mw_m V :I: W \^0k HF A ; : iv v 1 1HF --9> s NOVEMBER 2005 št: 72 cena 900 SIT \/ O D /\. je naš razvojni in poslovni izziv. Razumevanje okolja določa naše obnašanje in odločitve. Heliosov ekološki sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo upravljamo že osem let, tradicija razvoja okolju prijaznih barv in premazov pa je še daljša. Uspehi niso zanemarljivi: s pomočjo vseh, ki uporabljate okolju prijazne barve BORI, IDEAL, TESSAROL ali SPEKTRA, smo v tem času očistili 17 kraških jam in oživili 33 krajevnih vodnjakov po Sloveniji. BORI B IDEAL TESSAROL SPEKTRA 10 2, A230 Domž.a\e D.C.Sti Dober začetek vaših potovanj! Amsterdam Dublin London Podgorica Split Beograd Dunaj Moskva Praga Tel Avi v Berlin Frankfurt Munchen Priština Ti rana Bruselj Istanbul Ohri d Sarajevo Zuri ch Budimpešta Kopenhagen Pariz Skopje Cene vseh paketov ISDN smo znižali za 15.000 SIT. Paket ISDN je lahko vaš že za 10 x 990 SIT*! Telekom^) Slovenije » niškega razmerja za 24 mesecev. Možno je tudi plačilo na 10 obrokov brez obresti (za fizične osebe in s.p.). Vasilij Žbogar na fotografiji uporablja telefonske aparate Siemens. Slika na naslovnici: Stopnišče s štirno pred cerkvijo sv. Jurija v Komnu, mešana tehnika (50x65cm), serija »Kulturna dediščina Krasa«. Avtorica Alenka Kham Pičman, akademska slikarka, mag. grafike in univ. dipl. ing. arhitekture, Sveto 13 pri Komnu, telefon: 051/413-080. Medijsko podjetje MEDIACARSOd.o.o. Telefoni revije Kras: 01/421 46 95,01/421 46 90 05/766 02 90 Fax: 01/421 46 95,05/766 02 91 E-mail: media.carso@siol.net Vsebina NOVEMBER 2005, št. 72 Kras, revijo o Krasu in kraških pojavih ter značilnostih krasa doma in na tujem, izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: (+386) 01/421-46-95, (+386) 01/421-46-90; fax: (+386)01/421-46-95 E-mail: media.carso@siol.net Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Sodelavka: Marjeta Privšek Naslov: Uredništvo revije Kras: p.p. 17, 6223 Komen; telefon: (+386) 05/766-02-90 fax: (+386) 05/766-02-91 Maloprodajna cena z 3,5-odstotnim DDV 900 SIT, 4 EUR, 4,5 $ Naročnina za šest zaporednih številk z 8,5-odstotnim DDV in s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 7.000 SIT, na naročnikov naslov v tujini 10.000 SIT, 45 EUR, 50$ Transakcijski račun pri NLB: 02010-0089675302 Devizni račun pri NLB, podružnici Ljubljana-Center, Trg republike 2, Ljubljana: 010-27620-896753/9 SVVIFT coda: U BA Sl 2X Fotografije: Agencija Mediacarso Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Ponatis ali povzemanje prispevkov iz revije Kras je dovoljeno urednikovim soglasjem in z navedbo vira. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Naklada: 4000 izvodov Agencija 41 podpira izdajanje revije Kras Dr. Vaško Simoniti ODLOČNO, BREZ OMAHOVANJA 4 SE MORAMO ZAVZETI ZA KULTURNE VREDNOTE Doc. dr. Živa Deu KRAŠKO STAVBARSTVO - IZJEMNA 8 KULTURNA VREDNOST SLOVENSKEGA PROSTORA Saša Urukalo KAKO OBNOVITI IN POSODOBITI? 12 Tomaž Čeligoj KAKŠNA NAJ BO ARHITEKTURA KAPELIC? 14 Miha Kaj želj ZRELO AMBICIOZNA UREDITEV VAŠKEGA TRGA 16 V KAZLJAH Robi Lavin POSEBEJ POMEMBNA JE KULTURNA DIMENZIJA 18 DEDIŠČINE KRAJA Prof. Vojteh Ravnikar DIVAČA IN KRAS RABITA ITO RINO 20 Matjaž Bolčina DOGAJANJE V TEMI 20 Davorin Vuga SOŠKA FRONTA 1915-1917 22 Iztok Ilich JOSIP ABRAM IZ ŠTANJELA 28 Sergij Pahor PRIZORIŠČE ZA PROUČEVANJE PRETEKLOSTI, 30 ANALIZIRANJE SEDANJOSTI IN ZA POGLED V PRIHODNOST Prof. dr. Rafko Dolhar TRST IN OKOLICA Z DOBERDOBSKIM KRASOM 32 Uredništvo ILMA RAKUŠA IN KARL-MARKUS GAUIJ 34 Alenka Gaberščik, EKOSISTEM CERKNIŠKEGA JEZERA 36 Olga Urbanc Berčič USTVARJA IGRA VODE Matjaž Ledinek LETOS OSEM VODNJAKOV, 40 DVA TUDI NA PRIMORSKEM Dr Nada Gogala »ČAROVNIŠKI RISI« NA KRAŠKIH TRAVNIKIH 42 Samo Šturm, SPOZNAVAJMO PARK Z DELOVNIMI LISTI! 44 Tomaž Zorman Dr. Jurij Kunaver KRAS V SLOVENIJI V PROSTORU IN ČASU 46 Dr. Nataša Ravbar TEMELJNI KRASOSLOVNI PRIROČNIK 48 1 Minister za kulturo dr. Vaško Simoniti o nekaterih vprašanjih Krasa Ministra za kulturo dr. Vaška Simonitija smo vprašali za bralce revije Kras o nekaj aktualnih stvareh, povezanih s Krasom. Odgovoril je na vprašanja o nameravanih nadaljn jih ukrepih države, da si Kobilarna Lipica povrne svoj nekdanji sloves, kako bo država spodbujala nadaljnjo obnovo in revitalizacijo srednjeveškega Štanjela in kako spodbujajo na Krasu - stičišču večkulturnosti - med prebivalstvom nacionalni ponos in nacionalno pripadnost. ODLOČNO, BREZ OMAHOVANJA SE MORAMO ZAVZETI ZA KULTURNE VREDNOTE V svojem slavnostnem govoru na slovesnosti ob 425. obletnici Kobilarne Lipica ste gospod minister ob utemeljitvah, kako izjemen kulturni in naravni spomenik je Kobilarna Lipica s svojimi lipicanci, izrekli tudi zelo pomenljiv namen Lipici in lipicancu naklonjenih Slovencev s stavkom “Ne bo nam treba zabarantati kraljestvo za konja”... Zakaj tako odločno in obetavno stališče? Kaj naj bi ta misel pomenila za nadaljnji obstoj ter zlasti razvoj Kobilarne Lipica ter za njeno ponovno uveljavitev v svetu, kakršno je nekdaj že imela? Zakaj ne odločno in obetavno!? Mar ne gre na Krasu in v Lipici še posebej za tiste naravne in kulturne vrednote, pri katerih ne smemo omahovati, če jih zares želimo ohraniti! Stavek iz slavnostnega govora, ki ga omenjate, je del širše celote, s katero sem hotel opozoriti na nujnost celovitega reševanja te problematike, in se glasi: »V času, ko je paradni konj evropske unije »Air bus«, lahko v turizmu donkihotski »jet set« in sančopansovs-ki »easy jet« povežemo prav s kulturo. Ne bo nam treba več zabarantati kraljestvo za konja; dovolj bo, če spet odpremo Lipico za Lipicanca in podpremo Kras skozi njegov naj lepši okras. Skozi novo vizijo trajnostnega razvoja in mehkega kulturnega turizma s povezavo vseh vidikov kulturne in naravne dediščine, z nadzem-skimi in podzemskimi lepotami, s trgi in z vasmi, borjači in vrtačami, gaji in jasami lahko Lipica sredi Krasa spet postane pojem, skozi katerega se na nov način prepozna vse; ne samo velik paradni konj, temveč tudi mala lipa, lipica, ki je Lipici z veliko začetnico konec koncev na samem začetku dala tudi ime.« Kobilarna Lipica funkcionira kot javni zavod. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti uresničuje direktno vlada Republike Slovenije. Zaradi prepleta vsebin je na podlagi sklepa vlade RS za JZ Kobilama Lipica pristojno pet ministrstev in sicer Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Na podlagi sklepa vlade RS je bilo izmed naštetih ministrstev Ministrstvo za kulturo imenovano za tisto institucijo, ki koordinira in sistemsko spremlja uresničevanje Zakona o Kobilami Lipica. To Ministrstvo za kulturo od letošnjega leta dalje tudi počne. Na temo Lipice trenutno poteka več aktivnosti, ki so prvi pogoj za kakršnokoli resno reševanje težav, ki so se v Kobilami nalagale več let. Ministrstvo za kulturo koordinira postopke v zvezi s spremembo statusa Kobilarne. Če je statusna oblika »javni zavod« primerna za izvajanje javne službe v Lipici (v grobem: reja in vzreja konj lipicancev, preizkušanje in šolanje konj; spremljanje reje in vzreje konj lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, organiziranje kulturnih in športnih prireditev na zavarovanem območju; varstvo kulturne dediščine), pa je problematična za njen turistični oziroma gostinski del (npr. postopek javnih naročil pri nabavi blaga!). Predlagani sta dve rešitvi: 1. Kobilama Lipica kot celota bo preoblikovana v gospodarsko dražbo v lasti države in tej dmžbi bo podeljena koncesija za opravljanje javne službe. 2. Kobilama Lipica se razdeli na dva dela in sicer na Javni zavod Kobilama Lipica, ki opravlja javno službo in za delovanje katerega skrbi država, ter na gospodarsko družbo, ki prevzame dejavnosti sedanje organizacijske enote Gostinstvo in turizem in deluje v skladu s tržnimi zakonitostmi (najverjetneje v lasti države oziroma z njenim velikim vplivom, da bi preprečili morebitne tež) je po prevladi privatnega interesa nad javnim interesom). Posvet na to temo je bil na Ministrstvu za kulturo konec septembra letos, do sredine novembra naj bi dobili mnenje strokovnjakov, podkrepljeno s konkretnimi podatki, ki bodo omogočali sprejetje odločitve o prihodnjem statusu Kobilarne Lipica. Vzporedno s spremembo statusa je nujno treba čim prej sprejeti prostorske plane za Lipico, konkretno državni lokacijski načrt. Ta je podlaga in temeljni pogoj v vseh postopkih, ki se tičejo fizičnih posegov na področju Kobilarne, vključno z izdajanjem gradbenih dovoljenj. Ministrstvo za kulturo sodeluje v postopkih; predlog državnega lokacijskega načrta, ki je bil že narejen, mora sprejeti vlada RS. Namen sprejetja lokacijskega načrta je dokončno zaustaviti trend zadnjih desetletij, katerega rezultat je, da Lipica kot prostor trenutno deluje »brez repa in glave«. Z državnim lokacijskim načrtom bodo v prostoru vzpostavljene prioritete, posamezni vsebinski sklopi (konjereja, zgodovinsko jedro, hotelski del, itn.) bodo dobili ustrezno mesto znotraj prostorske zasnove, urejen bo prometni režim itd. Ministrstvo za kulturo je zaradi izjemnega pomena Lipice kot kulturnega spomenika zelo zainteresirano, da se izoblikuje infrastruktura, ki bo v Lipici omogočila razvoj kulturnega turizma oziroma turizma na osnovi kulturne dediščine z avtohtonim konjem lipicancem in z njegovo Zgodovino kot jedrom kulturne ponudbe. Z istim namenom je Ministrstvo za kulturo intenzivno sodelovalo pri prijavi Lipice na razpisu Finančnega mehanizma EGP oziroma Norveškega finančnega mehanizma - prioriteta Varovanje evropske kulturne dediščine - Ustanovitev muzeja. Prijava je bila oddana sredi oktobra letos in upamo na ugodno rešitev. Prijavljeni projekt z naslovom Muzej lipicanca predvideva ureditev sodobne, privlačne in strokovno utemeljene predstavitve Lipice in njenih konj, s katero bi širši javnosti omogočili razumevanje fenomena lipicanca. Muzej bo zasnovan kot novi center kulturne ponudbe, urejen v enem od objektov lipiške graščine, ki je bil pred leti s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo delno že obnovljen za ta namen. Problem kadrov v Lipici bi radi spremenili v ključni izziv. Kajti zavedamo se, da razvojno vizijo kobilarne lahko uresničimo z ljudmi, vključno z vodilnimi kadri, ki so pripravljeni in sposobni delati v dobro Lipice. Kako gledate na izoblikovano razvojno vizijo Štanjela? Kaj bo storilo Ministrstvo za kulturo, da se zagotovi hitrejši in bolj viden proces njegove revitalizacije, ohranjanja in obnavljanja izjemnega stavbnega fonda v naselbini na štanjelskem griču. In kaj bo ministrstvo storilo, da se obnova Gradu Štanjel čim prej konča z ureditvijo grajskega kompleksa, da bo omogočal v obnovljenih prostorih visokošolsko izobraževalno dejavnost in visokokakovostne kulturne prireditve, strokovne in znanstvene posvete itn.? Kakšna bo nadaljnja usoda tako imenovanega kulturnega tolarja? Kako bo morala država pri obnovi in revitalizaciji Štanjela na griču usklajevati zasebni interes lastnikov posesti in stavbnega fonda na griču in interes arheološke, zgodovinske, arhitekturne in restavratorske stroke pa tudi interes države, da dobi Štanjel kot kulturni spomenik svoje pravo podobo in vlogo? Kakšni so v tem smislu kratkoročni načrti ministrstva in kakšni bodo morali biti njegovi načrti na daljši rok? V Štanjelu z Gornjo in Dolnjo vasjo, s kulturnimi sledmi luilštatskega gradišča, rimske postojanke, srednjeveške utrdbe s stolpom Gledanca in z gradom Ledenica, z novoveškim obzidjem pred turškimi vpadi, s Fabianijevim vrtom in Spacalovo galerijo lahko prepoznamo Atene slovenskega Krasa, ki zahtevajo posebno pozornost. Vizija razvoja Štanjela je bila v sklopu Pilotskega projekta Krasa, ki ima sedež v Štanjelu, določneje oblikovana s sprejetjem novih prostorskih izvedbenih dokumentov, ki so bili narejeni v zadnjem času. V letu 2004je bila sprejeta Urbanistična zasnova za Štanjel in Kobdilj, na njeni podlagi pa sta bila v letu 2005 narejena dva pomembna lokacijska načrta - občinski lokacijski načrt za historični del Štanjela ter občinski lokacijski načrt infrastrukture za Štanjel in Kobdilj. Pri pripravi vseh dokumentov je Ministrstvo za kulturo intenzivno sodelovalo. Sprejetje navedenih dokumentov je, poleg čisto uporabne vrednosti, npr. kot podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, pomembno tudi zato, ker predstavlja (končno) uradno veljaven konsenz različnih subjektov o nadaljnjem razvoju kraja. Štanjel bo v prihodnosti tako ostal predvsem živo naselje s stalnimi stanovalci, katerim se odpira možnost, da si zaposlitev ustvarijo v turizmu, temelječem na bogati kulturni dediščini kraja (prostor za storitvene dejavnosti, vezane na turizem, ali kot servis stalnim prebivalcem itd.). Novi prostorski dokumenti spodbujajo tudi umeščanje upravnih in izobraževalnih dejavnosti - to so programi, s katerimi bo Štanjel ponovno dobil nekdanji pomen kot središče tega dela Krasa, hkrati pa bi omilili izrazito sezonski značaj turizma. Ministrstvo za kulturo pomaga na več načinov. S sredshd »kulturnega tolarja« poteka sedaj več obnov v vasi, tako objektov privatnih investitorjev kot tudi v objektov v lasti Občine Komen. Posebno pomembno je nadaljevanje obnove gradu, ki bo deda nove prostore za nove programe (dodatni pisarniški oziroma večnamenski prostori, primernejši prostori z.a arhiv Maksa Fabianija, depo galerije L. Spacala, ki bo olajšal organiziranje občasnih razstav v galeriji in spodbudil bolj živahen razstavni utrip; v kletnih prostorih spodnjega pcdacija se nadaljujejo dela pri urejanju vinoteke in vinske kleti, kar bo bistveno obogatilo sedanjo ponudbo gradu in Štanjel postavilo na zemljevid tudi kot center krnskih vin). Skratka, Ministrstvo za kulturo investitorjem v Štanjelu nudi sredstva, z direktnim delom na terenu pa vzpostavljamo tudi kar se da konstruktiven dialog z ljudmi - bistvo obnove in revitalizacije je v vsakem primeru v ljudeh - domačinih. Poskušamo jim pomagati in jih usmerjati, da prepoznajo varovanje kulturne dediščine kot priložnost za razvoj. Za »male« investitorje so spodbuda tudi investicije države (oziroma občine) v spomenike v svoji lasti. Tak je npr. Ferrarijev vrt, ki se zadnja leta že uspešno vključuje v ponudbo kraja, obnovitvena dela pa se bodo nadaljevala tudi v prihodnje... Konkretno: zaključek postopka urejanja statusa delov spomenika/parcel, ki so bile označene kot splošno javno premoženje, urejanje razmerij s sedanjimi uporabniki, definiranje režimov uporabe in varovanja posameznih delov parka, ki takih režimov še nimajo ali so ti presplošni, obnovitveni posegi v dele spomenika, ki do sedaj niso bili ustrezno evidentirani in obdelani, hortikulturna obnova osrednjega dela Ferrarijevega vrta, dokončanje ureditve cistern in drugih elemetov Fabianijevega vodovodnega sistema itn.; izpeljava postopka za oddajo vrta v dolgoročni najem, sodelovanje pri pripravi programov, ki se bodo potekali v vrtu oziroma v Štanjelu kot celoti in ki pomenijo varovanje in promocijo kulturne dediščine in hkrati obogatitev kultutmo-turistične ponudbe kraja. In še kaj bi se našlo! Kot zgodovinarja Vas prosimo, če v kratkem označite geopolitični, gospodarski in družbeni pomen kraškega prostora od Ljubljane in Ljubljanskega barja prek Notranjskega krasa in Brkinov, Divaškega, Komenskega in Goriškega Krasa ter Vipavske doline do Soče za Slovence - gledano od njihove poselitve tega prostora do danes. Mislimo predvsem na njegov pomen kot prostora, čez katerega od nekdaj vodijo poti med Sredozemljem in Panonsko nižino ter Črnim morjem, in kot prostora, na katerem so se soočali vplivi različnih kultur - keltske, romanske, frankovske, germanske, slovanske. In radi bi zvedeli za Vaš pogled na večno dilemo prostora pokrajine Kras ob meji z Italijo, s katero deli Slovenija sedaj skupno usodo združene Evrope... Kako v prizadevanjih za poglabljanje večkulturnosti na tem prostoru spodbujati in zagotavljati med našim prebivalstvom nacionalno pripadnost in nacionalni ponos? Kakšna naj bi bila v tem smislu najprimernejša tako imenovana kulturna politika; kakšna vzgojna politika in kakšna informacijska politika, da o gospodarski politiki posebej ne govorimo? Slovenija ima izjemno geostrateško lego v osrednjem delu Srednje Evrope, kjer se na najmanjšem prostoru srečujejo naj- večje naravne pokrajine Evrope. Panonska nižina se širi daleč na vzhod, alpsko pogorje sega globoko na zahod, vmes so Ljubljanska vrata, skozi katera vodijo najstarejše poti med Vzhodom in Zahodom. Mediteran, ta zibka sodobne civilizacije se na drugi strani prav v Tržaškem zalivu zaje najgloblje v evropsko celino. Kras, ki je v jedru tega sredo-zemlja vsem podobnim lmravnim pojavom po svetu dal ime, je s svojimi podzemskimi in nadzemski-mi krasotami naš najbolj samonikel okras. Izjemni biotski raznovrstnosti se tukaj pridružuje posebna kulturna raznolikost. Za nas je največji izziv, da bomo znali to presežno vrednost našega prostora v skladu z načeli trajnostnega razvoja v 21. stoletju vgraditi tudi v kulturni, socialni in gospodarski sistem sodobno organizirane družbe. Zavedamo se posebne občutljivosti tega obmejnega področja, zato v širši regiji podpiramo delovanje treh gledališč, ki so se programsko na našo pobudo letos začela med seboj povezovati. Premično kulturno dediščino tega območja pokrivamo z urejeno muzejsko mrežo. Za nepremično kulturno dediščino pa bi s sredstvi, ki so nam na voljo, radi vzpodbudili sistematično in celovito prenovo. Na zadnjem razpisu ministrstva smo podprli dva multimedijska centra v Gorici in Tolminu, da bodo mladi lahko v stiku z najsodobnejšimi kulturnimi praksami in informacijskimi tehnologijami tudi v tem delu Slovenije. Hkrati pa smo tem novim kulturnim centrom dali nalogo, da povežejo čim več kulturnih subjektov v okolju, v katerem delujejo. Ministrstvo za kulturo bo Ministrstvu za gospodarstvo predlagalo izdelavo oglasa, ki bi se predvajal na tujih televizijskih postajah in bi vključeval zanimivo in privlačno predstavitev Škocjanskih jam, Postojnske jame, Lipice in lipicancev... Menimo, da bi bilo treba Kras, Notranjsko in Primorsko z vsemi znamenitostmi še bolj kot doslej vplesti v turistično ponudbo Slovenije. Vprašanja: Dušan Rebolj KRAŠKO STAVBARSTVO - IZJEMNA KULTURNA VREDNOST SLOVENSKEGA PROSTORA Živa Deu »Iz kamna je zidna hiša, ki so ji med zidove, da se mu ne bi tožilo po zemlji, nasuli materinske prsti, iz kamna so žlebovi, da bi se voda lahko še naprej igrala in tako ostala mlada, iz kamna so jerte, ramena oken in vrat, da na njih plečih mimo sloni moja hiša« (Ciglič, Z, 1993: Kamniti svet.- Koper, str. 8). Vloga in pomen stavbarstva v kraški kulturni krajini Kras je v slovenskem prostoru zdaj že vsem dobro poznana pokrajina, ki jo poleg z brinovim grmovjem in kostanjevo -hrastovimi gozdovi zamejenih vinogradov, sadovnjakov in pašnikov zaznamujejo tudi strnjeno oblikovana naselja. Mnoga naselja so zaradi prostorsko izpostavljene lege na slemenih ali pomolih mehko valovitega hribovja vidna že od daleč. Poleg dominantne lege in zgoščene oblike pa naselja v tej podnebno mili pokrajini razpoznavno zaznamuje še paleta povezovalnih značilnosti, vpetih v raznolike podrobnosti urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja. Vzrok za kakovostno in značilno razpoznavnost kraškega stavbarstva je skrit v stoletja trajajočem zorenju s kamnitim gradivom povezanih gradbenih meril, razvitih z neprekinjenim upoštevanjem naravnih danosti in povezanih s spreminjajočimi se družbenogospodarskimi razmerami in umetnostnimi tokovi, ki so v pokrajino prihajali iz sosednje Italije. In prav ohranjena strogost in prvotnost kamnitih grajenih struktur, struktur, ki sooblikujejo med gorami in morjem razpeto kraško gričevnato pokrajino, je tista izjemna kakovost, ki to kulturno krajino vrednostno zaznamuje ter jo ohranja razpoznavno tako v slovenskem prostoru kot tudi v prostoru zunaj naših meja. Toda, ali je razpoznavnost in lepota kraške pokrajine, njenih naravnih in kulturnih danosti večna in sama po sebi umevna? Ali lahko s prostorom Krasa počnemo karkoli, pa bo ta trditev še vedno držala? Zal, ugotavljamo, da ne! Likovno okolje notranjih delov naselbinskih stmktur in likovna podoba naselij v kraški kulturni krajini se namreč slabša zaradi velikega števila nestrokovnih posegov v stara poselitvena jedra kot tudi zaradi poplave nedomiselno, globalno in bahaško zasnovanih objektov, ki dnevno vznikajo na naselbinskih robovih. Z likovno neskladnim preoblikovanjem kraške kulturne krajine pa so tesno povezani tudi kul- turna degradacija, izguba arhitekturne identitete in stopnjevanje obremenjenosti okolja, ki se odraža v onesnaženju zraka, voda in drugih naravnih virov. In posledica naštetega je postopno zmanjševanje kakovosti bivanja. Izhodišča sodobnemu urejanju grajenih struktur: trajnostni razvoj in kulturna raznolikost Slovenska država je s ciljem, da se izboljša stanje v urejanju prostora, in v sozvočju z mnogimi normativnimi in vrednostnimi akti (Agenda 21, Agenda habitat. Carigrajska deklaracija o mestih in drugih naseljih), sprejetimi v Združenih narodih, Evropski uniji in Svetu Evrope, izoblikovala in sprejela nov prostorski dokument - Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 2004) je v poglavju o razvoju mest in drugih naselij zapisano: »Pri načrtovanju in urejanju mest in dmgih naselij se stremi k urejanju in prostorsko uravnoteženem in oblikovno skladnem razvoju posameznega naselja tako, da se zagotavlja arhitekturno prepoznavnost. Arhitekturna prepoznavnost se odraža v regionalnih urbanističnih in arhitektonskih značilnosti območij. Pri prenovi, načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka in oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami.« Odlično oblikovana usmeritev varstva naravnih danosti in varstva kulturnih raznolikosti v stavbarstvu kulturnih krajin, ki je podprta še z najnovejšo mednarodno Konvencijo o ohranjanju kulturne raznolikosti, sprejeto 20. oktobra 2005 na konferenci OZN v Parizu, temelji na razvitem odnosu novega do starega; temelji na odnosu, ki poskuša prepoznana stavbna merila in vrednote od včeraj prilagoditi za danes in jutri. 1 n r rrf Zgoščeno podobo naselij ustvarjajo domačije, ki se med seboj stikajo ali celo zraščajo. Funkcionalno različne stavbne enote, vzdolžne enonadstropne ali dvonadstropne stavbe ene domačije so namreč zvezno nanizane po robu stavbne parcele. Izvoren robni način gradnje je poleg strnjenosti omogočil neprestano prilagajanje potrebam bivanja in dela ter postopno oblikovanje obzidanega, delno ali popolnoma zaprtega dvorišča - »borjača«. Značilno zgoščenost naselij brišejo stavbe, ki jih gradijo na robovih naselij. Stavbe, ki so postavljene v jedru velike parcele in so globalno oblikovane, ne udejanjajo nobene domače in mednarodne zaveze o kakovostnem razvojnem urejanju naselij v krajinah. V nasprotju z okolje obremenjujočim procesom arhitekturne globalizacije, ki vedno bolj uničuje raznolikost kulturnih krajin sveta, trajnostni razvoj z ohranjanjem kulturnih raznolikosti v razvoju grajenih stmktur temelji na kakovostnem dialogu med starim in novim, na dialogu, ki uspešno povezuje med seboj univerzalno civilizacijske in avtohtono kulturne aspekte gradnje. V tem dialogu ima razvojna prenova stavbne dediščine, četudi mševine, pred graditvijo novega gospodarsko in ekološko prednost: je racionalnejša v porabi prostora, sredstev in energije in zato tudi manj obremenjuje okolje (trajnostni razvoj). Poleg umnega izkoriščanja naravnih danosti se z razvojno prenovo ohranjajo tudi kulturne vrednosti. Novo pa mora biti oblikovano tako, da so z znanji in modrostjo sedanjosti oplemenitene ugotovljene kakovostne in trajno uporabne vrednosti obstoječega. »Bolj bi se morali poglobiti v tisto, kar nas preteklost in izkušnje drugih lahko naučijo, in se vesti razumno, ne pa, da vedno znova poskušamo iznajti toplo vodo! Pri načrtovanju novih stavb lahko s pravilnim razporejanjem prostorov, z upoštevanjem preteklih izkušenj in s prilagajanjem prostorov novim zahtevam življenja, z drobnimi novimi spoznanji in izboljšavami napravimo v bistvu zelo veliko zn dobro počutje ter prijetno vsakdanje bivanje« (Mušič, V., B., 2000: Ideal olajšati in osmisliti življenje - priloga Dela Izziv 2000,- Ljubljana, 3.1.2000). Udejanjanje normativnih izhodišč, dialog med starim in novim v razvojnem urejanju grajenih struktur Razvojno oblikovanje naselij in arhitektur, ki bodo tenkočutno povezale v naši prostorski stvarnosti pretrgane niti med preteklostjo in sedanjostjo in tako razvojno ohranjale nam lastno kulturo stavbarstva, pa je trdo in zahtevno delo, ki mu, kot kažejo zadnji posegi v prostor, še nismo kos. V razvojnem oblikovanju naselij in v urejanju slovenskih kulturnih krajin se ne udejanja trajnostno urejanje grajenih stmktur s prenovo v poudarjeni in večplastni vlogi varstva kulturne raznolikosti. Zdi se, daje uporabnikom in tudi mnogim načrtovalcem novih urbanih rešitev ter oblikovalcem novih arhitektur zdravo okolje in razvojno varstvo nam lastne stavbne kulture, ki jo izpovedujejo podedovane grajene stmkture, nerazumljeno ali celo upoštevanja nevredno pisno dogajanje v dokumentih in aktih, ki so onstran njih. Ugotavljamo namreč, daje prenova kot trajnostno prednostna dejavnost v urejanju grajenih stmktur zapostavljena. Paradni konj razvoja naselij je še vedno gradnja novega. In to novega, ki od postavitve v prostor do končne vidne podobe ne upošteva in nadgrajuje v proštom gradbenega posega že oblikovanih meril in vrednot identitetnega stavbarstva. Se več! Globalno oblikovane in trenutno modne betonske, v steklo, kovino, les ali omet oblečene stavbe so zasnovane tudi brez upoštevanja načel o varstvu okolja (trajnostni razvoj). Strokovnjaki namreč že dalj časa opozarjajo, da večina sodobnih in modnih betonsko-kovinsko-steklenih stavb - tako v zasnovi kot v podrobnostih - ni prilagojena naravnim danostim (vremenske razmere, izoblikovanost zemljišča in dmgo). Pasivno izkoriščanje naravnih virov je tako izključeno; enako sta izključeni racionalnost in energijska varčnost. Poleg naštetega so stavbe izdelane še iz gradiv (beton, aluminij, jeklo, steklo), ki z zahtevno proizvodnjo močno bremenijo in onesnažujejo neobnovljive ali težko obnovljive naravne vire. Lepota Krasa je ustvarjena in od nas je odvisno, ali bo ohranjena Številni raziskovalci našega prostora - arhitekti, etnologi, umetnostni zgodovinarji, zgodovinarji in dmgi - so v številnih traktatih (tudi v reviji Kras) ocenili kraško kamnito arhitekturo kot izjemno vrednost slovenskega prostora; vrednost, kije prerasla čas, v katerem je zorela, je čisto naša in nenadomestljiva. Toda z zadnjim razvojem je kontinuiteta uporabe kamna v stavbarstvu in oblikovanju kulturne krajine prekinjena. Degra- Slike spodaj: Prenove v starih jedrih so v večini primerov izpeljane nestrokovno. Opazna je uporaba sodobnih gradiv, ki z obstoječimi avtohtonimi materiali niso v tehničnem niti likovnem sozvočju, ter oblikovanje detajlov po osladno »kičastih« podobah široke ponudbe izvedb od tu in tam. dacija naselij in kulturnih krajin, ki se v slovenskem proštom dnevno stopnjuje, je opljusknila tudi Kras, od razvoja odmaknjeno in s kamnom, obstojnim in trmastim gradivom, oblikovano kulturno krajino. Kakor da sta tradicionalna obdelava in v stoletjih razvita tehnologija stavbarstva pozabljeni!? Kamen so zamenjali sodobni materiali, beton, aluminij, plastika in dmgo. S kamnom pogojeno oblikovanje se tako izgublja v novih, globalno zasnovanih objektih, od enodmžinskih stavb do družbenih in sakralnih objektov. Toda kamen mora, o tem so si enotni mnogi raziskovalci Krasa in strokovnjaki, ki delujejo v sozvočju z mednarodnimi in domačimi usmeritvami trajnostnega razvoja in varstva kulturnih raznolikosti, ostati razpoznavni element kraških grajenih struktur. Na vprašanje, kaj misH o obnavljanju kraških hiš, je Avgust Černigoj odgovoril: »Tako restavriranje je težavno, ker je material gradnje, kamen, težak. Zdaj živimo v drugačnem času, drugačen je gospodarski položaj, drugačne so zahteve in vplivi iz bližnjih mestnih središč. Potrebna bi bila posebna komisija z nalogo, da nadzoruje osnutke za nove gradnje in popravila že obstoječih zgradb, da se omeji uporaba tujih prvin, ki kvarijo kraško pokrajino in so v nasprotju s slogom obstoječih stavb« (Več avtorjev, 1984: Kraška hiša,- Trento, str. 139). Iz umetnikove razlage in povezano s predstavljenimi usmeritvami razvoja nasebj, ki temeljijo na razvoju novega ob spoštovanju tradicije in ob upoštevanju splošnih načel o varstvu okolja, povzemamo, da bodo morali v proštom Krasa, to je na lokalni ravni, v najkrajšem možnem času izpeljati kakovostna določila in zaveze z jasno oblikovanimi spodbudami in omejitva- V.