa znosnejši kot pred leti. O okolici, vrtu ali dvorišču tega našega doma oddiha nočem napisati nič drugega kot besede tov. Dokiča, iz Beograda, ki je tu letoval in izjavil, da bi naj »Perutnina« že zaradi svojega slovesa in ugleda morala uredi ti tudi ostale tri strani hiše. Menim, da je ena od dobrih plati letovanja v naših objektih spoznavanje sodelavcev. Nekateri se res poznamo, z nekaterimi imamo le službene odnose, med- tem ko z mnogimi nimamo nobenih stikov. Prijetno je ugotoviti, da je sodelavec, ki smo ga doslej poznali le kot službeno osebo, prijeten, razumevajoč človek, Vsakikrat, ko sva letovala pri Perutnini, pa naj je bilo to v Fiesi, Poreču ali sedaj v Zadru, so nama ostali nepozabni vtisi s srečanji z našimi ljudmi. Letos sva imela srečo seznaniti se z družinami naših sodelavcev tov. Gli-bota Andelka, Mirka Širovnika, Dokiča in Ankice Čosič prodajalke iz Zagreba, ki je vsak dan zatrjevala, da ni pričakovala, da bi za letovanje bilo vse tako pn-pravljeno, vse imaš, kar rabiš. Z dvema otrokoma, možem in materjo, si je prvič privoščila dopust v okviru delovne organizacije. Vneto je pripovedovala o svojem delu, navezanosti strank in o želji, da bi čimveč in čimbolje delala. Zaradi otrok in dopolnilnega šolanja do sedaj še ni bila na Dnevu perutninarjev. Želi še, da bi to doživela v letu 1979, videla sedež podjetja in spoznala še druge sodelavce razen tov. Kača in nekaterih iz Commer-ca. Mladi par iz klavnice in oskrbnica hiše Maruna Ika sta se nama prav tako priljubila. Že zaradi njih se izplača preživeti malo gneče na cestah ali čakanja v kolonah. Če pozabimo na neurejeno okolico naše hiše, je dopust v Zadru prijetno doživetje. Mesto Zadar je zanimivo zaradi svojih starodavnih spomenikov, lepih novih gradenj, dobro založenega trga in urejenih trgovin. Trajekti vozijo neprenehoma na otok Ug-Ijan. Z majhnimi stroški se lahko odpeljete v bivše okrajno mesto Preko, v najznamenitejšo ribiške vas Kali, v na novo urejeno letovišče Kukljico in podobno. Možni so izleti na ostale otoke in točke. Tudi v zaledju je zadosti zanimivosti. Planince čaka Pakleni-ca, čolnarje kanjon Zrmanje, No-vodadsko in Karinsko morje, avtomobiliste izleti po okolici, vse pa toplo morje in skoraj vedno lepo vreme. Prepričana sem, da je prava škoda, če ostajajo zmogljivosti za naše razmere že tako pičlih in skromnih možnosti letovanja neizkoriščene. Vsak, prav vsak delovni človek, bi moral načrtovati oddih ob morju ali v planinah, in to ne samo 10, pač pa vsaj 15 dni na leto, da bi ohranil svojo delovno zmogljivost. Upam, da bo delovna organizacija uvidela smotrnost takih naložb in bo že prihodnje leto vsakemu delavcu, kooperantu in upokojencu Perutnine Ptuj omogočila 10 do 15 dnevni oddih. Marija Bolkovič Naš koope- rant Franc Matič Matičič Franc se je rodil pred 42 leti v Kamnici pri Mariboru kot drugi otrok v šestčlanski delavski družini. Že leta 1943, ko je imel 7 let, je izgubil očeta. Ker ga mati ni mogla preživljati, je moral iti k sorodnikom na kmetijo. Z zaslužkom je pomagal tudi materi. Leta 1950 se je celotna družina preselila iz Kamnice v Stopno pri Majšperku. Tukaj so si zgradili hišo. Osnovno šolo je dokončal v Makolah. S 16 leti se je začel učiti za zidarskega pomočnika v TGA Kidričevo, vendar je moral zaradi slabih razmer šolanje opustiti. Do odhoda v JLA je delal v gradbenem podjetju in v rudniku Šega. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil v TVI Majšperk. Leta 1961 se je poročil z ženo iz kmečke družine, ki pa je sedaj zaposlena kot gostinska delavka. V za konu imata eno hčerko, ki trenutno obiskuje šolo za živinorejsko -veterinarske tehnike v Ljubljani in je tudi štipendistka Perutnine Ptuj. . Matičič je začel z gradnjo hleva za rejo piščancev poleti 1970 in ga dokončal leta 1971. V pogovoru je omenil, da bi lahko dogradil hlev veliko prej, če bi takrat bila na obratu za kooperacijo HKS tako organizirana, kot je danes. Težave je imel tudi z močjo električnega toka. Obnoviti so morali celotno omrežje, da je lahko dobil potrebno moč toka. V enem turnusu redi Matičič 11000 piščancev. Tehnologijo dobro ob- vlada in dosega prav dobre rezultate. Njegova marljiovts pa se ne kaže samo v reji piščancev, ampak tudi v družebnopolitičnem delu. Opravlja celo vrsto funkcij, tako je predsednik vaškega odbora, član sveta KS Makole, član prosvetnega društva Makole in še bi lahko naštevali. Tudi v samoupravnih organih TOK ne stoji ob strani. Do sedaj je bil član DS in član delavske kontrole. Sedaj je član delavske kontrole na nivoju delovne organizacije. S službami v TOK je zadovoljen. Ima pa pripombe glede kvalitete krmil, ki ni vedno enaka in močno vpliva na končni rezultat. Meni, da bo le z dobrim delom in dobrimi odnosi med partnerji prišlo do dobrih rezultatov v obojestransko zadovoljstvo. O Zakonu o združenem delu in pokojninsko invalidskem zavarO vanju kmetov meni, da je to nova kvaliteta v samoupravnih odnosih, ki jo je potrebno še nadalje razvijati, da bo lahko kmet kooperant res imel enake pravice kot delavec v družbenem sektorju. Pri tem moram omeniti še to, da je Matinič med prvimi podpisal izjavo o združevanju dela in sredstev v TOK. Na koncu mi je Matičič povedal, da mu je priznanje delovne organizacije, ki ga je prejel ob 7. dnevu perutninarjev v veliko zadovoljstvo in vzpodbuda za nadaljnje delo in razvijanje kooperantskih odnosov. Anton Šafranko Franc Matičič je na letošnjem dnevu perutninarjev prejel zasluženo diplomo (Foto: L. C.) KRATKE VESTI ® KRATKE VESTI • KRATKE VESTI • KRATKE VESTI • Odobreni krediti za stanovanjsko gradnjo Bila je prijetna pa še zdrava povrh USPELA AKCIJA Vsi na kolo -za zdravo telo Mladinski aktiv TOZD Perutninske farme je ob koncu avgusta organiziral trim pod geslom »vsi na kolo — za zdravo telo«. Vsi udeleženci primerno opremljeni s kolesom, kar je bilo za izvedbo trima nujen rekvizit, ter obilico dobre volje smo se zbrali pred klavnico na Bregu. Krenili smo v smeri Suhe veje po asfaltni cesti nato po makadamu do Podlehnika. V Podlehniku smo šli preko nadvoza, da smo se izognili gostemu prometu na cesti Podlehnik — Ptuj. Po neprestr-mem pobočju smo nadaljevali pot, seveda peš, mimo cerkve Sv. Trojice in še naprej proti sindikalnemu domu Gorca, kar je bil naš končni cilj. Že na začetku poti smo se okrepčali s pristno domačo kap-Ijivo pa tudi s seboj smo si peljali »firšpan« (v obliki kačje sline), če bi slučajno kdo omagal od naporne vožnje s kolesom. Ko smo prišli na gorco smo se najprej razgledali po čudovitih haloških gričih. Videli in slišali smo že tudi klopotec, ki oznanja prihajajočo jesen. Na Gorci smo tudi vsi kolesarji dobili značke »trimčka na kolesu«. 'Med tem ko smo si ostali ogledovali lepote naših Haloz so naši »kuharji« zavihali rokave, podpihali žerjavico in kaj kmalu je zadišalo po čevapčičih. Prijetnemu okolju in prijetni družbi, se je pridružila še pesem. Kdo pa se še ni dovolj razgibal na kolesu se je lahko zavrtel ob zvokih iz kaset. Preživeli smo prijeten popoldan, nato smo se poslovili in se po isti poti vrnili domov. Marija Glaser * 1 (Foto: L. C.) LETOVANJA Zanimanje za letovanje tudi v našem kolektivu )z leta v leto narašča. Letos smo imeli v petih krajih (Biograd n/m, Zadar, Poreč, Fiesa iin Umag) na razpolago v eni izmeni 72 ležišč. Vse te kapacitete so bile v juliju in avgustu polno zasedene. Bilo je seveda še več interesentov, ki pa zaradi premajhnih kapacitet niso mogli priti na vrsto. Pravijo, da je bilo letos najlepše v avtokampu »Stella Maris« v Umagu, ker je ob njem tudi lepa peščena plaža. Zato si mnogi želijo iti drugo leto spet v Umag, zlasti tisti, ki imajo majhne otroke. Zaradi dotrajanih hišic so bili naši delavci najmanj zadovoljni v Biogradu n/m. Drago Čater 1. Andrejek Angela 20.000,— 2. Anžel Anica 30.000,— 3. Blažek Anton 30.000,— 4. Cajnko Martin 25.000,— 5. Flos Jože 30.000,— 6. Gavez Mirko 30.000,— 7. Gavez Ivo 20.000,— 8. Gorišek Magda 30.000,— 9. Holc Alojz 20.000,— 10. Jakob Franc 24.000,— 11. Jakovič Ljuba 20.000,— 12. Jauševec Stanko 25.000,— 13. 14. Jelen Hendrik Jurkovič Peter in 20.000,— 15. Jurkovič Barbara, skupaj 50.000,— 16. Kac Franc 30.000,— 17. Kirbiš Štefan 30.000,— (vročenje) 18. Kmetec Slavica 30.000,— 19. Kostanjevec Martin 45.000,— 20. Krajnc Zinka 30.000,— 21. Lah Franc 30.000,— 22. Markež Ignac 30.000,— 23. Matjašič Ivanka 25.000,— 24. Matjašič Anica 30.000,— 25. Milošič Marija 30.000,— 26. Mohorko Rudolf 30.000,— 27. Ošlaj Janez 20.000,— 28. Pesek Anica 25.000,— 29. Petek Anton 25.000,— 29. Petek Anton 25.000,— 30. Peter Anica 30.000,— 31. Perišič Velisar 20.000,— 32. Pihler Mirko 30.000,— 33. Potrč Stanko 30.000,— 34. Potočnik Marija 30.000,— 35. Radulovič Monika 45.000,— (vročenje) 36. Širovnik Milica 25.000,— 37. Topolovec Blaž 30.000,— 38. Turkuš Anica 30.000,— 39. Vuk Ljubica 30.000,— 40. Zelenko Miro 30.000,— 41. Zemljič Anica 30.000,— 42. Zorko Srečko 30.000,— 43. Žunkovič Janez 25.000,— POGOJNO odobren kredit (v kolikor do 15. oktobra 1978 ne bodo imeli zgrajene hiše do pod stre- he, jim kredit ne pripada in se dodeli drugim): 44. Bezjak Ludvik 20.000,— 45. Burjan Ernest 30.000,—• 46. čerček Drago 30.000,— 47. Osterc Anton 30.000,— 48. Osterc Jožica 30.000,— 49. Pajnkiher Miha 30.000,— 50. Pal Slavica 30.000,— 51. Slodnjak Stanko 30.000,— 52. Šuman Marija 30.000,— (vročenje) Za vse prosilce je čas odplačila 10 let s 3% obrestno mero. Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard IZ DELA DELEGACIJ Na 4. seji zbora združenega dela skupščine občine Ptuj, ki je bila sredi julija, je član delegacije Mesokombinata »Perutnina* Ptuj Anton Kolednik prečital v imenu organizacije, pismo, v katerem je zahteval odgovor, zakaj Komunalno podjetje Ptuj dopušča, da prihaja v Ptuju večkrat do pomanjkanja pitne vode. Ti izpadi povzročajo še zlasti delavcem v TOZD Mesna industrija velike nevšečnosti in tudi škodo, ki je velikokrat zelo visoka. Našemu delegatu je bilo zagotovljeno, da bo na postavljeno vprašanje prejel odgovor na prvi naslednji seji zbora. Medtem smo izvedeli, da TOZD Elektro Ptuj že pospešeno obnavlja električni priključek k črpališču ptujskega vodovoda, ki bo poslej priključen z dveh strani. To bo zagotovilo Ptuju stalno oskrbo s pitno vodo in ne bo več prihajalo do daljših prekinitev v primeru okvar na elektroenergetskih objektih. Pa še naj kdo reče, da beseda delegatov nič ne zaleže! (Drago Čater) KRATKE VESTI • KRATKE VESTI • KRATKE VESTI • KRATKE VESTI • Zadnji pregled in priprava stroja za start (Foto: Darko Divjak) DISCIPLINSKA KOMISIJA IMA ŠE VEDNO DELO V septembru bo skupna disciplinska komisija razpisala več obravnav. V času od njene izvolitve, tj. od 11. aprila do danes je prispelo 8 prijav oziroma zahtev za uvedbo disciplinskega postop ka, in sicer za tri delavce iz TOZD Commerce, za dva iz TOZD Perutninarske farme, Mesna industrija in Servisi. V prijavah gre za lažje in težje kršitve delovnih obveznosti, kot je: prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola med delom, neopravičeno izostajanje od dela, nevestno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, neupoštevanje varnostnih ukrepov in zapostavljanje sklepov samoupravnega organa. Zanimivo je, da je od teh 8 kršiteljev bilo že 6 prej kaznovanih. Novost pri obravnavah bo v tem, da bodo pri delu disciplinske komisije sodelovali na obravnavi tudi zunanji člani. Dejstvo, da je bilo v letošnjem letu vloženih doslej le 8 zahtev za uvedbo postopka, kaže na to, da je bilo manj kršitev, ki bi zahtevale večje disciplinske ukrepe. 'Res pa je tudi, da iz TOZD za lažje kršitve delovnih obveznosti, kot je zamujanje na delo in slično, niso vlagali zahtevkov za uvedbo disciplinskih postopkov. Drago Čater Koke Varaždin, Podravke iz Koprivnice in Perutnine Ptuj. Naši tekmovalci so povedali, da so jih Varaždinčani lepo sprejeli, da je bilo srečanje dobro organizirano in da so sodniki svoje delo vzorno opravili. Skupni prvak iger je bila ponovno Perutnina Ptuj. O tekmovalnih disciplinah, posameznih rezultatih in drugem vas bomo podrobneje informirali v naslednji številki Perutninarja. Komisija za šport in rekreacijo (Foto: Letonja) 4. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE O široko razvejani športno re-rekreativni dejavnosti perutninar-jev sproti obveščamo. Tokrat pa nekaj o medrepubliških delavskih športnih igrah. Lani smo vas obširno informirali o 3. DŠ1 katerih organizator je bila Perutnina, ki pa je postala tudi prvak iger. Letos je bila organizator tradicionalnih 4. delavskih športnih iger KOKA Varaždin. Srečanje je bilo organizirano v Varaždinu, pomerili pa so se spet športniki NA STREHI EVROPE Novo ustanovljena planinska skupina pri sindikatu Perutnine še res ni zaživela kot bi lahko, vendar se posamezniki lahko pohvalijo z lepimi — celo enkratnimi uspehi. Med najprizadevnej-šimi je vsekakor Drago Letonja, ki se ukvarja celo z alpinistiko. Poleg več plezalnih vzponov doma je letos stopil tudi na streho Evrope — Mt. Blanc, tokrat sicer kot vodja planinske skupine iz Maribora, v drugem vzponu pa upajmo, da se mu bo pridružil tudi še kak perutninar. L. C. V zadnjih letih postaja telesna kultura v Perutnini Ptuj del življenjskih potreb naših delavcev. Vsakoletno prvenstvo Perutnine v raznih športnih disciplinah, ki ga prirejamo v počastitev dneva perutninarjev, postaja vedno bolj množično in kvalitetno. Veliko število naših športnikov se vsako leto udeležuje tudi ptujskih delavsko-športnih iger in raznih drugih tekmovanj. Veliko jih opravlja razne odgovorne dolžnosti v društvih. Skoraj vsi lahko pokažejo pohvalne rezultate. Med temi se prav gotovo še posebej odlikuje Tonček Domi-ter, ki posega tudi po najvišjih mestih v tekmovanjih s kartom, to je z majhnim avtomobilčkom brez strehe. Anton Domiter dela v TOK Kooperacija. V Perutnini |e v službi od 1970. leta. Prva tri leta je delal v klavnici. Zdaj je vodja proizvodnega okoliša za Slovenske Konjice. Že leta 1968 je bil naš kooperant. Prvo leto je redil teleta, nato piščance. Zdaj je naša kooperantka njegova mati Katarina, ki vzredi v enem turnusu po 11.000 piščancev. Ima posodobljen hlev in opremo ter dosega v reji zelo dobre rezultate. Svoje delo opravlja zelo prizadevno in z ljubeznijo ter je tudi zelo aktivna samoupravljalka in priliubliena med kooperanti. Tončka so njegovi kolegi leta 1974 navdušili za karting ter je od takrat »do ušes zaljubljen« vanj. Do sedaj je nastopal že na mnogih tekmovanjih v Sloveniji, Hrvatski, Čehoslovaški in Madžarski. Osvoiil je 12 pokalov ter dosegel več dobrih uvrstitev vse do prvega mesta. Zlasti le še ponosen na uvrstitve na državnih prvenstvih, kjer je bil leta 1976 deveti, leta 1977 pa deseti. Tudi letos pričakuje dobro uvrstitev. Na letošnjih tridicionalnih mednarodnih dirkah kartistov na kar-todromu v Hajdošah za nagrado Ptu>a se Tonček ni mogel izkazati. Kart mu je ponagajal, zato je moral že po prvi dirki odstopiti. Tonček je povedal, da je tekmovanje s kartom zelo drago, saj »požre« na leto tudi do 100.000 din. Kart stroji so dragi, prav tako pa tudi njihovo vzdrževanje. Vsak tekmovalec mora imeti specialno opremo. Vsak bi moral imeti tudi svojega mehanika. Drugi ptujski kartisti so v glavnem mehaniki po poklicu, zato jim je lažje. Tonček je odvisen od pomoči svojih kolegov. Največ mu pomaga Marjan Ža-lar. Kartodrom v Hajdošah pri Ptuju je eden izmed najboljših, celo v Evropi. Ima odlične steze in preko 1000 parkirnih mest ob Dravi. Tudi okolje je vsestransko idealno. Zato predlagajo nemški kartisti, da bi Ptujčani naj priredili na njem evropsko ali celo svetovno prvenstvo. Za taka zahtevna tekmovanja bi morali še uspešen športnik dograditi sanitarije in predpisane upravne prostore. Karting je med Ptujčani in okoličani gotovo najbolj priljubljen šport. Na privlačnih tekmovanjih se zbere ob kartodromu v Hajdošah tudi do 4.000 gledadl-cev. S svojim zaslužkom Tonček ne bi mogel kriti vseh stroškov za tekmovanja, zato mu z denarjem pomagata oče in mati. Oba sta ponosna na uspehe, ki jih sin dosega na tekmovanjih. Včasih seveda tudi malo »zarobantita«, zlasti takrat, ko je treba kaj večjega kupiti. Tudi žena je Tončku zvesta spremljevalka na tekmovanjih ter mu daje moralno podporo. Karting je majhno in nizko motorno vozilo brez okvirja in ni nobena igrača. Od vsakega tekmovalca zahteva veliko psihično in kondicijsko koncetracijo. Boljše uvrstitve na tekmovanjih so največkrat odvisne od športne sreča. Hitrost vozila znaša v ravnini tudi do 140 km na uro. Bencina porabi okoli 30 litrov na 100 km. Do sedaj so se na tekmovanjih najbolj obnesli Vamaha stroji na zračno hlajenje, zdaj pa so najbolj interesantni stroji na vodno hlajenje. Toda teh je v Jugoslaviji še malo. Lahko bi jih našteli na prste. Za bodoče uspešne nastope ga bo moral nabaviti tudi Tonček. Spet bo potrebno globoko seči v žep. Od ptujskega kluba ne more Tonček pričakovati nobene denarne pomoči, ker ga ta nima dovolj niti za nainuijnejše lastne potrebe. Toda denar bo treba najti in Tonček se bo lahko pognal v dirko za nove lavorike. Želimo mu, da bi bil še bolj uspešen kot do-slei. Tonček je med vsemi našimi delavci — športniki edini tekmovalec na karting stezah. Med našimi delavci pa je več funkcionarjev, ki skrbijo za uspešno delovanje karting kluba, ki je vključen v Avto-moto društvo Ptu|. Med temi je vsekakor najbolj aktiven Ouro Boj, ki skrbi za gospodarski del pri vseh prireditvah in drugih akcijah. Aktiven član upravnega odbora AMD Ptuj je Franc Potočnik, ki bdi v društvu nad pravnimi zadevami, medtem ko vodi Martin Vegan že 25 let računovodske posle. Nazadnje ie tu še Bogomir Žgeč, ki je predsednik karting kluba. Zanj nekateri trdijo, da zna dobro voreoi v delo svoje sodelavce, tako da ga njemu manj ostane. Perutnina Ptuj kaže veliko zanimanje za to zvrst športa. Tudi letos je prevzela pokroviteljstvo nad mednarodnim tekmovanjem za nagrado Ptuja ob občinskem prazniku. V imenu občine je tekmovanje otvoril Milan Longhi-no, ki je zaželel tekmovalcem čim več športnih uspehov, vsem drugim pa veliko prijetnih trenutkov. Drago Čater Čas letnih dopustov na morju je za nami. Med nami pa je precej takih, ki načrtujejo del dopusta tudi v jesenskem in zimskem času. Prav tem nudi HOTEL »KANIN« BOVEC, svoje usluge. V »Kaninu« boste lahko preživeli aktivno, saj vam poleg družabnosti in razvedrila nudilo možnosti široke rekreacije v kraju, ki še ni onesnažen. Poleg plavanja, izletov v okolico in rekreiranja v TRIM kabinetu, je interesanten paket »Lepša, bolj urejena«, ki je namenjen predvsem nežnemu spolu. Da bi se lažje odločili vam posredujemo program Hotela »Kanin« iz Bovca. PROGRAMI ZA IZLETE V DOLINO SOČE, V BOVEC MESECI: oktober, november, december 1978 2-DNEVNI PENSION: 1. dan: Prihod na večerjo, po večerji družabni večer s plesom. 2. dan: Dopoldne izlet z avtobusom na izvir Soče ali nakupovanje v Trbižu (Tarvisio) ali Vidmu (Udine) v Italiji. (V kolikor nimate lastnega avtobusa, moramo avtobus naročiti, kar seveda spremeni ceno 2-dnevnega paketa). Popoldne prosto, po želji pokažemo diapozitive o Bovcu in okolici. Zvečer tombola za »veliko nagrado« hotela Kanin in Alp. Med tombolo in po njej zabavne igre s plesom. . (Za ples in razvedrilo med plesom skrbi animator hotela z glasbo s plošč in kaset). -.3. dan: Po zajtrku peš izlet do sotočja Soče in Koritnice, dveh kristalno čistih rek. Po kosilu odhod. Če pa želite odpotovati po zajtrku, vam pripravimo okusno suho ko-sj!o, ki ga vzamete s seboj. CENA IZLETA: 410,00 po osebi v dvoposteljnih sobah s tušem in WC-jem, bazen in vodič za izlete zastonj. 3-DNEVNI PENSION: Prvi in drugi dan enak program. 3. dan: Dopoldne izlet na goro Kanin, edino visokogorsko smučišče v Jugoslaviji, kjer je možno smučati od jeseni pa do konca meseca junija. Na Kanin vas iz Bovca popelje po 6 km dolgi progi v 35 minutah krožno-kabinska žičnica francoske firme Pomagalski, ki v tem času premaga višinsko razliko 1.800 m. Možnost kosila v restavraciji Prestreljenik na višini 2.202 m. (Normalna cena povratne karte je 50,00 din). Ker žičnica v času nesezo-ne ne obratuje vsak dan, bi morali izlet na Kanin mogoče pripraviti kakšen drugi dan in seveda premestiti tudi izlet, predviden za tisti dan. Popoldne prosto. Zvečer postrežejo kuharji večerjo iz kotla, ki ga namestijo v sredino restavracije. Goste zabava pristni slovenski ansambel z lepimi slovenskimi melodijami. Po večerji se zabava nadaljuje v holu recepcije. 4. dan: Po zajtrku peš izlet do sotočja Soče in Koritnice. Po kosilu odhod. V kolikor pa želite odpotovati po zajtrku, vam pripravimo okusno suho kosilo ki ga vzamete s seboj. CENA paketa po osebi v sobi s tušem in WC 635,00 v dvoposteljni sobi. Bazen in vodič za izlete zastonj. 7-DNEVNI PENSION: za mesece: oktober, november, do 15. decembra 1978 Program tega paketa je namenjen ženam vašega kolektiva. Organiziramo ga skupaj z revijo »Jana« in tovarno »Sapo-nija« iz Osijeka, pod geslom: Lepša, bolj urejena. Prihodi v Bovec ob nedeljah od 1.10. dalje, odhodi prav tako ob nedeljah (7 dni polnega pensiona). Lepota, lep izgled, pomeni isto, kot biti zdrav. Vse, kar je potrebno storiti, da obdržimo svoje telo zdravo in lepo, bo polepšalo tudi naš obraz. Lepota je pravzaprav vprašanje discipline in odgovarjajočega načina življenja. To pomeni razumno dijeto, redno rekreacijo, dovolj spanja, mnogo svežega zraka in, razumljivo, vsakodnevno nego kože s kozmetičnimi preparati. Na naši koži se odražajo vse psihofizične spremembe v organizmu, na njen izgled vplivajo vsi psihični momenti, ki dnevno obremenjujejo našo delovno ženo. Kozmetika je v sedanjem času sestavni del naših kompleksnih naporov, da skupno z ostalimi faktorji naši delovni ženi olajšamo pot do lepšega izgleda in s tem do njenega večjega zadovoljstva same s seboj. Že prej smo omenili, da pot do lepšega izgleda, t. j. do zdravega in lepega telesa in lepe kože, zahteva nekatere navade, ki morajo postati del vašega vsakodnevnega življenja. Da bi se lažje privadili na takšne koristne navade, vam priporočamo teden dni bivanja v našem hotelu, kjer smo vam pripravili poseben program: 1. dan: Zvečer povabi poslovodja hotela vse goste v aperitiv bar in jih spozna s programom bivanja v Bovcu. 2.,'3., 4., 5., 6. in 7. dan: Zjutraj ob 7.30 uri rekreacija v trim kabinetu hotela. Po rekreaciji zajtrk. Po zajtrku prosto za sprehode in izlete v okolico (vodi naš vodič) za vse tiste, ki nimajo dogovora pri frizerki ali kozmetičarki. Za vse obroke bomo pripravljali zdravo, svežo hrano, možnost tudi nizkokalorične prehrane. Popoldne za tiste, ki nimajo dogovora s kozmetičarko oz. frizerko, mini tečaj kuhanja zdrave, sodobne, hitro pripravljene hrane in sladic. Plavanje v hotelskem bazenu (16 X8 m) in sauna po želji. Ob večerih družabne igre z glasbo, ki jih vodi naš animator. Da bi bralcem omogočili obisk tudi mamicam z malimi otroki, bomo tudi otroke čuvali zastonj. 8. dan: Odhod. V času vašega bivanja v Bovcu boste tako imeli priliko, da se o vseh vaših kozmetičnih problemih pogovorite s kozmetičnimi strokovnjaki iz Saponije, ki vam bodo s svojim nasvetom pomagali, da izberete pravilen način nege vaše kože, saj bodo v času vašega bivanja v hotelu tudi strokovnjaki kozmetičnih proizvodov Akvatan, Markins in Helena Ru-binstein, ki se vam bodo v celoti posvetili. Cena pak ateznaša po osebi 1.500,00 din v dvoposteljnih sobah s tušem in WC. Za vse nadaljnje informacije in rezervacije pišite ali pokličite hotel Kanin, 65230 Bovec, Telefon (065) 86021, telex 34365. Razmislite in odločite se! Uredništvo 9 NOVINK IH RE flSMEMD ?ork- DIL<9 voni- MENT R2/)WC!$ FpAhb. SLIMI ITALlI |£|PL£M$J1 H&xd- L7H&- LMMSfc/ PARK ■SAJ VjoPeH seshvl. EDI ■ KlflSINC TChAtt-U' TOVARi 'Vtu, SKLA- mu IPADIO- fEL^em ■POEM 7AH& ŽLAHTNI TA IN A&Te- SORI64 200 ZANI- MIVOST POETElf NOčAved KRAJ PRI KC&VJ MESTO V BSTOUIJI SOMBOS, iAUVW TŠMim MUžA NEMŠKI uoemK Sov/fr AFRIKI T0$M ?lceV' HAvm L-A334 ?i7ACf) STARIH SLff/AH0\l ?€T€R An&m 'PAOLO STDFPf) NA hrbtih voptsin ■/ 'GLASILO modri- jan, FILOZOF 'EDEN 01 ELrrm/l CKOOŠ ANTONIO VIVALDI nestro- kovnM JOHN OSBCeNf JUNLEJ OČAKA VULKAN z vem ofNENr. MERe TpWW OlOOS, VONJ Uče-NEC srbsko M IME LUŽ IŠKO pŠR&SK/ fežMIK ČOPANJF režiseRI ZNANO e> TALIŠČE MAli L TOfisw v HASILO oee OBLIKA L/RADNl spis ČPAK CsAt) gEIS-ITTE ŽAKDOr Ne NA HOLPI venvm-- vAneeR/ LFsmiA: STRO&V- ■ŠC.IN0 mLeAl 1KANW VlAt GEOME- TRIJSKO TELO OKEL IZ se RMAN tATOLO-G-ue VULMU OTOKU HoHSU TEVSKI GLAS Ptujski psrutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar. Marija Glaser, Jože llovšek, Justika Kristovio, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1700 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.