8 5 5 4- A A 601OCVUL OSRE^JA KNJIŽNICA p.P. 126 Primorski i neviuk TRST, nedelja, 9. novembra 1980 Abb. postne i gnippo111^ Cena 400 lir PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« lovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. Leto XXXVI. St. 260 (10.780) gg 5. OBLETNICIPODPISA OSIMSKIH^ SPORAZUMOV Obračun in perspektiva Razgovar s predsednikom Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Borisom Racetom _ j®' n°vembra 1975 sta takratna anja ministra, Mariano Rumor ^ fepubliko Italijo in Miloš Mila n* Jugoslavijo, podpisa-j . Sll»ski sporazum med obema ta jV®ma- Njegovo vsebino lahko uehmo v tri bistvene sestavine: K(.u°ncno ureditev meje na vsem jj‘ or,u °d Debelega rtiča do Pesniki P^Peševanje gospodarskega . lovanja med državama s pri-dnsk”'m. Protokolom o prosti in-jen®1Jsk' coni na Krasu; privr-ost načelu največjega možnega »anjšin državljanov ~ pripadnikov Podn^ poteka natanko pet le od Barij sPorazuma. Pet let v med-VenH Cm živlieniu ni dolga doba, ne pa. tudi ne tako kratka, da braču nudi'a Priložnosti za prvi o- si J?n njegovega izvajanja v prak-ii' nrt- n° *e’ ee izhajamo pri t PncBkovanj naše slovenske in *anrn n.Vnosti' ^a ‘uk obračun smo kultnS Predsednika Slovenske Sa r.rno ' gospodarske zveze Bori-iim a.ce,a v obliki razgovora z na-® javnim urednikom. Dozh. ie osimske sporazume v z zadovoljstvom in jih l{r_. ladu s svojo načelno in kon-ot:ni ? Politično prakso ocenila kot sinZ\.primer uveljavljanja hel-in ® listine o evropski varnosti Mo , ovaniu- Na čem še je slo-J taka ocena? u-T. * osimskimi sporazumi se je Pred'^° mil,Tei fisto, kar je bilo iR s,cer. da bo ure-Blav ■ ne‘e iz role desnice j„ ni uzrofc za njeno agresivnost in if*?aricmje napetosti ob meji je "rf °bema državama. Dejstvo sile ** so znorale nacionalistične na jpreusmeriti svojo dejavnost obitr90 Področje in ne na tako kor-0 *n tok° pomembno, kašo. 1B tohko vprašgnje meje. Na-'luJ^zitivna ocenajt sporazuma je rneto še na lem. da je bil spo- tozum „ - zamišljen kot važna etapa ^jOdeloranju obeh držav na vseh obojih od prometa, vodnega sPodarstva in gospodarskega so-zv°Vania nasplošno, pa seveda v z obveznostmi, ki jih vse-* sporazum do naše narodnost-r skupnosti. Brez osimskega spo-rk.^ in v vzdušju, ki je vla-šan’ med obema državama, vpra-la naše skupnosti ne bi prišla ‘Ujinetmi red. je~t -č?mu Pripisuješ dejstvo, da u~-",zaškim nacionalističnim silam žašk ° m°*:)ilizirati tolikšen del tr-Drne a italijanskega prebivalstva u sporazumu? c.~~. Moram priznati, da smo- pod-"»»ali moč tistih tržaških krosov’ 1 obrambi svojih intere , prikazujejo Trst kot središče, dni°B- katerega se vrti bližnji in Uid*1 Prostor. Podcenjevali smo M-1 sposobnost teh krogov, da z Mo ovitimi gesli, z dramatizira-jjjJVPosledic, ki jih nakazuje o-likd spora2um- mobilizirajo veni/. • iooaega mnenja proti ures-Vs.enm teh pobud. Tu gre predat za prosto industrijsko cono. ne" Očitno je seveda, da pri coni d gre lem silam za lokacijo, to-dn Ve!?darle: je po tvojem kakšna vjtlačna lokacija cone od predane sploh možna? sET. Uresničitev lake proste indu v Uske cone, kakor je zamišljena di^orazumu, bodisi po obsegu bo-p’ Po vsebini, je možna le na Bn, Pidenem mestu To resnico je ubadal že senator Sarti, ki je iz-dr,- možnost take cone kjerkoli ,j “Pie. Svojo izključitev vsakršne je t m°žnosti za lokacijo cone jp.kjjt poročevalec v senatni košen ’ Uflotom! v ustreznosti ob-stB9 Predvidene površine, v že ob-in Prometnih infrastrukturah JEPrimerni bližini pristanišč. fS' Ker je nacionalistični razlog Sl.sPr°t°vanju osimski coni na Kra-n,a ln kjerkoli drugje) očiten, se na r. ne zdi čudno, da je gonja ha >otlalističnih sil z Listo za Trst l čelu, vplivala tudi na spremem So stališč tistih političnih sil, ki sprva videle v osimski indu tiski coni eno od priložnosti za J°ven gospodarski vzpon Trsta? jET Nedvomno je, da so te sile po/menile svoje prvotno stališče njp Pritiskom nacionalistične go-J, • V zvezi s tem bi lahko oqe-,j.'. da je šlo za strankarske kose ■ istočasno pa tud> za to, da ar„‘ie iz rok nacionalističnih sil Prih^nent’ ki 0a ?e del tržaškega lj„lvalstva naivno sprejel kot ve-koV?e°a- Ni izključeno, da bi iah-ta korak strank omogočil, da ki h bodočnosti nastala situacija, bud”0 orno0°čito uresničitev te po- pErJe ti zdi, da je spričo vsega tijadanega utemeljen pesimizem kor ’ k' ne verjamejo v kakršno-sim ,®osP°darsko realizacijo iz o-j niškega sporazuma, ko pa je po Slo tealizacij, druSi strani znano, da je že nri-do nekaterih, sicer manjših in da .je naVsezadnle gulrpski duh živ v delu kakih 15 mJ«nih komisij? Er Tak pesimizem je lahko ute e'ien zato, ker je bila doslej onemogočena uresničitev najbolj konkretnega gospodarskega dela sporazuma — proste industrijske cone. Predstavljam si pa, da to ne bo vplivalo negativno na medsebojno gospodarsko sodelovanje ob meji, na drugih področjih in v drugačnih oblikah, ker je res — kot ugotavljaš — da je osimski duh kljub vsemu živ. Nekateri njegovi deli so že popolnoma uresničeni, kot je na primer meja, drugi so zaključeni, kot je vprašanje socialnega varstva. Zopet v drugih delih sporazuma dokaj intenzivno razpravljajo italijansko-jugoslovan-ske mešane komisije. Kot konkreten primer dosežkov bi lahko navedel zgraditev cest pod Sabotinom in na Kolovratu, urejanje mejnih prehodov itd. Kolikor hitreje se bodo vrstili konkretni dosežki, in ne dvomim da se bodo, toliko manj bo osnove za pesimizem. — Poleg teh komisij je za nas Slovence pomembna posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki se bavi s pripravo gradiva za vladni zakonski osnutek za globalno zaščito O delu te komisije in njene paritetne skupine javnost ne pozna podrobnosti. Šele v zadnji fazi je prišlo v javnost nekaj več informacij, ki pa niso najbolj ugodne za Slovence. Kako ocenjuješ dosedanje delo komisije? — Rezultati dela komisije še niso javni, mislim pa, da bodo v kratkem, ker je delo paritetne skupine pri koncu. Z znanimi rezultati vsekakor nismo zadovoljni, in napori slovenskih članov v njej so žal rodili premalo sadov, tako da je obseg pravic, ki so bile skupno dosežene, sorazmerno omejen. Dočim so glede najvažnejših vprašanj, kot je na primer pravica do rabe slovenskega jezika stališča povsem narazen. Edina- svetla točka je soglasje glede postopnega odpiranja slovenskih šol v videmski pokrajini. — Sodiš, da bodo restriktivna stališča italijanskih predstavnikov v komisiji usodno vplivala na sestavljavce vladnega zakonskega predloga za zaščitni zakon? — Kaj bo vlada storila je izključno politično vprašanje. Lahko izrazimo ne le željo, temveč tudi zahtevo, da vlada po 35 letih ne osvoji omejitvenih stališč italijanskega dela posebne komisije in da se bo držala načela, ki je zapisano v preamboli osimskega sporazuma, to je načela o največji možni zaščiti pravic narodnih manjšin. — Ali misliš, da bodo v parlamentarni razpravi o zakonu možne dopolnitve in izboljšave v vladnem predlogu? In še: kakšno vlogo bo lahko pri tem imela zlasti socialistična stranka kot vladna stranka in kot predlagateljica e-nega od zakonskih osnutkov? — Vsekakor so dopolnitve in spremembe v parlamentu možne, kajti posamezne stranke se bodo gotovo ravnale po osnutkih zakonov, ki so jih predložile v parlamentu in ki močno presegajo stališča italijanskega dela komisije. Po drugi strani so tudi v strankah, ki niso izdelale lastnega zakonskega predloga, močne sile. ki so naklonjene širšim pravicam manjšin. Od socialistične stranice pričakujemo, da bo že na vladni ravni zastavila svoj vpliv, da bo vladni zakonski osnutek čim bližji našim zahtevam. — Meniš, da je zakonski predlog poslanke Liste za Trst Gruber - Bencove vsaj do neke mere spremenil odnos do naših zahtev, ki je bil v Listi za Trst doslej v glavnem negativen? ■ — Ne morem povsem verjeti tezam, češ da so ust pripadniki Liste za Trst svobodni v svojih stališčih, posebno če gre za pobudo edinega poslanca te Liste v rimskem parlamentu. Zakonski predlog Gruber - Bencove hočeš nočeš veže tudi samo Listo za Trst in korigira nestrpna stališča, ki jih je glasilo te liste izražalo proti zakonski zaščiti Slovencev. — če smo realisti vemo, da se bo po sprejemu zakona za globalno zaščito začela druga, morda nič manj težka faza boja za njegovo uresničevanje. Kakšna bi morala biti po tvoji sodbi strategija in taktika tega boja? — Po eni strani bo treba obdržati enotnost Slovencev, ki te prišla že doslej do izraza bodis; v političnih nastopih pri predstavnikih italijanske države, bodisi v sami rimski komisiji. Ta enotnost že sama po sebi pomeni tudi enotnost z vsemi demokratičnimi sila mi italijanske družbe. Glavna pozornost bo morala biti usmerjena v to, da ne bo zavlačevanja pri izvajanju zakona, tako kot se to dogaja s sprejetjem same zakonske obveznosti do naše skupnosti. Če zakon ne bi vseboval vseh ti stih pravic, ki jih upravičeno terjamo, bodo seveda naši skupni napori za spremembo samega zakona še bolj potrebni. Pri tem pa računamo tudi na matično deželo kot sopodpisnico sporazuma, da bo budno sledila njegovemu izvajanju in da bo še naprej v oporo našim prizadevanjem. — Če naj povzameva v nekaj stavkih vse kar je bilo rečeno, s kakšnimi realnimi pričakovanji stopamo v drugo petletje veljavnosti osimskih sporazumov in kakšne so giede tega tvoje želje kot predsednika osrednje politične narodnoobrambne organizacije Slovencev v Italiji? — Pričakujemo, da bo zakon v letu 1981 končno sprejet, da bo, kot rečeno, vseboval vse temeljne pravice naše narodnostne skupnosti in da se bodo začela določila zakona čimprej uresničevati. V širšem smislu pa izražam prepričanje, da bodo osimski sporazumi stalnica v boljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo in kot prispevek miru na splošno. Prepričan sem tudi, da bo prišlo do sodelovanja na vseh področjih, ki jih sporazum obsega, kar bo postopno terjalo še dodatne sporazume za utrjevanje sožitja, sodelovanja in prijateljstva -ned sosednjima državama, v neposredno korist zlasti prebivalstva mejnih področij. VEDNO BOLJ NEGOTOV POLOŽAJ PREDSEDNIKA BflNIJfl SADRA Obračunavanje v iranskem vodstvu Aretiran bivši minister Gotbzadeh Bivšega zunanjega ministra obtožujejo, da je izkrivljal resnico o cenzuri v Iranu - Iraška mornarica baje potopila iranski tanker OB 5. OBLETNICI OSIMSKEGA SPORAZOMA S Miloš Minic od dane na obisku v Italiji Udeležil se bo podelitve nagrad «z!afi Osimo E. Colombo napovedal obisk C. Mijatoviča RIM — Predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri izvršnem svetu SFRJ Miloš Minic prispe danes na krajši obisk v Rim ob priložnosti 5. obletnice podpisa osimskih sporazumov. Takrat je za Jugoslavijo podpisal sporazum Minic, ki je bil zvezni sekretar za zunanje zadeve, za Italijo pa tedanji zunanji minister Mariano Rumor. Obisk Miloša Miniča je povezan s podelitvijo nagrad «zlati Osimo*, ki jih bo, od letos dalje, podelila rimska verija Italjug vsako leto osebnostim; ki imajo zasluge za uveljavljanje prijateljstva in sodelovanja med obema državama. letos bodo podelili več nagrad, v prihodnjih letih pa le po dve nagradi,1 eno jugoslovanski in eno italijanski osebnosti, ki jo bodo izbrali bralci revije sami. Imen letošnjih nagrajencev še niso objavili, vendar govore o znanih osebnostih, kot so časnikar Enzo Bettizza, funkcionar zunanjega ministrstva Eu-genio Carbone, senator Pasquale Valsecchi, predsednik združenja italijansko jugoslovanskih prevajalcev Roberto Ducci in in-dustrijec Gianni Agnelli na' italijanski strani, na jugoslovanski pa ravnatelj koprskega radia Miro Kocjan, bivši predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša, član ZIS Boris Žnuderl, profesor na beograjski univerzi Eros Sequi in profesor italijanskega slovstva na zagrebški univerzi Frano Čale. Vendar, kot rečeno, imena še niso uradna. Miloša Miniča bo med obiskom v Rimu sprejel tudi ministrski predsednik Forlani, predvideni pa so tudi ločeni razgovori s predstavniki KPI in PSI. Ob 5. obletnici podpisa osimskega sporazuma sta agencija Alpe Adria in koprska televizija pripravili oddajo z naslovom «0-simo, 5 let kasneje*. Oddaja, ki bo na sporedu, jutri ob 19.30 po koprski televiziji, vsebuje tudi Intervjuja zunanjega ministra Emilia Colomba in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca; oba bomo objavili v torkovi številki Primorske- TEHERAN, BAGDAD — Predvčerajšnjim so v iranskem glavnem mestu aretirali bivšega zunanjega ministra Sadeka Gotbzadeha, ki ga obtožujejo, da je izzivalno govoril po teheranski televiziji. Vest o njegovi aretaciji je včeraj objavil časopis »Islamska republika*, ki tudi dodaja, da so aretacijo izvedli po navodilu vrhovnega odbora za državno varnost, ki so mu po začetku iransko-iraške vojne zaupati najvišjo oblast v državi. Gotbzadeha obtožujejo, da je skupaj z direktorjem druge mreže iranske televizije Mobalegijem Islamom, ki se je izognil aretaciji, izkrivljeno govoril o položaju v zvezi z ameriškimi talci in še posebej o cenzuri, ki naj bi jo vedno ostreje uvajali v vsa sredstva množičnega obveščanja Homeinijevi privrženci. Torej kljub vojni z Irakom se v iranskem vodstvu nadaljujejo obračunavahja med privrženci ajatulaha Homeinija in predsednika Banija Sadra. Položaj le tega naj bi postajal iz dneva v dan bolj majav. Sam Bani Sadr je takoj začel braniti svojega bivšega sodelavca in je poudaril, da je v Iranu vedno manj svobode tiska. Obenem pa je napovedal, da islamski integra-listi nameravajo zapreti tudi njegov časopis «Engelab Elami* in naj bi si s tem zagotovili cenzuro tudi nad samim predsednikom. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo tudi spopadi ob Šat el Arabu. Iransko poveljstvo je včeraj sporočilo, da so Irančani izgubili med raznimi spopadi vzdolž fronte vsaj 175 vojakov in precej vojaške opreme. Iz Bagdada se je izvedelo, da se nadaljujejo boji okrog Abadana, kjer naj bi izgubilo življenje 27 iranskih vojakov. Alji Iraška mornarica pa naj bi potopila sovražnikov tanker in večje število drugih plovil. DUNAJ — Tajnik bPEJC Rene Ortiz je včeraj potrdil, da sc bo sestal 28. novembra na Dunaju svet guvernerjev, na Baliju v Indoneziji pa se bodo sešli 15. decembra ministri za nafto. Bivši minister Gotbzadeh 60>letnica Rapalla Cenjene bralce opozarjamo, da bomo v torkovi številki namenili eno stran časopisa 60 letnici rapalske pogodbe med Italijo in takratno Kraljevino Srbov. Hrvatov ln Slovencev, s katero je okrog pol milijona Slovencev in Hrvatov prišlo pod Italijo in bilo z nastopom fašizma obsojeno na narodnostno smrt. Osrednji članek je posebej za Primorski dnevnik napisala znana slovenska zgodovinarka In avtorici, več znanstvenih knjig o Slovencih v Italiji, dr. Milica Kacin - Wohinz. ga dnevnika. Minister Colombo je v svojem intervjuju vsekakor že napovedal, da bo prispel v začetku decembra na uradni in prijateljski obisk v Italijo predsednik predsedstva SFRJ Cvije-tin Mijatovič, ki bo tako vrnil obisk predsednika Pertinija v Jugoslaviji. BOGOTA — Jugoslovanska u-radna delegacija, ki jo vodi podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, je včeraj končala uradni obisk v Kolumbiji. Sestala se je z najvišjimi kolumbijskimi oblastmi in podpisala dva sporazuma o znanstveno - tehničnem sodelovanju med obema državama na področju kmetijstva in proizvodnje bakra. Delegacija ho danes odpotovala iz Bogote na obisk v Ekvador. Delegacija novinarjev F-JK na uradnem obisku v Sloveniji LJUBLJANA — Delegacija deželnega novinarskega sindikata, ki sta jo vodila podpredsednik Angelo Mazzotta in sekretar Fabio Amodeo, je bila v četrtek in petek na uradnem obisku v Sloveniji kot gost Društva novinarjev Slovenije. Med dvodnevnim obi- skom so se novinarji Furlanije -Julijske krajine srečali z vidnimi predstavniki slovenskega političnega in gospodarskega življenja, ki so jim na kratko orisali politične in ekonomske probleme, s katerimi se sooča slovenska in bolj na splošno jugoslovanska družba, v razgovorih s kolegi v Ljubljani in v Kopru (tu so se sešli z novinarji italijanske narodnostne skupnosti) pa so namenili pozornost predvsem razvijanju sodelovanja in stanovskim vprašanjem. Iz razgovorov je izšla skupna ugotovitev, da je nujno večje vzajemno poznavanje in tesnejše sodelovanje na vseh ravneh; s točno, angažirano in neizkrivljeno informacijo novinarji lahko veliko prispevajo k bo’i-šemu poznavanju in k prijateljstvu med obema narodoma. Ob koncu zahtevnega, vendar prijateljskega in plodnega obiska so novinarji Furlanije - Julijske krajine povabili slovenske kolege na obisk v deželo. Hua Guofeng sprejel Djuranovica PEKING — V kitajskem glavnem mestu sta se včeraj sestala predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič in predsednik kitajske komunistične partije Hua Guofeng. Kitajski gostitelj je med drugim poudaril, da si obe državi prizadevata m mir OB KONCU OBISKA DELEGACIJE SDGZ V BEOGRADU Manjšina pomemben dejavnik pri gospodarskem sodelovanju med SR Srbijo in deželo F-JK Lahko trdimo, da se usmeritev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki se je začela pred dvema letoma s široko akcijo navezovanja tesnejših stikov z Gospodarskimi zbornicami skoraj vseh republik Jugoslavije, ob že tradicionalno dobrem sodelovanju z gospodarskimi strukturami Slovenije, že obrestuje. Komaj končan obisk v SR Srbiji — bilo je to že tretje uradno srečanje z GZ Srbije, a do sedaj najbolj kvalitetno po vsebini in konkretnosti razgovorov med poslovnimi partnerji — to potrjuje. Treba je podčrtati širok razpon obravnavanih problemov in predlogov za njihovo reševanje, od možnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o gospodarskem sodelovanju (Osimski sporazum, sporazum Jugoslavija-EGS), do zelo aktualnih odprtih vprašanj. Nekatera pomembnejša izmed tel? so revizija blagovnih list in zakonskega mehanizma, ki u-reja obmejno menjavo, kriza avtoprevoznikov zaradi jugoslovanskih valutamih omejitev, normativna ureditev zaposlovanja jugoslovanskih državljanov pri nas in nudenja naših obrtniških storitev na jugoslovanski strani. Kljub razliki v potencialu obeh sogovornikov — SDGZ predstavlja gospodarski potencial manjšinske skupnosti, medtem ko je Srbija gospodarsko močna jugoslovanska republika — je bilo ugotovljeno, da je vloga slovenskih gospodarstvenikov iz Italije izredno pomembna kot vezni člen v gospodarskem sodelovanju z Ita- lijo in še posebej kot pospeševalec sodelovanja z gospodarstvom dežele Furlanije - Julijske krajine z oblikami delitve proizvodnih procesov in dopolnjevanja blagovnih in storitvenih kapacitet. Izpolnjevanje te vloge pa pomeni dragocen prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljskega meddržavnega in obmejnega sodelovanja ter uresničevanje ciljev iz osimskega sporazuma in sporazuma EGS - Jugoslavija za kvalitetnejše gospodarsko povezovanje Jugoslavije z gospodarstvi Mhod-nih držav. Slovenska narodnostna skupnost mora znati izkoristiti vse možnosti, ki izhajajo tako iz geografske ;a položaja našega teritorija, kot iz ugodnega mednarodnega političnega sodelovanja v tem koncu Evrope, za krepitev svoje ekonomske osnove kot bistvenega elementa nadaljnjega družbenega razvoja. SDGZ L.1 njeni člani, ki so sodelovali pri obisku v Srbiji, se vračajo bogatejši ne samo zaradi konkretnih obvez za sodelovanje, ki so bile sprejete v Beogradu, ampak predvsem zaradi občutka o povezanosti, ki je v njih dozorel — in prišel do izraza na zaključnem srečanju — zaradi zavesti o njuni še večji medsebojni povezavi, o potrebi po enotnih nastopih na tržišču in novih povezovalnih oblikah med člani SDGZ, ob večji podpori in prisotnosti gospodarske moči, ki jo predstavljajo in upravljajo slovenski denarni zavodi v zamejstvu. JOŽKO MORELJ OKROGLA Mm V ORGANIZACIJI ČEDADSKESA ŠOLSKEGA OKRAJA Ovrednotiti jezikovne in kulturne značilnosti v Beneški Sloveniji V razpravi poudarili potrebo po uvajanju slovenščine v šole, kjer živijo Slovenci in po drugačnem odnosu do krajevnih etničnih skupnosti ČEDAD — Vodstvo čedadske-ga šolskega okraja je v četrtek zvečer priredilo v sejni dvorani čedadskega kmetijskega inštituta razpravo o temi cJezik in' navade na območju Čedada in v Na-diških dolinah». Predstavili so tri referate in sicer profesor Pavle Merku, ki že dolgo časa raziskuje narečja, glasbo in ljudske navade na tem območju, profesori- «11 Popolo» napada Craxija RIM — Glasilo krščanske demokracije II Popolo objavlja danes oster in polemičen članek v zvezi s petrolejskim škandalom in z zadnjimi govoricami o «zadevi Moro*. Gre za odgovor na številne obtožbe, ki lete v teh dneh na razne demokristjanske predstavnike, obenem pa tudi za napad na domala vse ostale politične stranke. «Pojavil se je terorizem novega kova, ki se ne premika več z zasedami in s smrtjo, ampak se poslužuje gladkega papirja, anonimnih intervjujev, sumničenj. Nahajamo se pred jasnim in natančno načrtovanim poskusom, ki noče uničiti te ali one politične osebnosti, ampak celoten vodilni razred in stranko, ki ju je terorizem že itak zelo prizadel in ju je hotel izbrisati z odličja zemlje,» piše 11 Popolo. V nadaljevanju članka je rečeno, da KD ne ve, kdo je pobudnik teh napadov, vendar pa mora biti jasno, da KD ni potisnjena v obrambo. *Nima-mo kaj skrivati: kdor se gre škandalov v upanju, da se bomo uklonili se moti. To velja za vse, kar je v zvezi s petrolejem,» piše avtor članka, ki nato obtožuje KPI, fašiste in skupino tliberal-chic». Vendar, piše II Popolo, je politično najnevarnejši aspekt tisti, ki zadeva eprimer Moro*, ker pri tem prihaja do razkrajanja znotraj političnih sil. Ni naključje, da se pojavlja toliko intervjujev, spominov, izjav, toliko *resničnih verzij*. Brigadisti niso imeli nobenega namena, da bi pustili Mora živeti in slepomišiti z možnostjo izpustitve kakega Piperna ali kakega levega odvetnika je lahko zanimivo kot čenča in kot umazan politični manever, vendar ne dodaja ničesar novega ali koristnega zgodovini tistih 55 dni, piše II Popolo. Komu torej koristi vprašanje, če je bilo mogoče rešiti Mora? To le dodaja zmedo in špekulacijo tam, kjer bi bila potrebna največja jasnost in solidarnost med demokratičnimi silami. Prav zato, piše II Popolo, bi morali v tem primeru ostati pri dejstvih m bi se ne smeli spuščat: v avanturizem. *Ko je Craxi nekaj dni pred umorom Alda Mora v telefonskem pogovoru dejal Piccoliju, da ni nobene možnosti, da bi rešili Mora, ker imajo opravka s tolpo morilcev, je govoril le tragično resnico, ki je danes nihče, niti on sam, ne more spremeniti ali pozabiti,* zaključuje II Popolo in s tem zadnjim stavkom potrjuje, da je napad namenjen v prvi vrsti socialističnemu tajniku Craiiju in njegovim izjavam v zvezi s tprimerom Moro*, obenem pa gre za očitno namenoma slabo prikrito grožnjo, da ne bodo samo demokristjani plačali za petrolejski škandal. ca na pedagoškem inštitutu na fakulteti za jezike videmske univerze Schiavi in profesor geografije m isti univerzi Guido Barbina. Vsubino konference je podrobneje razčlenil predsednik šolskega okraja Vittorio Rotolo, ki je dejal, da bi morali na tem srečanju predvsem pregledati furlanski in slovenski jezik m kulturo, ki sta zasidrana na tem območju. Obenem pa bi morali analizirati, v kolikšni meri sta prisotna in stike, ki sta jih vzpostavila. Raziskali naj bi tudi posamezne družbene sile, ki pospešujejo oziroma zavirajo razvoj teh dveh jezikov in kultur, obenem pa naj bi tudi izpostavili razne politične, verske in šolske strukture, ki bi lahko zagotavljale določen razvoj. Te raziskave naj bi dobile še poseben pomen na omenjenem območju, kjer so se stikale različne kulture. Nato je spregovoril profesor Pavle Merku, ki je analiziral narečja v Beneški Sloveniji in dokazal, da je nekoč slovenščina zadovoljevala vse zahteve po komuniciranju. Zato je nujno, da se ta jezik ponovno vključi v šolo in družbo. Profesorica Schiavi se je omejila na pedagoško vrednost vključevanja lokalne kulture v šolo in to že od samega vrtca naprej. To naj bi bilo še posebej pomembno za zmanjšanje družbenega in psihološkega pogojevanja pri prehitrem prehodu iz materinega jezika na uradnega. •iiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiimMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniimiiiimimiiiiH Prepovedana beseda pa je vendar manjkala Barbana, starodavna romarska pot z lepo Marijino cerkvijo v gradeški laguni. Mrzla februarska svetloba, igra plime in oseke, ki včasih popolnoma razgali peščeno morsko dno. posuto s školjkami in ježki. Bela jahta, s katere se izkrca tržaški škof v spremstvu veljakov. Mi pobožni slovenski fantiči na otoku, v klavzuri duhovnih vaj, čakamo pred cerkvenim vhodom, da nas škof blagoslovi. Kje je škof?’ Spremstvo se je že usulo na plan, a njegova prevzdišenost se še zadržuje v svetišču. Moli za ščave*. reče ironično eden od veljakov. Na ta davni dogodek izpred tri- desetih let sem se spomnil zadnjič, ko sem prebiral povzetke govora, ki ga je imel sedanji tržaški škof Bellomi na praznik mestnega patrom v katedrali sv. Justa. Ni mogoče zanikati, da se znotraj tržaške cerkve v zadnjih letih ni marsikaj spremenilo, če ne drugega, sedi danes m sedežu Enneja Silvia Piccolominija, Bonoma, Karlina, Fogarja človek, ki se ne boji ožigosati moralne, še prej kot e-konomske mizerije današnjega tržaškega življenja in jasno povedati, da brez korenite spremembe v miselnosti, v navadah, v pogledu na svet, ne more biti rešitve. In vendar, naj mi bo dovoljeno izreči kratko melanholično misel. Jasno je, da izvira razdvojenost mesta, o kateri je tožil mons. Bellomi, predvsem iz dejstva, da velik del tržaškega prebivalstva (bržkone prav tisti, ki se proglaša za kristjana) ne more odpustiti-ti Slovencem smrtnega greha, da so: in to ne samo onkraj meje, ne samo na tvisoki planoti*, ampak, pohujšanje vseh pohujšanj, celo v samem mestu. Poleg tega, ne samo, da Slovenci grešijo, ampak v svojem grehu celo vztrajajo. Zase zahtevajo nekakšno globalno zaščito, hočejo finančno podporo za svoje kulturne ustanove, z obla- stmi se žele sporazumevati v svojem jeziku. «Errare humanum, per-severare diabolieum est.* Tako bolj ali manj mislijo tisti ljudje, tisti krogi, ki so krivi, da je naše mesto zašla v krizo, kakršne morda celo v dobi fašizma ni poznalo. Škof je to krizo z velikim pogumom izpovedal, a njenega pravega vzroka, namreč odnosa velikega dela tržaškega ljudstva do nas, ni imenoval. Od tod moje melanholično razmišljanje. Ali je treba hrabrosti mučencev, da s katedre sv. Justa izrečeš prepovedano besedo: Slovenci? JOŽE PIRJEVEC Barbina je spregovoril o odnosih med teritorijem, človeško skupnostjo in jezikom in pri tem je izrazil svoje nezaupanje v odpravljanje kulturnih razlik. Samo spoštovanje in ovrednotenje krajevne kulture in jezikov bosta prispevali k večji harmoniji vseh treh komponent lega. kar imenujemo etnična skupina. Vsi trije govorniki so zagovarjati stališče, da je prav šola tisto središče, v katerem morajo otroci in mladi odraščati povezani z lastno kulturo To še posebej velja za obdobje predšolske vzgoje in osnovne šole, ko se otroci prav s pomočjo jezika vraščajo v okolje. V razpravi so prisotni še poglobili načete probleme. Ali naj bi Na Poljskem narašča napetost VARŠAVA — Stanje na Poljskem se neprijetno zaostruje. V torek bi moralo vrhovno sodišče odločati o prizivu sindikata Solidarnošč proti sklepu prvostopenjskega sodišča, ki je delno spremenilo statut sindikata. Sindikalni voditelji so že napovedali splošno stavko, če njihov priziv ne bo ugodno rešen. Po drugi strani pa poljski politični voditelji opozarjajo na nevarnost »stopnjevanja napetosti*. Veliki pogajalec iz Gdanska Jagielski je včeraj dejal, da »naraščanje zahtev škoduje postopku družbene stabilizacije*. eden izmed partijskih sekretarjev, Tadeusz Grabski, pa je dejal, da odklanjanje priznanja vodilne vloge poljske združene delavske partije pomeni politizaciio sindikata, kljub trditvam da je le ta nepolitičen. z vsemi močmi ohranjali jezikovno stvarnost, ki sta jo prizadeli gospodarski in družbeni razvoi z nasiljem nad ustavo, ali pa naj bi se zavzeli za globalni razvoj etničnih skupin? Ali naj bi se zasidrali v dosedanjo prakso, ali pa naj bi zagotovili uveljavljanje prave zavesti na primer z uvajanjem slovenščine v šole in pod-piraniem zahtev po upravljanju teritorija? Na ta vprašanja naj bi odgovoril čedadski šolski okraj. P. PO PETKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sklep o varianti 25 nikakor ne upošteva zahtev in potreb krašfcega prebivalstva Nove s premim be še bolj zaostrujejo dosedanje gradbene omejitve v vseh vaseh kraške planote - Kdaj bodo izdelani podrobnostni načrti? Kot smo že včeraj poročali, je tržaški občinski svet v petek ponoči z večino glasov sprejel sklep občinskega odbora Liste za Trst s protjugovori na spremembe in popravke, ki jih je deželni tehnični odbor vnesel v varianto 25 občinskega regulacijskega načrta. Za sklep so glasovali svetovalci Liste, KD. PRI in PSDI, proti so glasov.ali socialisti in radikalci, predstavniki KPI in SSk pa so se vzdržali. Pričakovali smo, da bodo občinski upravitelji Liste vsaj tokrat sprejeli zahteve prizadetega slovenskega prebivalstva in rajom skih svetov za zahodni in vzhodni Kras in dali končno slovenskim vasem od Bazovice do Križa nova gradbena pravila, ki naj bi po tolikih letih dokončno odpravila stroge gradbene omejitve tako v izvirnih jedrih vasi, kot na tako imenovanem razvojnem območju. Z novimi predlogi Liste za Trst, ki jih je podprla tudi Krščansko demokracija, se je položaj , za slovenske vasi na kraški planoti še poslabšal. Nove spremembe, ki jih je občinski odbor vnesel z varianto 25 in jih je občinski svet odobril z večino glasov, še bolj zaostrujejo dosedanje gradbene omejitve v vseh, vaseh od Križa do Bazovice. Lista za Trst je spremenila tudi del variante 25, ki- se, nanaša na vasi od Opčin do Bazovice in ki jih je deželna uprava že odobrila; lista predlaga, da se tudi stari del Opčin, Banov, Trebč, Padrič, Gro-pade, Bazovice in celo Lonjerja «zaščitijo kot zgodovinska središča» in da bo treba za vse te vasi, kot je bilo že določeno na osnovi deželnega urbanističnega načrta za Kontovel, Prosek in Križ, sestaviti nove podrobnostne regulacijske načrte. To pomeni, da je občinski odbor s podporo Krščanske demokracije v občinskem svetu ponovno popolnoma zavrnil vsako gradbeno dejavnost v slovenskih vaseh tržaške občine. Hkrati je občinski odbor spreme nil na slabše tudi pravila variante 25 iz leta 1977., ki jih je dežela že odobrila in ki se nanašajo na razvojna območja slovenskih vasi, ki so v varianti označena pod črko «P.». Na tem območju je varianta dovoljevala, da se lahko zida stanovanjska hiša na zemljišču, ki ima najmanj 1000 kv. metrov. Odbor je sedaj vključil to območje v «ob-mcčje C». ki predvideva, za vsako gradbeno dovoljenje posebej, lotiza-cijo sporazumno z občinsko upravo, ki da za vsakp gradnjo posebej gradbeno dovoljenje po svoji u-videvnosti. Z odobritvijo novih popravkov variante 25 so bili v glavnem prizadeti samo prebivalci slovenskih vasi zgornje okolice. Občinski odbor je med razpravo v občinskem svetu zavrnil tudi zahtevo po o-krepitvi uradov za urbanistiko, da bi jih usposobili za čimprejšnjo izdelavo podrobnostnih regulacijskih načrtov za slovenske vasi. Te načrte naj bi izdelali zasebniki, zato obstaja nevarnost, da se bo izdelava teh načrtov zavlekla v nedogled. Poleg tega sta lista in KD zavrnila tudi predloge svetovalcev KPI, naj bi vsaj določili, da se v vaseh slovenske okolice dovoli povečanje obstoječih hiš za toliko, za kolikor je dovoljeno povečanje vil na Opčinah in zgradb na igrišču golfa pri Padričah. V zvezi s petkovo sejo tržaškega občinskega sveta moramo še zabeležiti, da je bil sprejet spreminje-valni predlog KPI k varianti 25. po katerem bo omogočeno nadaljnje delovanje slovenskega strokovnega zavoda v okviru bivše psihiatrične bolnišnice. s. š. Nova kasarna pri Fernetičih Pisma uredništvu -r:rr— * * fr-.. ..... .............. Včeraj so pri Fernetičih izročili namenu novo kasarno obmejnih policijskih stražnikov. Slovesnosti se je udeležilo veliko družbenopolitičnih osebnosti, med temi predsednik deželnega sveta Colli in re-pentabrski župan dr. Colja, predstavniki vojaških oblasti in tržaški prefekt Marrosu. Gostje so si ogledali nove prostore, ki jih bodo koristili obmejni stražniki, saj so staro kasarno ob izgradnji avto-porta porušili Seminar slovenskih šolnikov na Tržaškem Kot ste že poročali v vašem dnevniku z dne 1.11.1980. se bo 12. t.m. začel seminar za slovenske učitelje, vrtnarice in profesorje. Program in teme so bile jasno nakazane, vendar so nastale nejasnosti glede grupiranja učiteljstva. Na Tržaškem je pet didaktičnih ravnateljstev, ki jah upravljata dva ravnatelja. Kot je znano, so določili za seminar tri predavatelje in s tem v zvezi tri sedeže, kjer se bodo predavanja vršila rotacijsko. Nezadovoljstvo in ogorčenje je nastalo prav zaradi tega, ker so določili grupe učiteljstva brez kriterija. Namreč nabrežinsko didaktično ravnateljstvo bo imelo sedež seminarja v Nabrežini, dolinsko didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu in sicer na učiteljišču A. M Slomšek, opensko didaktično ravnateljstvo na Opčinah v Finžgarjevem domu. Kam pa mestne šole? Sprašujemo se, kako je mogoče, da se morajo vse mestne šole in sicer šole didaktičnih ravnateljstev Sv. Jakob in Sv. Ivan avtomatično priključiti skupini openskega di- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHii S SINDIKALNE SKUPŠČINE «CA A » Delavci miljske ladjedelnice zahtevajo takojšnje ukrepanje V sedanjem položaju ni mogoče čakati na izdelavo področnega načrta - V torek javna manifestacija V petek dopoldne so se v menzi obrata zbrali na sindikalni skupščini delavci miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriaticom, katerim so člani odposlanstva, ki so prejšnje dni obravnavali vprašanje ladjedelnice z ministrom za državne soudeležbe De Michelisom, poročali o rezultatih tega srečanja. Skupščine so se. udeležili senatorka KPI J. Gerbec, poslanec Cuffaro, pokrajinski ta mik CGIL Gialuz, pokrajinski tajnik CISL Degrassi, sindikalist Capozza za sindikat kovinarjev, miljski podžupan ter člani tovarniškega sveta. Kakor smo že poročali v našem listu, je minister De Michelis na srečanju z miljskim odposlanstvom zagotovil, da bo via'da upoštevala težavnost položaja v ladjedelnici, in sicer trenutku, ko bo v raz- razvoj ladjedelskih dejavnosti. V tem o-kviru bo vlada konkretno predlagala družbi Fincantieri, naj pristopi h «Cantieri Alto Adriaticom s tem, da prevzame 20 odst. njene delniške glavnice. Prva pripravljalna seja v zvezi z načrtom za razvoj ladjedelništva — je še pristavil minister De Michelis — bo v torek, 11. novembra, ko bo prisoten tudi minister za trgovinsko mornarico Compagna. Delavci, zbrani na skupščini, so vzeli z zadovoljstvom na znanje vest, da je vlada pripravljena vplivati na Fincantieri, da bo pristopila k glavnici miljskega obrata, s čimer se bo stopnja njene «publi-cizacije® povzpela na 69 odst. (49 S&.T3S5, tSSklrS CT5 so. poverili svojim sin- morali prež veti zasebni podjetniki. Prav tako ostane odprto vprašanje novih naročil, kajti ladjedelnica bo v dveh mesecih praktično dokončala obe ladji v gradnji (trajekt za Tržaški Lloyd in manjšo enoto za ladjarja D’Alesia). K temu je treba dodati še negativno dejstvo, da nekateri delavci še vedno čakajo izplačilo zaostalih prispevkov iz dopolnilne blagajne. V takem položaju ni mogoče čakati na izdelavo vsedržavnega načrta za razvoj ladjedelstva — so poudarili delavci — temveč so za miljski obrat potrebni nujnejši ukrepi. Delavci so zaradi tega ocenili v glavnem za negativno srečanje odposlanstva z ministrom De Mihe- da ostane še vedno odprto vprašanje preostalih 31 odst., ki bi jih pravi vsedržavni načrt za .........................................M.....1.1.111.......................................................................................M.-«...............-« NA POBUDO DOUNmiSVM^IM , ^ Proslava oktobrske revofdcije Proslava je bila v gledališču «F. Prešeren» - J. Gerbec in IV. Bordon o pomenu in naukih tega zgodovinskega preloma - Uspel nastop koroških študentov Dolinska sekcija Italijanske komunistične stranke je sinoči priredila v 'ledališču «Franče Prešeren® v Boljuncu proslavo oktobrske revolucije. Kakor je v uvodnem posegu poudaril tajnik sekcije Germano Švara, se je 7. novembra 1917. leta začela v Rusiji revolucija proti buržoaznemu razredu, ki se je v poznejših letih razplamtela tudi v številnih drugih državah. Današnja naloga komunistov, je zaključil Švara, ki so prevzeli ideale in svetovni nazor tedanjih bojevnikov za svobodo, je, da krepijo stranko in privabijo vanio zlasti mladino. Slavnostna govornika na proslavi sta bila senatorka Jelka Gerbec in miljski župan IViller Bordon. Gerb-čeva je kratko povzela politični, gospodarski in socialni razvoj ■ Sovjetske zveze v teh 63 letih, tako da se država danes uvršča v sam vrh razvitih- držav na svetu. Kar zadeva sedanjo ureditev SZ, je Gerbčeva naglasila nujnost orizna-nja vseh državljanskih svoboščin, glede njene zunanje politike pa se KPI ne strinja s primeri vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov. katerim je treba v določanih trenutkih sicer zagotoviti bratsko pcmcč, vendar tako, da lahko vsak zase odloča o svojih življenjsko važnih problemih. Govornica se je nato dotaknila sedanjih političnih razmer v Italiji in v svetu s posebnim poudarkom na vprašanja, ki jih odpira izvolitev Reagana za novega predsednika ZDA. Ob koncu se je pomudila še ob vprašanju slovenske manjšine v Furlaniji -Julijski krajini ter naglasila, da slednja pet let po podpisu osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo še vedno čaka na izglasovanje globalnega zakona, ki naj zajamči njene pravice. Nato je spregovoril miljski župan Praznično vzdušje v novem šolskem centru v Miljah Zaradi pomanjkanja prostora so jz današnje številke morali izpasti rubrika Darovi in prispevki ter številna poročila n življenja okoliških vasi. Ob obvezi, da bomo to gradivo objavili v najkrajšem času, se oproščamo dopisnikom in bralcem ter jih prosimo za razumevanje. Uredništvo Za slovenske otroke iz miljske občine bo reden pouk z jutrijšnjim dnem stekel v novem šolskem centru v središču Milj. Za Slovence miljske občine je to vsekakor velik dogodek, če upoštevamo, koliko so si prizadevali za njegovo uresničitev. V novih prostorih v Ul. D’An-nunzio bo tako obiskovalo pouk 45 otrok, kolikor jih šteje šola s celodnevno zaposlitvijo iz Žavelj, oziroma od-Korošcev, v vrtec pa bo hodilo 33 otrok. , Ta toliko pričakovani dogodek so Učitelji, starši, vsi tisti, ki so ka- korkoli prispevali k uresničitvi šolskega centra in malčki sami proslavili s prazničnim srečanjem v novih prostorih. Ob tej priložnosti so o-troci pripravili prijetno presenečenje s kratko a prisrčno prireditvijo. Nastopil je tudi miljski pevski zbor «Jadran®. O pomenu šolskega centra je spregovoril najprej Kiljan Ferluga, v imenu občinske uprave pa sta spregovorila župan Bordon in slovenski odbornik Jurij Vodopivec. O včerajšnjem srečanju bomo vsekakor š« poročali. Bordon, ki se je dalj časa pomudil ob sedanjem političnem, socialnem in gospodarskem položaju v Italiji, ob koncu pa se je tudi sam dotaknil vprašanja slovenske manjšine v teh krajih in poudaril prizadevanje komunistov, v tradiciji idealov oktobrske revolucije, za u-strezno rešitev tega problema. V kulturnem delu proslave je sodelovala godba na pihala iz Ric-manj, člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju pa so uprizorili uspel niz «Prizorov iz nemških noči®, s katerim so prikazali bridke žvljenjske izkušnje, ki so si jih Slovenci na Koroškem nabrali pod avstrijsko «demokracijo» od rjavega® 10. oktobra 1920, ko je Koroška pripadla Avstriji, pa do današnjih dni. Podaljšano delovanje medministrskega odbora za izvajanje Osima Senatna komisija za zunanje zadeve je dokončno odobrila zakonski predlog, ki ga je svoj čas že osvojila poslanska zbornica, o podaljšanju delovanja medministrskega koordinacijskega odbora za izvajanje osimskih sporazumov do 30. decembra 1981. Za komunistično skupino je v razpravo v komisiji posegla senatorka Jelka Gerbec, ki je podprla predlog o podaljšanju delovanja odbora, po drugi strani je obžalovala, da se osimski sporazumi s tako počasnostjo uresničujejo. Sen. Gerbčeva je še posebno omenila, da še vedno niso bile uresničene postavke, ki se nanašajo na status slovenske narodnostne skupnosti, saj se še ni začel parlamentarni iter raznih zakonskih predlogov o globalni zaščiti, ki so 'bili predloženi v obeh vejah parlamenta, po drugi strani pa se še ni zaključilo, ampak je bilo nasprotno podaljšano' do 31. decembra letošnjega leta, delo posebne komisije pri predsedstvu vlade za probleme slovenske manjšine. Taka zamuda, je dejala predstavnica KPI, je nedopustna, še posebno glede na obveze, ki jih je vlada sprejela med razpravo o odlokih za izvrševanje osimskih sporazumov. Sen. Gerbčeva je v imenu svoje skupine formalno zahtevala čimprejšnji zaključek del posebne komisije ter takojšen sklep vlade o morebitni predložitvi lastnega zakonskega osnutka o tem vprašanju, na vsak način pa takojšen začetek razprave o že obstoječih zakonskih osnutkih, tako da bi parlament končno sprejel vsedržavni zakon tudi za slovensko manjšino, kot je to storil še pred leti tako za nemško kot za francosko manjšino. dikalnim predstavnikom nalogo, naj posredujejo njihovo stališče krajevnim predstavnikom vlade. Na poznejšem sestanku z dr. Mazur-com na prefekturi so sindikalisti postopka kar zadeva zaostalih prispevkov dopolnil . ne'’blaghine (INPS naj bi uredila t|£388MSiOL nekžtfcjdfleh). Da pa bi premaknili z mrtve točke tudi vprašanje publicizacije obrata in novih naročil, je delavstvo sklenilo uprizoriti v torek — ko bodo o ladjedelstvu govorili v Rimu — javno manifestacijo. Delavci ladjedelnice se bodo zbrali ob 7.30 v obratu, od koder bodo odšli na Trg Sv. Jakoba. Od tod bodo ob 9.30 krenili v. sprevodu po mestnih ulicah, do sedeža uprave, kjer bodo postavili zahtevo po neposrednem nastopu predsednika odbora Comellija in predsednika skupščine Collija pri pristojnih organih v Rimu. • Tudi danes je na sporedu več praznikov včlanjevanja in proslavljanja obletnice oktobrske revolucije, ki jih prirejajo sekcije KPI. Ob 19. uri bodo proslavljali pri Magdaleni (Reške cesta 7), ob 18. uri pri Sv. Alojziju (Ul. Biasoletto 4) in ob 17. uri pri Sv. Ivanu (Ul. Cilino 40). Martini in Giorgiu Pregarcu se je rodil ŠTEFAN S srečnima staršema se veselijo skavtinje in skavti iz Mačkolj. SINOČI V BAZOVICI ZILJSKA SVATBA V PESMI IN BESEDI Številnemu občinstvu sta se predstavila SPD Rož iz avstrijske Koroške in folklorna skupina «France Marolt» iz Ljubljane Ziljska svatba ali ohcet v pesmi, besedi, plesu in glasbi je bil naziv sinočnjega večera v bazoviški kinodvorani, ki ga je priredilo domače KD Lipa. Vabilu organizatorjev se je odzvalo kar lepo število občinstva, ki je z radovednostjo pričakovalo dogodke na odru, sa; je bila tema večera nadvse rablji va. Takoj na začetku je treba povedati, da ni bila to običajna «ve-selica», ampak je predstava nosila v sebi drugačno, globlje sporočilo. Odkrivanje ljudskega izročila, tako pesmi, plesov, glasbe itd., postaja čedalje bolj vabljivo področje, v katerega skušajo prodreti nekateri kulturni delavci, saj je prav odkrivanje tradicije danes velikega Danes v Avditoriju deželna manifestacija KPI Govorili bodo Giancarlo Pa-jetta, GiorgioRossetdi bi Pa*1-vel Petričič lit""* ■' t V tržaškem Avditoriju bo danes ob 10.30 deželna manifestacija KPI za mir in popuščanje napetosti, za skrčenje vojaških služnosti in za razvoj mednarodnega sodelovanja. Govorili bodo član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pajetta, deželni tajnik Giorgio Rossetti in videmski pokrajinski svetovalec Pavel Petričič. pomena, da spoznavamo tudi seda njost in s tem v veliki meri ceni mo delo naših prednikov. Po drug’ strani pa je prav bazoviško društvo pobudnik večkratnih gostovanj naših rojakov iz avstrijske Koroške. kar je seveda samo po sebi pozitivno. Pevski zbor SPD «Rož» iz Šentjakoba v Rožu in akademska folklorna skupina «France Marolt» iz Ljubljane sta nam sinoči razgrnilI pravo ziljsko ohcet, ki je sad najbrž natančne etnografske raziskave, o čemer so pričali že sam vezni tekst in pa izbor pesmi ter plesov. Občinstvo se je tako seznanilo s starim običajem, ki ga je vsak posamezen kraj kajpak drugače podoživljal, vendar je bil tako preprost, a za naše pojme skoraj pravljičen in dovolj kompliciran, da se je sploh težko vživeti v neki drugi čas in drugo dobo. Sinočnja predstava pa nam je ta čas pribli- daktičnega ravnateljstva. Zdi se nam, da ni prav, da se dela taka krivica samo mestnemu učiteljstvu, v kolikor imajo tudi profesorji in vrtnarice sedež v mestu in sicer v Kulturnem domu in v Gregorčičevi dvorani. Okvirno naj povemo še to. da je letos že drugo leto, ko morajo mestne šole sprejeti tako krivične odloke «določenega» organa, ki je dobro seznanjen s tem problemom in ki ga je enostavno, prezrl, čeprav smo v zvezi s tem že lansko leto izvedli anketo. Pomembno se nam zdi, da se polaga važnost predvsem slovenskim šolam v mestu, ld so že tako in tako ogrožene in da bi se morale take pobude vršiti v strogem mestnem središču, saj imamo za to primeren prostor, ki je središče slo venstva in kulture. S tem odprtim pismom nameravamo seznaniti javnost in pristojne organe s problemom, ki je letos spet nastal, z upanjem, da bi končno le prišli do sporazuma in da b: rešili to neprijetno krivico, ki je učiteljstvo mestnih šol že drugič doletela. Zahtevamo obenem javni odgovor pristojnih organov. Učno osebje didaktičnih ravnateljstev Sv. Jakob in Sv. Ivan G vprašanju štivanske šole Cenjeno uredništvo! V številki 248 Primorskega dnevnika z dne 26. oktobra sem brala članek z naslovom «Slovenska skupnost o stanju v devinsko-nabre-žinski občini®, ki ga je podpisal tajnik sekcije SSk za Devin-Nabrežino g. Orlando Žbogar. Ta sicer trdi, da je članek v pojasnilo in v odgovor na pismo Iva Širce, ki ga je teden prag prav tako objavil vaš list, vendar se dotika vprašanja štivanske šole, čeprav med oklepaji. Zato se mi zdi, da sem kot neposredno zainteresirana na tem sektorju dolžna javnosti pojasniti to vprašanje. Občinska uprava v resnici ni «na tiho in samovoljno® zaprla šole v Štiva-nu. Tamkajšnji prebivalci so sami prišli do spoznanja, da enorazredna šola (če jo tako sploh imenujemo, kajti pouk se je vršil v zasebni sobi), ki jo obiskuje izredno majhno število otrok (na primer 2 ali 3), ne more nuditi tem otrokom tega, kar lahko pridobijo v številnejšem razredu, v katerem se učitelj posveča samo njim in ni prisiljen izvrševati več učnih načrtov za več razredov. Taka šola, kot je bila štivanska, nudi otrokom izredno malo tako z didaktično-pedagoškega kot s socialnega vidika. Tega so se starši IIIIIIIIIIIIIIIIIIttllllllllHIHIItlllllllltlllMIIHtiMlUHIIlnilllllllHIlflllllllHIIIItlllllllHIIIIIIItllllllllllllllllllllll žala in tudi odrska postavitev je bila dokaj posrečena, da so ljudje lahko kar zadovoljni odhajali iz dvorane, (mč) Pajetta v Trebčah Sekcija KPI «Zorko Kralj® iz Trebč je sinoči organizirala družabni večer ob obletnici oktobrske revolucije, katerega se je nepričakovano udeležil tudi tudi sam član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pajetta. Po pozdravnih besedah deželnega svetovalca Borisa Iskre je imel priložnostni govor prav Pajetta, ki je med drugim čestital tre-benski sekciji, ker je pri kampanji za včlanjevanje dosegla stoodstotno vpisovanje. Družabni večer, v katerem sta nastopila mešani pevski zbor Primorec in godba na pihala Parma iz Trebč, je popolnoma uspel. NOVO ODKRITJE TRŽAŠKE POLICIJE zdhRh od « Hi JbUlUtoUM U6 n^šLiH si M A Na zabavi s kokainom tudi košarkar Barnes Agenti letečega oddelka so aretirali 35-letnega trgovca Daineseja in 28-letnega Milančana Marca Pizzija - Barnesa so po zaslišanju na kvesturi izpustili Kot smo na kratko že poročali v včerajšnji številki, je leteči oddelek tržaške kvesture, pod poveljstvom marešala Scozzaia in podčastnikov Pavanella in Del Monaca, izvedel v petek zvečer, ob 22. uri pregled v zasebnem stanovanju, ki je privedel do dveh aretacij zaradi uživanja in razpečevanja mamil. Agenti, ki so vodili preiskavo v sodelovanju s finančnimi stražniki in centrom Criminalpol, so že dalj časa opazovali bivališče, ki je last 35-letnega trgovca Riccarda Daineseja in v katerem se je redno zbiralo precej ljudi. V petkovi nočni akciji so možje letečega oddelka zaplenili manjšo količino kokaina (40 gramov), na tržaško kvesturo pa so poleg lastnika stanovanja prepeljali tudi 28-letnega Milančana Marca Pizzija in 28-letnega ameriškega državljana, košarkarja Hurlinghama, Marvina Barnesa. Poleg trojice so na zaslišanje prepeljali tudi dve dekleti. Po dolgem zasliševanju, ki je trajalo vso noč. so Daineseja in Pizzi- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiHiiiiiiiuifiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA KAZENSKEM SODIŠČU Težke kazni za turške tihotapce 23 obtožencev so sodniki spoznali za krive, dva pa so zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva oprostili Kazensko sodišče je pod predsedstvom sodnika dr. Lugnanija (pri-sedna sodnika dr. Liguori in dr. Ruberto), po več kot šestih urah zasedanja v posvetovalni dvorani, Ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu na šoli za prevajalce v Trstu iskreno če stitajo MILKU VITEZU odborniki in igralci ŠZ «Jadram KD «Kraški dom» iskreno čestita MILKU VITEZU ob uspešno opravljenem di plomskem izpitu , na visoki šoli za tuje jezike v Trstu. izreklo včeraj popoldan, ob 18. uri, razsodbo za 25 turških državljanov, ki so pretihotapili v Italijo za več milijard lir mamil. Sodniki so 23 obtožencev obsodili na skupno skoraj 170 let zaporne kazni in na e-no milijardo in 215 milijonov lir denarne globe. Dva obtoženca je sodišče zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva oprostilo, enega pa so spustili na začasno prostost. Kot je bilo pričakovati, so sodniki dosodili turškim državljanom stroge, zgledne kazni. Nekoliko so sicer omilili zahteve javnega tožilca dr. Roberta Staffe, ki je za tihotapce zahteval skupno 283 let ječe, toda v prevejšnji meri so o-jačili denarne kazni. Najvišjo zaporno kazen so sodniki izrekli za 51-letnega Erdema Ah-meta. Obsodili so ga na celih 18 let ječe in 150 milijonov lir denarne globe, medtem ko so njegovi ženi Periham prisodili 6 let in 4 meseca zaporne kazni ter 45 milijonov lir globe. Za ostale obtožence so kazni sledeče; na 5 let in 4 mesecev zapora ter na 40 milijonov lir denarne kazni so obsojeni Dibe Mar, Fatma Yergin, Nazire Egin, Sultan Pirdu- dak in Guley Ozkidir; Bozan Ozde mir bo presedel 6 let in 4 mesece, plačati pa bo moral 45 milijonov lir globe; Mehmet Kazankiran, Hu-seyn Geneg in Šalih Suzer so bili obsojeni na 11 let in 8 mesecev zapora, vsakemu pa so dosodili še 85 milijonov lir kazni; Fatma Cicek je obsojena na 5 let in 4 mesece ter na 40 milijonov lir globe, Zou-heir Hamada na 10 let in 8 mesecev ter 75 milijonov; Mahomed Al Chalati na 6 let in 4 mesece ter 45 milijonov; Mustafa Sharif na 7 let in 30 milijonov: Fatma Kart, Guley Ozkaitan in Matice Ciruh na 5 let in 6 mesecev ter 40 milijonov; Nadine Gol na 5 let in 4 mesece ter 40 milijonov; Emine Sabanci na 5 let in 6 milijonov ter 40 milijonov; Aydin Sevin na 5 let in 6 mesece ter 40 milijonov; Cedgin Akbaba na 6 let in 50 milijonov. Ob prebiranju razsodbe je ženo enega obtožencev obšla huda slabost, tako da so jo morali z rešil-cem Rdečega križa odpeljati v bolnico. Obtoženci bodo poleg dosojene kazni morali plačati tudi stroške za proces, po prestani zaporni kazni pa bodo morali zapustili ita lijansko ozemlje. ja oretirali. Prvega dolžijo, da je razpečeval mamila in tudi da je svoje stanovanje uporabljal kot kraj za redno uživanje mamil, drugega pa dolžijo razpečevanja. Barnesa so včeraj zjutraj izpustili. Preiskava se vsekakor še nadaljuje, da bi ugotovili morebitno odgovornost tistih, ki so se v Dainese-jevem stanovanju zbirali. Iz tržiške bolnice so v včerajšnjih prvih popoldanskih urah prepeljali na nevrološki oddelek glavne bolnice Antonia Trevisana iz Ronk, ki se je pred dnevi huje poškodoval v Ronkah, ko je padel s svojo vespo. Njegovo stanje je resno, tako d? so si zdravniki pridržali prognozo. torej zavedali sami in zato sklenili, da bodo svoje otroke vpisali v aru ge osnovne šole v občini (Devin, se sljan, Nabrežina). Končno naj dodam še, da je kljub temu,_,da se štivansko šolo ni vpisal niti en trok, občinska uprava vseeno P^c vala najemnino za sobo, v katen je bil pouk, še celih šest mesecev. Končno se mi ne zdi pošteno; da nas SSk javno napada, ko dobro, po® situacijo, saj smo že. v občinske svetu pojasnili vprašanje; in dooro ve, da občinska uprava pri tem n nosi najmanjše krivde. , Občinska uprava se dobro zaveC\, da je izredno nevarno s politične! vidika zapirati slovenske šole, čeprav so glede na kvaliteto v nekaterih krajih izredno pomanjkljiv?, še posebno v današnjem vzdušju > ko pričakujemo odobritev zakonsk ga osnutka za globalno zaščito a*®' vencev v Italiji. Jasno pa je tu? > da pri štivanski šoli ni mogla ničesar ukreniti, saj lahko razumemo tudi objektivne razloge staršev, ki-skr; bijo, da bi svojim otrokom nudi čim več. Toliko v pojasnilo, ki smo. ga dolžni v prvi vrsti javnosti. Odbornik za šolstvo v devinsko-nabrežinski občini Majda Terčon Sporočilo dolinske sekcije KPI Sekcija KPI za občino Dolina nani je poslala pismo, v katerem j® r «Glavni odbor sekcije KPI občin® Dolina je na svoji redni seji, dne • novembra 1980, med drugim obravna val stanje v občinskem svetu. Gleo skupine SSk, ki je sama izbrala vlog opozicije, ugotavlja, da je po zn®P n ja vi načelnika skupine močno padi njena politična, predvsem pa upr®, na raven. To je lahko razumeti njenega skoraj popolnega nepoznav nja ali neupoštevanja zakonodaje j prakse, ki ureja delovanje krajevni uprav. Posledica tega je nepotrebna in predvsem nekoristno zaostrovanj® odnosov v občinskem svetu, kjer n lahko, kljub razlikam med skupin® mi, našli skupen jezik o mnogih P10-blemih, ki zadevajo naše občane.* Potem ko sekcija KPI ugotavlja.d takemu zadržanju v občinskem.sv tu sledijo nevzdržne izjave v tisku, nadaljuje: «Na osnovi teh ugotovite potrjuje glavni odbor sekcije mandat svoji svetovalski skupini A kot doslej vztraja in dela v duhu v notnosti in sodelovanja v korist nasin občanov. Svetovalska skupina... Jvj naj se posluži absolutne večine., katero razpolaga, samo v primerU’ ko so propadli vsi poskusi za enotn rešitve in še to samo v primeru, k®' dar bi neodgovorno in zgolj demag(>' ško zadržanje opozicije lahko oškodovalo interese skupnosti.® Tajnik Germano Švara ■ I .G i ubšikshrig . Di i i-. 'anes v Mackoljah odprtje srenjske hiše Danes dopoldne in popoldne boj' Mackoljah veliko slavje, ko boa predali svojemu namenu obnovijo no srenjsko hišo. Pas se je n._ praznik že dolgo časa vneto in Pr}' zadevno pripravljala. Dogodek r. za vas zgodovinski, saj bo odšle! hiša tisti posvečeni kraj, kjer jj bodo uresničevale kulturne pobujr in hotenja vaščanov. Za Mačkolle se začenja novo obdobje kultdAn° prosvetnega življenja. Praznioo0 vzdušje, ki reje v vasi, pa je P1-6' kipelo po vsem Bregu, kajti 'P0', membnosti dogodka se zavedajo j’s' kidturni delavci v dolinski obči«'-Danes ob' 11. uri dopoldne bo z®' pan Edvin Švab prerezal simbolien trak. Ob 17. uri pa bo v novih Pr®' štorih kulturni program, ki sta Ba pripravila kulturno društvo Primož sko in prosvetno društvo Mačkolf' Obnovljena srenjska hišo, v koljah bo torej že danes zaživel® v svojem poslanstvu. Znotaj njene' ga praga bo donela slovenska beseda v imenu sprave, sloge, neokrnjene zavesti in predanosti l°st' menu narodu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota FRANCA BLAŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan cem in vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, moškemu pevskemu zboru, Germanu Švari za tople besede pri odprtem grobu, da rovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena Pepca, hči Marija, sinova Marij i in Pino z družinami, vnuki ter drugo sorodstvo Ricmanje, Bergamo, Vedrjan, 9. novembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GIULIA R0VATTINA-HROVATINA ■>e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način po častili njegov spomin. SVOJCI Trst, 9. novembra 1980 (Pogrebno podjetje Ziniolo) ZAHVALA Ob izgubi nepozabnega EDVARDA GUŠTINA "n ganjeni iskreno zahvaljujejo občini Repentabor, ŠK Kras in vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 9. novembra 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Danes praznujeta zlato poroto {r ELVIRA in ERMANO MOŽINA iz Trebč 1I M Ob tein visokem jubileju jima iskreno čestitajo in želijo Se mnogo sreče v nadaljnjem življenju sin z ženo, vnuka, sestra, nečaki in vsi prijatelji Trebče, 9. novembra 1980 Danes slavita v Borštu/ zlato poroto Šlll|!f OLIVIA in GIUSTO PAVLETIČ Mama Olivia pa bo jutri praznovala tudi 70. rojstni dan. Veliko zdravja in da bi bila še mnogo let med njimi, jima želijo hčerka Lidia in sin Mario z družinama ter sin Rinaldo, ki se ju iz daljne Kanade spominja gledališča Verdi dvanajstih letih se v gledali-Verdi vrača Rossinijeva opera . ePelka». O operi bo jutri, 10. •ni., v veliki dvorani CCA spre-«“v°ril kritik Rodolfo Celletti. Ti-°vna konference bo ob 18.30. Pre-*PePelke» bo v torek, ob 20.00. kossetti Danes ob 16. uri Shakespearjevo p! 0 »Macbeth*, v katerem igra jnavno vlogo Glauco Mauri. Zadnja Predstava. • « « ctorka, 11. t.m., bo na sporedu . akespearjevo delo «Romeo in Ju-Ja» v izvedbi Stalnega gledališča “Bočna. Rezervacije pri blagajni v Pasa-11 Protti AVDITORIJ Jutri ob 10. uri predstava Macesnovega dela «Starka in luna* s Kupin0 <,La Contrada*. Predstava ^ šole. SSG Slovensko stalno gledališče iz Tr- t*. Sostuje z Albeejevo «Kdo se Virginije Woolf?» danes, 9. .T^mbra v Mestnem gledališču p oljanskem, od'10. < ddr. .s 15:. ‘no-vembra pa v PDG v Novi Gorici. Ariston 14.45-22.00 «Gigolo». David ~?'vie, Sydne Rome, Marlene Die-v ,cb, Kim Novak, ajionale 10.00 velika matineja s Paperinom, Topolinom, Plutom, &t>eedyjem Gonzalesom in z drugimi ter «Tobia il cane piu gran-vde che ci sia*. «aziona|e 16 00-22.15 «Un caldo de-aiderio erotico*. Barvni film. Pre-».Povedan mladini pod 18. letom, 'e« 16.00 «Pole position*. Barvni p,'Im za vsakogar t* 16.00 cOdio le bionde*. E. Mon-j, tesano. '"elsior 16.00 «!o spettacolo inčo ®incia». Barvni film za vsako- Gra‘*acielo 16.00 «Mia moglie e una sto*ega». Renato Pozzetto, Eleono j,1-® Giorgi. Barvni film. •■niče 16.00 «Cruising». Prepove-».dan mladini pod 18. letom, t "uun 14.30 «Kagemusha». "drammatico 15 30 22.00 «Le Jtattro porno amiche*. Barvni ;l!m Prepovedan mladini pod 18 A . m ' .ira 15.30 «1 due superpiedi qua-f,*1 Piatti*. T. Hill, B. Spencer. ri,lallo 15 45 «I.'impero colpisce t,.®nrora». Barvni film. y-t*orio Veneto 15 00 «Assassinio sul ^Tevere* r. Milian ^'tol 16 00 «Braneo selvaggio*. (H jlrt Larraster. Barvni film. t °”erno 16.00 «QuelIa sporca dozama* '® '* 15.00 «La liceale nella classe dei ripetenti*. Gloria Guida, Lino Banfi Barvni film. MLADINSKI KROŽEK TRST javlja, da se bo plesni tečaj začel v sredo, 19. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni so vsi začetniki in obiskovalci lanskega tečaja. Cena 17.000 lir. Podrobnejše informacije na ZSKD. Udeleženci naj se javijo pol ure pred začetkom. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev vabi na predavanje Maria Magajne, ki bo tudi predvajal diapozitive z Daljnega vzhoda in sicer iz Manile, Bangkoka, Hongkonga, Singapura in drugod. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. v četrtek, 13. t.m., ob 16.30. ŠD Mladina in-KD Vatna obve-ščata Križane, da se bo danes na- Fotografski tečaj v Zgoniku se bo pričel v četrtek, 13. ,t.m., ob 20. uri. Vodil ga bo priznani strokovnjak Marjan Terpin. Za prijave in potrebna pojasnila, naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389. PD Kolonkovec organizira v društvenih prostorih Ženjan 46 tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja ude ležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od 20. do 21. ure. Prosveta ^ *. KD Primorsko in PD Mačkolje vabita na otvoritveno skupno prireditev, ki bo danes, 9. novembra, ob 17. uri v Srenjski h:ši v Mačkoljah. V Prosvetnem domu na Opčinah bo do 16. novembra razstava Milka Bambiča »Slike, risbe in povojni lepaki* PD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje otroške folklore v osnovni šoli v Zgoniku vsak torek od 16 30 do 17.30 za I. skupino in od 18. do 19. ure za II. skupino. Včeraj sta praznovala IVO in ANICA KRALJ svojo 25-letnico poroke. Godbeno društvo Nabrežina jima želi še mnogo veselih in srečnih dni v življenju. SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 priredi 11. novembra ob 20.30 MARTINOV TOREK Nastop Sovodenjskega noneta pod vodstvom Zdravka Petejana. Pokušnja in uživanje ob letošnjih domačih pridelkih članov kluba. “*** GLEDALIŠČE V TRSTU EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG danes, 9. novembra, ob 16. uri - ABONMA RED C - prva nedelja po premieri Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do Z. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej. V nedeljo, 16. novembra 1980, ob 17. uri bo v Finžgarjevem domu na Opčinah nastopil ob 10-letnici svojega delovanja ANSAMBEL GALEBI Na slavnostnem večeru bo Tone Bedenčič v sliki in besedi prikazal turnejo ansambla «Galebi* in pevskega terceta »Mavrica* po Kanadi in ZDA. Vabljeni! S P D T prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 13. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30, predavanje z naslovom: AMERIKA, DEŽELA PROTISLOVIJ Predavanje odbornika SPDT bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Razstave V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo svojih del slikar Ercdle Colautt£ Raftava bo trajala dp 16. Tfcjvefnfepa« f Čestitke Ob visokem jubileju, ki ga praznujeta OLIVIA in JUSTO PAVLETIČ, jima iskreno čestitata Karlo in Nada. Iz svojega srčka šeli mali Peter predragima nonotoma OLIVIJI in GIUSTU PAVLETIČU še mnogo let skupnega življenja in da bi jima Bog ohranil zdravje.. V Borštu slavita danes 50-letnico poroke OLIVIA in GIUSTO PAVLETIČ. Družina Hrvatič (Boršt št. 27) vošči zlatoporočencema ter jima želi še mnogo zdravja in veselja v skupnem življenju. Za 18. rojstni dan čestitajo RADU MILIČU šaleška dekleta z željo, da bi še neštetokrat potegnil svoj meh v veseli in razposajeni družbi. Danes praznuje rojstni dan NORMA ZONTA iz Mačkolj. Še ne mnoga leta ji kličejo družine Zonta, Tul in Smotlak. Danes praznuje svoj 8. rojstni dan MARTIN MARUŠIČ iz Slivnc-ga, sestra Nevenka pa goduje. Obilo sreče jima želijo mama, tata, noni, nono, tete in strici. V petek je praznoval naš dragi DAMJAN 6. rojstni dan. Da bi bil v šoli marljiv ter srečen v življenju mu iz srca želijo mamica, očka, bratec Aljoša, nono, nona ter teta, stric in bratranec Sandi. Jutri bo praznoval svoj 7. rojstni dan DIMITRI ROSSO. Vse najboljše mu želijo mama, papa, Roberto, nono in Draga. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 BELI PINOT in črnino lastnega pridelka preda župnik v Štmavru pri Gorici, telefon (0481) 82157. PRODAM velike poslovne prostore v Trstu brez posrednikov. Ponudbe poslati na naslov: Fattori — Ul. Manzoni 24 — tel. 34138 — Trst. MLADINSKI krožek Prosek - Kon-tovel obvešča, da je odprl osmi-co v prostorih Soščeve hiše na Proseku. Toči belo domače vino ter nudi :telje in klobase. 23-LETNA knjigovodkinja s prakso dvojnega kniženja išča kakršnokoli zaposlitev. Telefon st. 213392. V PETEK se je med ulicama Loc-chi in Bellosguardo izgubil maček rjave barve s temnejšimi lisami. Kdor ga najde naj telefonira na tel. št. 751796. PAM železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI zn Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tal. 12*97* * FIAT 131 S mirafiori letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723. MILKO BAMBIČ naproša morebitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734. V RIMU dobi službo dekle, ki jo veseli strežba v hotelsk; restavraciji. Plača 450.000 lir. Nudim tudi sobo in hrano. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Roma 00185, Via S. Croce in Geru-salemme 40, telefon 06777102 ali 040/212-042. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228-475 v opoldanskih ali večernih urah. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto «panda 30» rablje., šest mesecev. Telefonirati na št. 229-25(^ od 14. do 20. ure. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda 131 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20. ure dalje. Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete: V nedeljo, 30. novembra, avtobusni izlet v Ljubljano, kjer gostuje sloviti MOSKOVSKI CIRKUS. Cena izleta (kosilo in vstopnica vključena) 20.000 lir. Od 7. do 8. decembra zaključni izlet v Kranjsko goro, namenjen samo klientom Auro-re. Cena 25.000 lir. Na voljo so tudi novoletni programi za potovanja v Pariz, Palmo de Mallorca, Tenerife in Zagreb. Vpisovanja in informacije pri potovalnem uradu Aurora, UL Cicerone 4, tel. 60261. OPTIKA - FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicold 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida. • Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov. • Konkatne leče. umiti,,,,,,,,........................................................................milil...............................................................................................................„„„„„ Danes, NEDELJA, 9. novembra «, NEVENKA vzide ob 6.56 in zatone ob Ml — Dolžina dneva 9.45 — Luka vzide ob 8.07 in zatone ob 18.02 "***, PONEDELJEK, 10. novembra >.• ANDREJ v He včeraj: Najvišja lemperatu-12,5 stopinje, najnižja 8,1, ob J • uri 11 stopinj, zračni tlak 1016,5 u ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-Jl5'otna, nebo skoraj jasno, morje p.jjT10' temperatura morja 14 sto- ROJSTVA, smrti in oklici ..Rodili SO SE: Massimo Codel-»?• Cristina Colla, Davide Padovan, ?Jsrco Pristavec, Giada Loik, Fa Viezzoli, Claudio Giambri. Ni-,e Varesano, Boris Colmani. uMRLI SO: 71-letni Marcello Ruz »eiV 50-letni Ernesto Zonta, 19-letni kor Grillo, 97-letna Teresa Spazza Pan vd. Vecchiet, 89-letna Giusep a Visintin vd. Lenardon, 96-letna ,® Parisi vd. Bassi, 71 letni Seve-”1° Scotti, 71-letna Virginia Sodo gačo por. Valente. 79-letni Emilio *vunz, 47-]etna Marialuisa Fonda Giuliani. POKLICI: mestni redar Giovann* ®cor in fotograf Marialuisa Ras Včeraj-danes -v-uu m iotograi iviariaiuisa P*?.l°. šofer Mauro Godnig in uči-glka Serenella Florian, uradnik t^oastiano Gaetano Truglio in uči- - ca Eugenia Gigliola Sgavetta, •Rent javne varnosti Aroldo Taglia bracci in uradnica Daniela Bastia-nelli, finančni stražnik Vincenzo Biondino in gospodinja Luisa, uni verzitetni študent Alessandro Fellu ga in univerzitetna študentka Cate-rina Vlah, ladjar Marco Pitteri in učiteljica Elena Kratter, mehanik. Silvano Erjavec in trg. prodajalka Sonja Dragan, podčastnik J. V. Antonio Siciliano in uradnica Tiziana Debrevi. uradnik Piero Gallessi Ouarantotto in risarski tehnik Lu- ciana Alvisi, finančni stražnik Do-menico Giannieri in trg. prodajalka Tiziana Crevatin, učitelj Arman-do Villa in univerzitetna asistentka Tea Suman, uradnik Italo Pala in gospodinja Laura Galterosa, Giu seppe Sanguanini in Margrit Huber roj. Borisberger, stražnik J. V. Lui-gi Bisogno in gospodinja Damiana Ciancone, finančni stražnik Raimon-do Frau in gospodinja Teresa Con-cudu, delavec Francesco Segalla in uradnica Maurizia Moro, uradnik Marco Stanisci in uradnica Donatella Bernetti, uradnik Ferruccio Maori in strežnica Marina POropat, radiotehnik Matteo Susic in študentka Carmen Radanic, bančni u-radnik Livio Gulin in uradnica Mi randa D’Argenzio, uradnik Elio Bearzi in uradnica Patrizia Puzzer, zdravnik Roberto Semani in uradnica Margherita Assirelli, šofer Fiorenzo Sincovich in uradnica Ma ria Ballocchi. elektrotehnik Giuseppe Clignon in uradnica Elena E-mili. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od f.L do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, teL 68441. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje; teL 271-124. LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 62 56 22 8 45 82 31 58 25 66 79 20 78 65 5 13 6 74 48 49 29 38 36 52 65 60 29 80 90 34 5 77 19 70 78 28 2 72 13 29 ENALOTTO 2X1 1X2 XXI KVOTE 12 — 10.071.000 lir 11 — 404.600 lir 10 - 34.500 lir Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. Slomšek* z priključeno vzgojiteljsko šolo vabi starše prvošolcev na sestanek z ravnateljem in profesorji, ki bo jutri, 10. novembra ob 17. uri na zavodu. Izleti SPDT vabi danes, 9. novembra 1980, na tradicionalni jesenski pohod — dan planincev Zbirališče v Samatorci od 9. do 10. ure za pohod in ob 13.30 za poligon. Odhod linijskega avtobusa ob 9. uri s Trga Oberdan. PROSVETNO DRUŠTVO SLOVAN SffiSKI PADRIČE priredi danes, 9. novembra, ob 17. uri v šoli «K. D. Kajuh* gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko predstavo MELONARJADA (melonarska šagra s petjem) REŽIJA DRAGO GORUP Vabljeni! Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina RAZPIS NATEČAJA S spodaj navedenima odlokoma predsednika deželnega odbora, objavljenima v uradnem deželnem listu št. 113 z dne 5. novembra 1980, razpisuje deželna uprava sledeča natečaja: D.P.G.R. z dne 8. oktobra 1980 št. 294/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 5 mest uradnika s knjigovodsko specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani knjigovodje in trgovski izvedenci ali diplomirani trgovski izvedenci in korespondenti za tuje jezike ali kandidati z diplomo zavodov trgovske smeri, katera je priznana kot enakovretna zgoraj navedenim diplomam po državnih zakonih. Pismene naloge bodo v Trstu na industrijskem tehničnem zavodu «A. Volta* v Ulici Monte Grappa 1 2. in 3. januarja 1981. D.P.G.R. z dne 8. oktobra 1980 št. 295/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto uradnika s specializacijo stenodaktilografa v dvorani za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tečaja se lahko udeležijo kandidati z naslednjo diplomo: diploma klasičnega, znanstvenega liceja ali učiteljišča; knjigovodje in trgovski izvedenci ali trgovski izvedenci in korespondenti v tujih jezikih; zgoraj navedenim enakovredna ali priznana diploma po državnih zakonih. Pismene naloge bodo na sledečih sedežih: 1. pismena naloga v Trstu na industrijskem tehničnem zadovu «A. Volta* v Ulici Monte Grappa 1 11. januarja 1981; 2. pismena naloga v Trstu na deželnem centru za poklicno izobraževanje, Ul. Rossini 4, dne 15. januarja 1981 ob 15. uri. Prošnje za sprejem k natečajema, po predvidenih predpisih in o-bliki, bodo morale dospeti na sedež glavnega predsedstva odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine — Oddelek za per-sonal — Ul. Carducci 6 — Trst, do in ne po 18. uri dne 5. decembra 1980. Deželni list je v prodaji: v Trstu v knjigami «1. Svevo*, Korzo Italija 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu v knjigami «Benedetti», Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papimici-knjigami «Centrale», Ul. XXVI. Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigami «Minerva*, Trg XX. Settembre. Razpis bo razobešen: v Trstu na sedežu deželnega odbora — Ul. Carducci 6; v Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove — Ul. Šavor-, gnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo — Ul. Percoto 16; v Gorici na sedežu pokrajinskih uradov za krajevno upravo — Ul. Monte Santo 7 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Italija 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskih uradov za krajevno upravo — Ul. Cavallotti 10 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Garibaldi 66. Trst, 6. novembra 1980 VSE ZA MANJ TRST drevored Čampi Elisl vogal ul. d’Alviano s Q sončnično olje 1 l lir olupljeni paradižniki horizon «>° a "»• v* kava suerte v vrečkah po 200 g 1290 2 konf. k rio mare tun O 170 g lir 3 80 [ 6 konf. meso A , manzotin 90 0|ir N 6 oj tun palmera naravni 170 g lir ‘i-mera, 1090 semensko olje f •^•pandr’"*'* 11 »r * 760) [ ergospaka ' ( 230 g lir % 1* OJ vino iz toskane belo/rdeče 7*“ 188 cl razstava naprav HI - Fl GLASBE od 50. let do novosti za leto 1981 prireja jo tvrdka RABiB RKEffi Trst — Ul. Rossetti 80/1 — Tel. 750725 TRST, 14. - 17. NOVEMBER 1980 Palača Vivante — Largo Papa Giovanni XXIII. št. 7 (Umik: 9.30 - 12.30 in 15.00 - 21.00) [ 6 pločevink pivo 1 l bavaria 33 d ur ■ GO 60 [keksi mulino bianco « I gran dispensa V760 g lir .3 30 Au6i8o avto osemdesetih let za karoserijo 6-letna garancija proti rjavenju Audi 80 GL • 1300 kub. cm — 60 KM — 148 kmh Audi 80 GLS: 1600 kub. cm — 85 KM — 165 kmh Audi 80 GLE; 1600 kub. cm — 110 KM — 181 kmh ...in za poskusno vožnjo vas čaka: ZASTOPNIK din($£)nti U. Coronto 33 ■ Tel. 762-381 • TRST NADOMESTNI DEU — SERVIS pralni prašek lanza lavatrice največji format s kg 4840 I KeMrn VtBavttgte POSEBNE PONUDBE - DOMAČA TELETINA KAKOVOST JAMČI ZDRU2ENJE REJCEV TER STALNA KONTROLA 2IVINOZDRAVNIKA IN INSTITUTA ZA PREPREČEVANJE 2IVALSKIH BOLEZNI. izbrana meča v kosih 1 kg lir 8190 zrezki najboljše kakovosti 1 kg lir 8490 pleča 1 kg lir 6890 bržole 1 kg lir 7490 teletina za omako 1 kg lir 3990 telečja prša 1 kg lir 2990 telečji zavitki ^ 1 kg lir 4890 GORIŠKI DNEVNIK DELO GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Na občini skušajo urediti cestne vpadnice v mesto Programska izjava župana 17. novembra v občinskem svetu - Nadaljevanje del na sabotinski cesti Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 17. novembra, torej mesec in pol dni po izvolitvi župana in odbornikov. To so sklenili na petkovi seji odbora. Na tej seji bo župan prebral programsko izjavo novega odbora, nakar bo sledila politična razprava. Na dnevnem redu pa bodo imeli še celo vrsto sklepov, posebno ratifikacije sklepov odbora od letošnjega aprila dalje. Odbor je odobril nov urnik občin skega osebja Delali bodo praktič no le v eni izmeni in ne v dveh kot doslej, in sicer od 7.45 do 15.15, popoldne bodo šli v službo le ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9 do 12. Na seji odbora je župan Scarano poročal tudi o sestanku, ki ga je imel skupno z nekaj odborniki z voditelji ANAS na našem področju. Preučili so položaj nekaterih javnih del, za katera odgovarja držav no podjetje za ceste. Dela pri izgradnji sabotinske ceste se bodo po krajši prekinitvi nadaljevala, potem ko je gradbeno podjetje pripravilo varnostne ukrepe, da ne bi bilo prebivalstvo prizadeto. Kar se tiče vstopne Tržaške ceste se je ANAS obvezala, da odpre v teku novembra novo cesto od letališča v mesto; tako bi odpravili vožnjo po sedanji luknjičasti poti ob letališču, ki je povzročila toliko hude krvi. Zgradili so že nadvoz pod ločni-škim mostom in tako bo moč že čez nekaj dni voziti se z avtomobi lom pod nadvozom, medtem ko naj bi do konca leta odprli tudi vpad nico v mesto južno od nadvoza. V prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi dokončno uredili cestni si stem pod tem mostom. Dopolnilo k aferi Serena Freala V zvezi z včerajšnjim člankom o petrolejskem škandalu in o Se- renu Freatu, desni roki Alda Mora, v katerem navajamo imena posestev, ki jih je kupil na Goriškem in vodil s pomočjo slamnatih mož, vse na papirjih v najlepšem redu, moramo popraviti ime ni posestev, ker smo dobili napač- ne podatke. V družbi «Sant'Elena» namreč nista SATCA iz Angorisa in Rabiosi iz Romansa, ampak za nekdanje Albertijevo posestvo Val-le paradiso in nekdanje Collavini-jevo posestvo pri Jenkovem. Kar zadeva finansiranje tako formirane družbe «Sant'Elena* pa je potrebno popraviti tudi podatke o finančni podpori. «Sant’Elena» ni prejela ne državne in ne deželne podpore, pač pa kredit pri goriški hranilnici v znesku 356 milijonov lir po izredno ugodni obrestni meri, samo po 7 odstotkov. Za pomoto se prizadetim oproščamo. Varčevanje z devizami v Jugoslaviji Znano je, da Jugoslovani veliko potujejo v tujino in še zlasti na izlete v organizaciji raznih turističnih agencij. V jugoslovanskih časopisih beremo skcro vsak dan polno oglasov o teh izletih s char-terskimj ali linijskimi letali, avtobusi in vlaki. Prav v tem trenutku razne agencije ponujajo nešteto možnosti za smučanje v Italiji, Avstriji, Češkoslovaški in Zahodni Nemčiji. Ker skušajo v tem trenutku v Jugoslaviji uravnovesiti zunanjetrgovinsko plačilno bilanco, varčujejo tudi z devizami na vseh po- dročjih. Zato so pred nekaj dnevi v Sloveniji sprejeli sklep, da bodo morali odslej varčevati z devizami tudi na tem področju in da bodo morali tisti jugoslovanski državljani, ki bodo hoteli v tujino, plačati strošek izleta s tujo valuto vzeto iz lastnega deviznega računa. Zdi se pa, da so tak sklep sprejeli le v Sloveniji in ne v drugih republikah. Kako je s tem v praksi, smo hoteli včeraj izvedeti in smo se za stvar telefonsko pozanimali v novogoriški turistični agenciji. Povedali so nam, da nimajo še navodil, da prodajajo izlete v tujino za dinarje, ne vedo pa, ali bo prišla naknadno kaka drugačna odredba o plačilu. Včerajšnji italijanski listi so objavili tudi vest, da se bo v Ju- goslaviji kmalu ponovno podražil bencin, da bi tudi na tak način LESTAN NICOLO GORICA ULGARZAROLL1105 TEL81801 STEREOFONIJA HI Fl Marantt A R Gun<*g Ram Indiana lina Calastum Akat Vamaha Sanyo RADIO TV COLOR: Nocd Manda Blaupunkt Schaub lorani ITT-Gfundi* loawa Opla Radio Marelk Zoppas «Espobianco» GORICA-Ul.Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoachMiala Argo Smog-Ariston-SNtaJ-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE Priznano mednarodno avioprrvo/niško podjrljr žpiBj 4,1 LA G O R fz I A N A GORKA - Ul Unca O'Aosta t8ii - tel »(-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Aoricola ’80 SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI SREČANJA TEKMOVANJA ■ ATRAKCIJE 29. november — 8. december 1980 URNIK: od 9. do 17. ure ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, / \ OBRT IN KMETIJSTVO GORICA qoiizia esposizioni goZizia esposizioni v, , ,|,.|| i Bdrca. 15 Tul 0481/33440 TAJNIŠTVO IN GLAVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA VIDEM FIRENZE LIGNANO S. orgalfi OBIŠČITE SEJEM! prihranili na devizah. Včeraj so na Petrolovih črpalkah v Novi Gorici prodajali bencin še vedno po stari ceni, t.j. po 21 dinarjev za liter super bencina. Danes sestanek članov PSI Na sedežu v Ulici 9. avgusta v Gorici bo danes dopoldne skupščina članov socialistične stranke, na kateri bo govor *ako o sedanjem položaju na občini kot o položaju v državi na splošno. Na sestanek pride podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna. Deželni kongres SSk 15. in 16. novembra v Gorici V soboto, 15. novembra ter v nedeljo, 16. novembra bo imela Slovenska skupnost v Gorici svoj tratji deželni kongres. Prvi je bil 1975. leta v Devinu, drugi pa 1977. leta v števerjanu. Kongres se bo pričel že v dopoldanskih urah, ko se bodo sestajale komisije, popoldne pa bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma deželni tajnik Drago Štoka podal svoje politično poročilo. Spregovorili bodo tudi gostje in delegati. Naslednji dan bodo podelili odličja zaslužnim somišljenikom. Prepočasno reševanje šolskih vprašanj Čudna so pota italijanske državne birokracije, tako osrednje kot krajevne. Od tebe zahtevajo, da vložiš prošnje pravočasno, da pravočasno plačaš davke, da spoštuješ vse predpise, birokrati pa, ki bi morali biti prvi, ki te predpise spoštujejo, se nanje požvižgajo. Tako je bilo in tako je tudi v primeru slovenske šole v Ronkah. Tamkajšnja občinska uprava je pravočasno vložila prošnjo na šolsko skrbništvo in na ustrezno šolsko ministrstvo. Poskrbela je za ustrezne prostore. Ne bi bilo skrbi za učiteljsko moč, otroci ,-o že bili pripravljeni, da vstopijo v slovensko šolo. Pa je prišla vmes birokratska počasnost pomešana še s trohico politične hudobije s strani kakega rimskega ali lokalnega politika ali birokrata in na prošnjo ronške občine ter prizadetih staršev sploh ni bilo odgovora. Seveda so pri tem prikrajšani o-troci v Ronkah, prikrajšana je vsa naša slovenska narodnostna skupnost. Zato je tudi prav, da so se dvignili protesti vseh demokratov, slovenskih in italijanskih, proti temu že neumnemu zavlačevanju. Protestirali so starši, manjšinske organizacije (na četrtkovi proslavi SKGZ je bila ta upravičena zahteva manjšine še enkrat poudarjena), sindikati, občine. Za stvar se je zavze la tudi goriška pokrajinska uprava. Zahtevamo našo šolo. Istočasno pa zahtevamo tudi pa ralelko prvega razreda v Ulici Vit-lorio Veneto v Gorici in tudi slovenski tečaj 150 ur za delavce. OHRANJANJE STARIH OBIČAJEV OD DANES DO NEDELJE RAZNA MARTINOVANJA Danes dopoldne se kmetje zberejo na trgu v Štandrežu DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 24-43. \ Martinovo pade letos tam sredi tedna, v sredo, in zaradi tega se naši ljudje, ki hočejo ohraniti star običaj, nimajo pa tega dne časa, odločajo, da ga praznujejo ob nedeljah ali konec tedna. Štandreški kmetje bodo martinovali že danes zjutraj, ko bodo na vaški trg pred cerkvijo prinesli dobrote njihove zemlje in domače vino. Že v prejšnjih letih smo občudovali, koliko dcbrih in okusnih stvari pridelajo na štandreških njivah ali vrtovih, ki jih je na žalost čedalje manj, za letos pa so kmetje obljubili, da bodo še bolj izpopolnili svojo »zbirko*. Martinovanje bo po nedeljski maši. Vedno v štandrežu bodo v torek zvečer, 11. novembra, prav na Martinovo, še enkrat praznovali in sicer na pobudo prosvetnega društva »Oton Župančič* v Domu Andreja Budala. Na voljo bodo imeli ajdovo polento, golaž, kostanj in novo vino. Konec tedna, v soboto, 15. novembra, pa bo martinovanje prosvetnega društva «Briški grič* v novih društvenih prostorih na Bukovju v Števerjanu. Tam bodo imeli na razpolago dobro pripravljeno hrano in seveda dobro briško vince, poskrbljeno bo tudi za ples. Vpisujejo odborniki Bojan Mikluš (Ščedno), Silvan Pittoli (Valeri-šče) in Rudi Koršič (Jazbine). O-meniti velja, da bo to prvič, ko bodo števerjanski prosvetarji imeli prireditev v novem društvenem sedežu, ki ga bo sicer treba še temeljito preurediti. V nedeljo, 16. novembra, dopoldne pa bo tradicionalno martinovanje tudi v Sovodnjah. Tudi tam se bodo zbrali domači kmetje s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, ponujali pa bodo doma pridelano vino, domač kruh in druge dobrote. Vedno v nedeljo, 16. novembra, bo v Park hotelu v Novi Gorici že tradicionalno martinovanje Slovenskega planinskega društva. Kot smo izvedeli, se je na sedežu društva vpisalo že veliko ljudi in tudi na tem martinovanju bedo imeli veliko dobrega za pod zeb in na voljo dobro vino. Ssveda pa bo tudi na tej prireditvi zelo veselo. Bergant in Vrcmšak na Mirenskem gradu V PETEK V KOBARIŠKEM KULTURNEM DOMU Umetniški večer ob predstavitvi 4. ponatisa «Kjer tišina šepeta» Poleg avtorja so sodelovali še pesnik Ivan Minatti, predstavnik založbe in Planinskega vestnika Na pobudo Odbora za kulturo pri Krajevni skupnosti Kobarid ter v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane, je bil v petek, v kobariškem kulturnem domu prijeten, lahko bi rekli čudovit, planinsko - literarni večer ob predstavitvi 4. ponatisa knjige Kjer tišina šepeta dr, Franceta Avčina. K sodelovanju so organizatorji, poleg dr. Avčina, ki je pred kratkim dopolnil sedemdeset let in je bila prireditev zato tudi darilo ob njegovem življenjskem jubileju, povabili še rojaka, pesnika Ivana Minattija, gledališkega igralca Borisa Kralja ter poskrbeli za predvajanje čudovitih barvnih diapozitivov. Prišli pa so tudi glavni urednik Mladinske knjige, Bore Ingolič, Tine Orel, dolgoletni urednik Planinskega vestnika in Avčinov priiateli ter Marjan Kri-šeli, urednik Planinskega vestnika. Za uvoa v umetniški večer je poskrbel moški zbor iz Kobarida, ki je potem odpel še nekaj pesmi in prireditev tudi sklenil. V prvem delu so res številnemu občinstvu, po leg Kobaridcev so mnogi poslušalci prihiteli tudi iz bolj oddaljenih krajev in celo iz Nove Gorice, predstavili življenjsko in pesniško pot Ivana Minattija, ki je prim pesniško zbirko (S poti) objavil že leta 1947, nekaj najbolj občutenih in najlepših pesmi- pa napisal sredi težkih vojnih let prav na Kobariškem, oziroma Tolminskem. Po vojni pa st(^'livf! v 'Ljubl'jahi, kjer je zaposlen v uredništvu Mladinske knjige. Zato -ga zlasti mladi, rod Ko-barmmm osebno ne pozna in je bila predstavitev in potrebna in prijetna. Boris Kralj je mojstrsko recitiral nekaj pesmi, med temi tudi Nekoga moraš imeti rad, nekaj je prebral avtor sam, ki je potem odgovarjal na različna vprašanja o življenjskih doživljajih ter o umetniškem ustvarjanju. V drugem delu večera je najprej spregovoril glavni uradnik Mladinske knjige Bore Ingolič, ki je opozoril kako je Avčinova knjiga, ki je prvič izšla leta 1964 v 5900 izvodih in je z novim ponatisom že presegla 19 tisoč izvodov, nekakšen fenomen na slovenskem knjižnem tr- V ŠTANDREŽU Nadškof msgr. Cocolin obiskaI Dom Andreja Budala Goriški nadškof msgr. Pietro Cocolin je v teh dneh na obisku v štandreški župniji. Pozanimal se je za celovito štandreško realnost in obiskal tudi društva v vasi. V petek zvečer je prišel tudi v Dom Andreja Budala, da bi se pozanimal za društva in delovanje v njem. Sprejeli so ga zastopniki domske skupnosti ter društev, ki so v njej včlanjena, t.j. prosvetnega društva »Oton Župančič*, športnega društva «Juventi-na», Kmečkega društva in krajevne sekcije VZPI - ANPI. Prisotni so bili tudi domači obrtniki. Nadškof si je ogledal prostore doma, se pozanimal za delovanje v njem. V imenu vseh društev in domske skupnosti ga je pozdravila Elda Nanutova, ki mu je orisala bogato društveno delovanje v tem domu, delovanje, ki temelji predvsem na kulturni dejavnosti, je pa razširjeno tudi na športno in rekreacijsko. Izteka sc rok natečaja Društva za varstvo živali Še nekaj dni je do izteka roka za natečaj, ki ga je Društvo za zaščito živali tudi letos razpisalo za učence in dijake šol na Goriškem. Avtorje najboljših prispevkov, tako pismenih sestavkov, risb in fotografij, bodo bogato nagradili. Priznanja in nagrade, piše v po- TURISTICNA AGENCIJA GOTOU R nudi bogat izbor aranžmanov za smučanje in oddih na snegu v Italiji, Avstriji, Franciji in na Češkem. Turistična agencija GOTOUR Gorica Korzo Italija 205 tel. 33-019 ročilu, ki nam ga je včeraj dostavilo društvo, so zg na ogled v iz-zložbi neke trgovine v Gorici. O pogojih za sodelovanje pri natečaju se učenci in dijaki lahko pozanimajo v tajništvu šole ali pa neposredno v uradih ustanove, Ulica Diaz 1 v Gorici, vsak dan od 10.30 do 12. ure. Rok za izročitev prispevkov zapade 15. t.m. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO gu. *Knjiga ne potrebuje reklame», je v kratkem posegu povedal dolgoletni. urednik Planinskega vestnika, Tine Orel, zato je nekaj več besed namenil prikazu Avčinovega delovanja (pobude, izsledki in izumi) na področju tehnike , alpinizmg, kpr je bistveno istueno prispevalo, da šmg se Slovenci v tem ožim uvrstili v sam vrh medngrodnej avtorjevi "i .... spregovoril Alnrjtftf*1Wllil STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KATOLIŠKI DOM V GORICI Drevored 20. septembra v četrtek, 13. novembra 1980, ob 20.30 EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod Izpred gostilne Devetak na Vrhu ob 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu ob 19.45, izpred spomenika na PalkišČu ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času,. zato prireditelji prosijo, da gledališki obiskovalci to upoštevajo. Do prevoza z avtobusom imajo pra vico samo abonenti, vsi tisti, ki stopijo na avtobus, morajo zalo * imeti s sabo abonmajsko izkaznico. V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja oljnate slike in a-kvarele idrijska slikarka Fanči Gostiš. V umetnostni galeriji »II torchio* v Ul. Mameli so včeraj odprli razstavo furlanskega kiparja Elia Mar tinisa. Razstava bo odprta do 21. novembra. V deželnem avditoriju v Ul. Roma je do 16. novembra na ogled razstava slikarke Olivie Bregant. Umetnica se je rodila v Solkanu, živi in ustvarja pa v Rimu. ZBRALI SO NAD 10 TISOČ PODPISOV KPI IZROČILA CUMPETI PETICIJO 0 GOSPODARSTVU Dokument vsebuje analizo gospodarske krize v goriški pokrajini in predloge za njeno premestitev Delegacija KPI. ki so jo sestavljali parlamentarci, deželni odborniki, javni upravitelji, sindikalisti in predstavniki delavcev vseh večjih tovarn v krizi v goriški pokrajini. je v petek izročila predsedniku pokrajinske uprave Silviu Cumpeti preko deset tiso; podpisov, ki so jih zbrali pod petecijo o gospodarski krizi na Goriškem s predlogi posegov za njeno reševanje. Pred letom dni so isto peteeijo s približno STO^lpbdiHsP^hretfdCaviii-' kov KPI predstavili V deželnem svetu-, ki pa o-dijpj- doslej1 še ni razpravljal. Zaradi tega so se letos odločili za masovno nabiranje podpisov in za ponovno predstavitev petecije. V ta okvir sodi tudi predstavitev predsedniku pokrajine, saj nameravajo pobudniki pridobiti podporo porkajinskega sveta glede obravnavanih vprašanj, o katerih bedo verjetno že ta teden razpravljali v deželnem svetu. Peticija, ki jo .je izdelala federacija KPI na podlagi srečanj z gospodarskimi in socialnimi silami na Goriškem, vsebuje podrobno analizo krize v naši pokrajini ter njenih nevarnih posledic poleg tega pa nakazuje tudi smernice za posege. V JULIJCIH SE ZAČENJA SMUČARSKA SEZONA V Velikem grabnu (Kanin) so včeraj že smučali Zapadlo je sedemdeset centimetrov snega - Morda Čez en teden odprejo Nevejsko sedlo, na prat e v Kanalski dolini pa proti koncu decembra Po izdatnih snežnih padavinah se je v Julijskih Alpah začela zimska sezona. Včeraj so pognali gondolsko žičnico na Kaninu ter sedežnico v Velikem grabnu. Na tem smučišču je namreč 70 cm snega, kar je povsem dovolj za smuko. Žičnice bodo obratovale tudi danes, za naslednje sobote in nedelje pa se še ne ve. Včeraj so imeli na Kaninu toplo in sončno vreme. Cesta do Bovca je sicer mokra, ker se pod vplivom sonca topi sneg, ki je ob robu ceste, vendar je vožnja varna. Vse drugačno pa je stanjč na italijanski strani. Cesta od Kluž do Ne-vejskega sedla je zasnežena in zaledenela ter je za vožnjo po njej potrebna zimska oprema. Žičnice ne delujejo, zaprti so tudi skoraj vsi hoteli. Možno je, da bodo smučišče odprli prihodnji teden. V Kanalski dolini bodo žičnice stekle šele naslednji mesec, morda šele okoli novega leta. Sedaj so v teku dela, da pregledajo vse naprave in da zgradijo eno novo vlečnico v Trbižu. Vsa dela so se nekoliko zavlekla, ker v Trbižu niso imeli občinske u-prave in zato tudi pristojno odborni-štvo ni delovalo. Natečaj za mesto tehničnega risarja na pokrajini Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in preizkušnje za mesto tehničnega risarja. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 10. decembra letos. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki se zahtevajo za zaposlitev v javnih ustanovah, imeti pa morajo srednješolsko izobrazbo. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za osebje na pokrajini. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča vse zainteresirane, da bo v nedeljo, 16. novembra, avtobus odpe ljal ljudi na martinovanje v Novo Gorico po naslednjem umiku: iz Gorice (Travnik) ob 15. uri, iz Pev-me ob 15.05, iz Štandreža ob 15.10, iz Sovodenj ob 15.15. Postajališča na običajnih mestih. Bodite točni! SPD Gorica obvešča, da napovedani praznik kostanja, ki bi moral biti danes v Števerjanu, odpade. V prihodnjih dneh bodo v Doberdobu izplačevali zaostale prejemke pokojnin kategorije IO. Jutri jih bodo izplačevali Upokojencem, katerih priimki se začenjajo s črkami od A do G, v torek tistim med I in O, v sredo pa tistim med P in Ž. Kulturno društvo Oton Župančič in športno društvo Juventina sta začela s tečajem rekreativne telovadbe za odrasle. Telovadba bo ob pet kih, od 20.30 do 22. ure v občihski telovadnici v Štandrežu. ki so po mnenju KPI potrebni z, valorizacijo vseh produktivnih nosti v raznih gospodarskih sektorjih. Gorela je zapuščena hiša V drugem nadstropju zapuščene hiše v Ascolijevi ulici 10 je v petek zvečer, okoli 21. ure, izbruhnil P°' žar. Ni jasno, kako je do požara Prl' šlo* saj ,v hiši že dolgo časa ne stanuje nihče, zato policija ne izključi"7 je.*rj)pžno^ti, da je kdo namerno P0"' taknil ogenj. Sicer pa večje škode » bistvu ni bilo, saj so staro poslopj® že itak nameravali podreti. Gasila so bili z gašenjem požara zaposlen* približno eno uro. Kino (lori ca VERDI 15.30—22.00 «Satumo 3». K; Douglas in S. Savvcett. Barvni film. CORSO 15.30-22.00 «Zucchero, mlele e peperoncino». Barvni film- VITTORIA 15.30—22.00 »Chi vive m quella casa?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom- 'Iršič EXCELSIOR 14.00-22.C0 «Tom Horn*-PRINCIPE 14.00-22.00 »Desiden® — la vita interiore*. J\it ra (loricn in okolica SOČA 10.oA »Tom in Jerry najboljša prijatelja*. Risanka. 16.00- 18.00-20.00 «Yakuza». Ameriški film. SVOBODA 16.00 »Junaki Disneylan-da». Risanka. 18.00— 20X0 «Demonsko seme*. A-meriški film. DESKLE 1 / 00—19.30 «Veliki skavt*. Ameriški f'lm. 21.00 «Profesorica ima lep. noge*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72 341. j m-mmm: V. spomin na dragega moža, oče-; ta, deda in tasta Slavka Marušič® ob četrti obletnici smrti prispevajo žalujoči svojci ?5,0CJ lir sekciji krvodajalcev iz Doberdoba. Za dograditev Kulturnega doma v Sovodnjah so prispevali: družin® Assi 20.00), G. S. 50.000, Vlado Klemše 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Marij® Cotič so za Kulturni dom v Sovod-njah- prispevali sestra Francka 30 tišoč, sestra Ana in nečakinja Iv® z družino 40.000, nečaka Marino in Ada Pelicon 10.000, Jušta Petejan 25.0CO, Anica Ožbot 15.000, Valerija in Ivanka 30 000 lir. 1976 1980 Ob četrti obletnici žalostnega slo-1 ’ *:! vesa SLAVKA MARUŠIČA se ga ljubeče in otožno spominjajo žena, hčerke z družinami in sorodniki Doberdob, 9. novembra 1980 PfSmOTŠkTSnevnifc KULTURA '•iisssit« 9. novembra 1980 Kulturno pismo iz Ljubljane Načrtovanje kulturnega razvoja Slovenije v prihodnjem srednjeročnem obdobju (81-85) .V predlogih so vključene tudi postavke o pospeševanju kulture pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter o kulturnih stikih s Slovenci v zamejstvu Načrtovanje kulturnega razvoja Slovenije v prihodnjem srednjeročnem obdobju (med 1981 in 1985) -T_„bju (med 1981 in 1985) J® ena izmed najpomembnejših Planskih nalog Kulturne skupnosti Slovenije in kot taka sestavni del Slrse zasnovanih samoupravnih ^razumov o temeljih planov republiških SIS za družbene delavnosti v tem obdobju. Potem ko je Kulturna skupnost Slovenije že JUhja letos sprejela osnutek samoupravnega sporazuma o temeni' plana KSS za prihodnjih pet . ■ je v naslednjih mesecih pre-jemala- od posameznih občinskih Kulturnih skupnosti (vseh je 53) številne pripombe in dopolnila. “voja mnenja k planu so prispe-Sr. *u naloge bo KSS izpolnjevala pri kulturnih stikin Slovencev s tujino. Pri tem bo upoštevala' reciprociteto ter uveljav Ijanje slovenske kulture kot enakopravne s kulturami drugih narodov in narodnosti v SFRJ. pri medsebojni izmenjavi pa bo dana prednost sodelovanju s sosednjimi, neuvrščenimi in deželami .v razvoju. število držav, s katerimi SFRJ sklepa meddržavne programe o kulturnem sodelovanju, se vsako ieto povečuje, s tem pa tudi šfevilo jugoslovanskih akcij v tujini. (Leta 1981 so mea drugim predvideni Dnevi kulture ZR Nemčije v Jugoslaviji, leta 1982 pa Dnevi kulture SR Slovenije v Parizu.) Za celoten program bi bilo na voljo 84 milijonov. Ni naš namen še nadalje predstavljati posamezne dejavnosti, uresničevanje načel ka drbvske in štipendijske politike, Cankarjevega doma ter za druge organizacijske in funkcionalne dejavnosti. Posebej pa velja omeniti program naložb (v kulturne domove in matične knjižnice, v osrednje ali matične kulturne organizacije združenega dela republiškega pomena) v obdobju 1981-1985. Za vse naložbe naj bi bilo na voljo 450 milijonov. Sedanji predlog obsega dvanajst naložb i tri v obalnih mestih — gradnjo oziroma obnovo kulturnih domov v Izoli in Piranu ter gradnjo koprskega gledališča, v Mariboru gradnjo gledališča, v Sežani in Novi Gorici nadaljevanje gradenj kulturnih domov, v Lendavi in Trebnjem gradnjo kulturnih domov ter štiri naložbe v Ljubljani: gradnjo Muzeja ljudske revolucije Slovenije, ureditev prostorov Lutkovnega gledališča in Na- , rodne galerije, obnovo ter pripravo na gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice. Vendar pa je zmanjkalo sredstev za mnoga nujna prenovitvena dela v kulturnih ustanovah, ni jih za morebitne dodatne potrebe na potresnih območjih (Posočje) in ne za podražitve pri nekaterih sedanjih gradnjah. Možnosti so sicer manjše, kot so bile sprva načrtovane, vendar pa prihajajo omejitve še pravočasno, saj lahko vplivajo na bolj smotrno planiranje in hkrati zavezujejo izvrševalce nalog k varčnosti in doslednosti pri izpolnjevanju jasno zastavljenih ciljev. MARIJAN ZLOBEC |1 | Marijan Lipovšek SREČANJE ITALIJANSKEGA ETNOMUZIKOLOŠKEGA DRUŠTVA V SASSAR1JU Rezijanska citira na Sardiniji Nosilci živega izročila - Skozi lastno igranje doživljajo «svoje», so torej osebki ljudske kulture Italijansko etnorruzikološko društvo nima d&lgega življenja za sabo, a dela vztrajno in poglobljeno. Poleg resnega znanstvenega dela. ki ga opravljajo člani in pr:de do izraza np univerzah in pri znanstvenih institutih, kjer so zaposleni, so italijanski etnomuzikologi preko svojega društva zelo delavni tudi v širšem socialnem kontekstu: posebno v deželah, ki irnajo posluh za take probleme in imajo tudi dovolj gno tih sredstev, sodelujejo pri široko zasnovanih knjižnih izdajah z opisom vseh vrst ljudskega ’ izročila: pesemskeea, pripovednega, obrednega, političnega in socialnega. To dela dežela Lombardija, ki .je doslej že izdala desetorico zajetnih knjig. In to delo je izredno pomembno prav za politično in socialno osveščene kulturne, delavce in politike same, saj pomaga tako čtivo določati socialno fiziognomijo dežele in prebivalstva in v skladu z njo temel itn načrtovati kulturno irr socialno politiko, ki, Š pobudoHrf*^ j#bsenetyivo živa*-!- fimernejša za in nova i(l koristna: ti pobudi so našli tudi naslov, ki je «nov»: Colloqui di mušica mediterranea, razgovori o sredozemski glasbi. Ob deželi nosita gmotno in orga- nizacijsko breme za to pobudo še provinca "in občina Sassari. de,-jansko vodstvo pa je prevzelo Italijansko etnomuzikološko društvo. Prisotnost številnih članov društva zagotavlja pobudi znanstveno točnost in poglobljenost pri razpravaii, a isti ljudje postanejo posredniki med znanstvenimi ugotovitvami ter širšim občinstvom, s tem da v gledališču prikažejo ljudsko glasbo in njen pomen v tem trenutku sredi današnje družbe: saj mora biti koristnik nrav družba, iz katere ljudska glasba prihaja. ' Letošnje drugo srečanje v Sas-sariju je bi'o posvečeno kordofo-nom, to je glasbilom s strunami. Skozi štiri dni od 23. do 26. ok-tebra so torej etnomuzikologi razpravljali v dvorani Pokrajinskega svela in posredoval) ljudsko glasbo občinstvu v Mestnem gledališču. Prvi večer se je začel prav v gledališču, kjer so se vsi prir šotni etnomuzikologi iz vse Italije (dežela Furlanija - Julijska krajjjH^M^^^ogledu med ni j,, in najbolj Zelo številno o1 f"čiwW»o». seznaniif-š štirimi skupi- nami godcev. Poleg domačinov, ki so nastopili z dvema pevcema ob spremljavi kitare, so se na odru vrstili še godci s Krete, iz Kalabrije in iz Rezije. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Redke «rože čudotvorne» na Borštnikovem srečanju Prevladovanje črnogledih in temnih strani življenja v sodobni dramatiki O letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru se je zasluženo mnogo pisalo. Bila je zares velika slovenska gledališka manifestacija, ki je prekosila vse dosedanje. Vredno se bo še povrniti k njenemu vrelcu in dogajanju s spoštovanjem in kritičnim očesom. Maribor in z njim vsa Slovenija z zamejstvom, kot tudi jugoslovanska gledališča, so dihali in sodelovali povsod, v stari, razmajani, strah vzbujajoči gledališki dvorani, v tovarnah, podjetjih, knjigarnah, šo'ah in vrtcih, restavracijah, vojašnicah in karavlah, na cesti in domovih, povsod kjer koli je nastopalo gledališče. In ne samo z gibanjem, besedo. svetlobo in senco, ih seve, nagradami. O vsem tem je bilo mnogo napisanega. Zato se bomo v tem zapisu za trenutek pomudili pri teoretičnem delu festivala. Pomemben je bil simpozij z naslovom «Gledališki del umetniške vzgoje v usmerjenem izobraževanju*. Glavni referent, je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Jože Humer. Referent je vzpodbujal vodstva slovenskih gledališč, Akademijo za gledališče, radio, televizijo in film, Zvezo kulturnih organizacij. Združenje dramskih umetnikov. Društvo teatrologov in kritikov Slovenije, vodstva šol, univerz in strokovne ustanove k gledališki vzgoji m'a dine, ki naj bi poslala in ostala tudi v zrelejši dobi, reden obiskovalec gledaliških predstav- ' Na seji Zveze gledaliških kritikov in teatrologov Jugoslavije, pod predsedstvom kritika in publicista Vasje Predana in ob prisotnosti generalnega sekretarja zveze, publicista, pisatelja in gledališkega kritika Seada Fetaha giča iz Sarajeva in predsednika Društva slovenskih teatrologov in kritikov Franceta Vurnika, kale re sta se udeležila še predsednik skupščine Borštnikovega srečanja akademik dr Bratko Kreft in pod pisani, so odborniki ocenili opravljeno delo in si zadali nove delovne naloge, ki naj hi poglobile delovanje zveze na vsa področja republik, kjer takšna društva še ne delujejo a so pogoji zanje. Sklenjeno je bilo nadalje, da se bo odbor sestajal vselej ob večjih gledaliških manifestacijah po republikah, kot na Borštnikovem srečanju, Sterijinem pozorju, v Novem Sadu, festivalu malih o-drov v Sarajevu in še kje, da bi zainteresirali čimveč teoretikov v raznih republikah. Sklenjeno je tudi bilo naj se Zveza teatrologov in kritikov Jugoslavije tesneje poveže s festivalom v Dubrovniku, ki pomeni okno v svet. Kaj bi menili o predstavah na letošnjem Borštnikovem srečanju? Po kvaliteti so bile domala vse na umetniškem nivoju. Vendar je treba pripomniti, da smo bili skoraj vsak večer priče črnogledim prizorom in nasilnim dejanjem na odru, ko so prikazovali najtemnejše strani človekovega življenja. Poredko, le tu in tam, smo videli «rožo čudotvorno*, s katere se je utrnila blažilna svetla misel... Zvrstila so se grozodejstva, davljenja, posilstva, umori, samomori, bilo je nič koliko pijančevanj, drastične grozljivosti norcev in vulgarnih seksualnih ekshibicij, da o pocestnih in straniščnih kletvah sploh ne govorim. Ali smo v današnjem času zares tako željni prostaštva še na odru. kot ga. žal vidimo, občutimo in slišimo že kar preveč v življenju? Kot bi nas prenesli v sanjski 'svet, so bili nastopi posameznih igralcev zadnjega dne Borštnikovega rezanja, ko so z lepoto jezika in iskro mislijo blažili naše čute. Kot balzam po mučnih skrivenčenih prizorih na odru, so o-plajali nastopi priljubljenega i-graica Dareta Ulage v ljubki, hudomušni pripovedi «Nekoc in danes* pisatelja Toneta Partljiča, velikega dramskega umetnika, dobitnika Borštnikovega prstana Maksa Furijana, z dognanimi mo-nološkimi interpretacijami Kantor ja in Župnika iz Cankarjevih dram kralja na Betajnovi in Hlapcev v knjigarni založbe Obzorja ob pred stavitvi pesniške zbirke Ančke Šu-meniakove. katere pesmi tako prepričljivo dišijo po zemlji, kruhu in ljubezni... Lepšega zaključka letošnjega Borštnikovega srečanja si ne bi mogli želeti, kot nam ga je z iskreno izpovedjo partizanske zdravnice S. Božovičeve posredovala dramska umetnica iz Beograda Ružiča Sokič. Njena pripoved sredi samotnega odra je brez teatralnosti segla z vso toplino do srca. Le beseda, mimika in majhen gib, a velika notranja občutenost preprostega pripovedovanja, je prikovala občinstvo do več kot enournega zadržanega diha. Lepota misli, bogate, s trpljenjem ovite življenjske zgodbe z naslovom Tebi, moja Dolores, je v pripovedi prepričevalne izrazne umetniške besede osvojila vse poslušalce EMIL FRELIH Sežanski kulturni november Iz »Kulturnega informatorja* Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Sežane povzemamo nekaj pomembnejših kulturnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v novembru. Danes ob 16. uri v Komnu in jutri ob 20. uri v Sežani bo Gledališče brez tretjega iz Kopra uprizorilo Jelačinovo komedijo Piknik s tvojo ženo. Nastopata Andrej Jelačin in Marija Pa-ravan - Jelačin. 14. ob 9. uri v VVZ Sežana in ob 10. uri v OŠ Dutovlje Pantomima Andresa Valdesa v okviru nastopov za bralno značko. 26. ob 20. uri v Sežani premiera komedije Bojana Podgorška Emilija v troje očeh v izvedbi članov amaterskega gledališča iz Sežane. Do 24. t.m. je v VIC Srečko Kosovel r zstava likovnih del dijakov. 14. ob 18. uri v Mali galeriji v Sežani otvoritev razstave japonskega kiparja Masayuki Na gase. udeleženca kiparskega simpozija Lipica 80. 21. v Domu JNA Ilirska Bistrica razstava slikarjev - amaterjev likovnega kluba Sežana. 28. ob 18. uri v Mali galeriji v Sežani otvoritev razstave olj Barda Iucundusa. Malo skupin, malo predavateljev v naslednjih treh dneh (predavanj je bilo vsega šest!) in veliko časa na razpolago za posamezna predavanja, ponovne nastope godcev in diskusije: to o-mogoča poglobitev v probleme, ki je neznana pri običajnih kongresih, ko živiš z uro stalno ored očmi, saj je dan natrpan s kratkimi predavanji. Kaj pa imajo opraviti Rezijani pri znanstvenem srečanju o sredozemski glasbi? Slovenske Alne. ki pri Trstu dosežejo samo mor je so dejansko stičišče dveh kulturnih območij: alpskega in sredozemskega: in v rezijanski ljudski kuituri je spoznati števitoe vplive z juga, tako v besednem zakladu, ki pozna celo grške in arabske besede, kakor »verjetno* tudi v drugih pojavih ljudske kulture. Zato je lan kongres — in predvsem tako odlično, zasnovan in izpeljan kongres! — odlična priložnost za preverjanje vseh problemov, ki še stojijo tudi pred etnomuzikologi. " Roberto Leydi in Tullia Magrf-ni raziskujeta že nekaj let ljud-iko glasbi) 'na Kreti':' ^ "Sasfsari sta povabila dva godca, ki sta v teku samega predavanja igrala. Možnost za vse strokovnjake, da vidijo godce pred sabo in jih slišijo igrati brez vsakega mehanskega posrednika, je redka: živa izvedba pove veliko več in veliko nazorneje od plošče, traku fotografije in opisa. Pa imaš godce na razpolago; da jim postavljaš vprašanja in jih prosiš za pojasnila. Najbolj priljubljeno godalo na Kreti je lira. to je majhna hruškasta vertikalna violina s tremi strunami, ob katerih proizvaja godec ton z nohti. Liro spremlja lauta, neke vrste lutnja. Pietro Righini je predaval o zapletenem problemu uglaševanja godal, Carlo Ciasca pa o uporabi kitare v italijanski ljudski glasbi. Tretji dan je bil na vrsti Anto-nello Ricei s skupino godcev iz Kalabrije. V nekaterih vaseh na Sili izdelujejo in rabijo sicer neznano kitaro, ki je ožja od običajnih, a ima debelejši bombiran trup: chitarra battente. Godca na to glasbilo sta spremljala še dva godca na običajno kitaro. S temi glasbili spremljajo v gorskih vaseh Kalabrije ljudsko petje. Za njimi so prišli na vrsto Rezijani; citiravac Silvio Buttolo Pala in bunkalavac Elio Di Leonardo Uglič sta s številnimi primeri ilustrirala moje predavanje, v katerem sem skušal strniti vse, kar je bilo doslej objavljeno o uporabi teh dveh glasbil v Reziji, z novimi ugotovitvami v zvezi z morfologijo rezijanske plesne ljudske glasbe. Obema godcema se je pridružil še' Luigi Paletti -Bertul, ko so zapeli Lipo ma Ma rico in Čer ni potok in s tema dvema primeroma ilustriral hkratno igranje in petje plesnih viž. Zadnje predavanje je bilo posvečeno domačinom. Giovarmi Dore je govoril o Kordofonih v sardinski ljudski glasbi in kitarist ter dva pevca sta demonstrirala rabo kitare pri tipičnem sardinskem pevskem tekmovanju. Vse štiri skupine predstavljajo višek odličnosti in zanimivosti, ki si jih etnomuzikolog danes lahko želi. Ob godcih pa smo povsod občudovali tudi ljudsko petje: pravo, nepotvorjeno, značilno: mehko in melanholično pri Kre-čanih, surovo in zateglo pri Ka-labrežih, poskočno pri rezijanskih plesnih vižah, barvno bogato in virtuozistično nabreklo pri Sardincih: in pri sklepni razpravi je Marcelih Conati pravilno ugotovil. da je ni nikjer godčevske glasbe, ki bi dejansko ne podpirala najlepše in najbolj živo med ljudskimi glasbili: človeški gias. Na večer tretjega dne je bilo Mestno gledališče spet nabito polno za ponoven nastop teh skunin. To pot so isti znanstveniki, ki so jih predstavili pri kongresu, spregovorili in na poljuden način obrazložili občinstvu glavne značilnosti glasbil, godcev, glasbe in s tem približali ljudem ljudsko glasbeno kulturo štirih tako oddaljenih dežel. Zadnji dan je bil v celoti posvečen diskusiji. Veliko ljudi je še govorilo, ugotavljalo to in ono, iskalo pojasnila: marsikaj je postalo prav skozi debato jasnejše. Slišati vse to, porazgovoriti se z godci, udeležiti se tako nenavadnega in nenavadno koristnega kongresa pomeni zame veliko doživetje in znatno obogatitev. Ko bojo organizatorji objavili akta, bojo tudi drugi etnomuzikologi imeli na razpolago bogat mate rial. Vendar naj nosvetim sklepne besede Rezijanom. Opazovali so vse, poslušali z izrednim zanimanjem gcdce in pevce, ki so igrali in peli tako, kakor se jim ni moglo doslej sanjati. Nekje sredi vsega tega dogajanja mi je Silvio Pola nenadoma izjavil: Za noben denar, na tem svetu ne bi igral drugače od načina, kakor sam igram Ta stavek bi lahko izrekel kdorkoli od prisotnih: godcev, bra) sem jim ga v cčah. In orav to je dokaz, da so vsi ti godci nosilci živega izroči V. samo njihovo izročilo je »njihovo*: občudujejo lahko vse rs dprree,iv stori«' lastno igranje pa doživljalo .«wo-' je*, so torej osebki- ljudske kulture. ki je1 prav‘“ž»va' uni-žilavai« In naloga etnomuzikologov je tudi ta, da pomagajo tem kulturam živeti in njihovim nosilcem ostajati osebki, nosilci in tvorci lastne kulture. PAVLE MERKCr OB PRAZNOVANJU V KOPRU Marijan Lipovšek sedemdesetletnik Jubilantov ustvarjalni, poustvarjalni, glasbeno - publicistični, pedagoški in organizacijski delež v slovenski glasbi Društvo prijateljev glasbe v Kopru se je spomnilo umetniškega dela svojega častnega člana, pianista in skladatelja Marijana Lipovška ob njegovi sedemdesetletnici, saj ima njegovo delo za raz-svoj slovenske glasbene kulture večkraten pomen v. ustvarjalnem, glasbeno-publicističnem in glasbeno pedagoškem, kakor tudi v glasbeno-organizacijskem pogledu. Začel je kot pianist 'v času,, lahko bi rekli, vsa jap ja ; mladih dreves, ki so se do danes dokaj krepko • razrasla ih nam' dajejo: .Svoje sadove; v času, ko smo imeli šibke sestave edinega stalnega opernega orkestra; ko1 s6 bili v Ljubljani dva do trije .simfonični koncerti v izvedbi domačega, več ali manj ad hoc sestavljenega orkestra; ko komornih sestav ni bilo. tn prav mladi rod je pred dobrimi petdesetimi leti pričel vospe-ševati glasbeni razvoj v Ljubljani in pripomogel vzporedno k vzbujanju glasbenega delovanja tudi drugod po Sloveniji. In to z velikim trudom in pogumom, kljub tedanjim, za kulturo in še posebej za glasbo, ki pa so jih razmere odklonile od nadaljnega razvoja. Malo se jih je prebilo v ospredje, da so vztrajali in se razvili v pomembne umetniške osebnosti, zlasti kar zadeva poustvarjalno plat. Med vidne sodi Marijan Lipovšek. Srečevali srno ga na neštetih spremljavah pevcev In pevk, na recitalih ob sodelovanju z domačimi in inozemskimi instrumentalnimi solisti ter v raznih komornih sestavah. Dovršenost igre, pronicljivost njegove narave, muzikalna senzibilnost in prirojen čut za estetsko mero so uravnavali njegovo oblikovanje, ki je bilo vedno izrazito svojsko' in muzikalno prepričljivo. Izvedel je ogromno število skladb raznih slogovnih opredelitev — doma, v raznih jugoslovanskih mestih m v inozemstvu. Na ošnovi preigrane literature, sodelovanj, dozorevanja in aozorelosii se je krepila njegova umetniška potenca, kr "" včasih izrazito Hzsfgpala celo ob svetovno renomrranih sblislih. Bin so primeri, ko je, zaradi kakega še nepoznanega gostujočega solista Lipovšek bil edina garancija za dober koncert, ker je publika prišla, 'da bi poslušala njegovo muziciranje. Njegovi uspehi na ocenjeni kot vriuiuskiizmšP komorno-pousivar-jaujohie ^privedel .,na, stopnjo,’ ki menit*' evropski glasbeni kulturi. Koliko dragocenih, domiselno iskrivih trenutkov smo doživljali na raznih koncertih! Ostalo jih. bo sicer nekai posnetih na magnetofonskih trakovih, vendar so ti le redko kdaj tako Prizor iz komedije «Bil Je škrjanec* v SSG sproščeno in zagnano izvedeni kakor na živem koncertu, v neposrednem stiku s poslušalci. Na drugi strani pa bo ostalo zvesto zapisano skladateljsko delo, ki ni nič manj pomembno. Pri• spevalo je tehten delež k oboga-tenju in razrasti slovenske glasbene ustvarjalnosti. Razen scenskih del obsega vse zvrsti: od-simfonične, preko koncertantne, komorne, klavirske, vokalno-in-strumentalne in zborovske glasbe do samospeva. Tu so glavna dela: ena simfonija, tri suite za godala. simfonična pesnitev Domovina, Toccala guasi apertura, dve rapsodiji za violino in orkester. Koncert za trobento in orkester, dve sonati za violino in klavir. Balada za violončelo in klavir, skladba Štiri sporočila za godalni kvartet; med klavirskimi je znanih Dvajset mladinskih pesmi. Sonata ler 30 variacij na narodno Voznica; na področju samospeva je izdal več zbirk. V teh je nekaj pravih biserov v slovenski literaturi. To so morda miselno najgloblje segajoče in z lirično občulenostjo najbolj prežete ter po svoji doživetosti najbolj izpovedne avtorjeve ustvaritve, ki sodijo gotovo med najlepše v naši literaturi, upoštevajoč tudt najnovejše, napisane na začetku letošnjega poletja: Pesmi iz mlina na besedilo Svetlane Makarovičeve in Tri fragmente za srednji glas in klavirski trio. ki jih je mezzosopranistka Marijana Lipov-škova izredno nazorno izoblikovala na zadnjem koncertu t) Kopru; k tem naj dodamo še na novo napisanih Pet improvizacij na Vudske motive za violino in klavir, ki smo jih na istem večeru slišali v izvedbi Tomaža Lorenca in Marijana Lipovška. Tri fragmente, pa sta poleg mezzosopranistke in avtorja izvajala še Tomaž Lorene in violončelist Stanko Demšar. Zaključila je večer pevka s slovenskimi, ljudskimi v duhoviti obdelavi jubilanta. Zelo razvejano je njegovo prizadevanje na torišču glasbene publicistike. Napisal je o glasbi nešteto člankov in raznih komentarjev za lisk in radia ter televizijo; v teh se odraža široka razgledanost. bistrine razmišljanj, sposobnost oblikovanja in pristopa k čim bolj neposrednemu približevanju vsebine bralcu ali poslušale-jf in; končno tudi vsi napori pri študiju in obdelavi materije. člgtUfkDifie začudi, ko pomisli, kako je zmogel vse to — poleg pedagoškega dela na Akademiji za glasbo, pa v času, ko je bil tudi njen rektor, ko je bil direktor Slovenske filharmonije, kot urednik Slovenske glasbene revije pri Društvu slovenskih skladateljev, torej v funkcijah, ki predstavljajo odločujoče vzvode pretežnega dela glasbene dejavnosti in njene medsebojne pogojenosti in prepletenosti, ki so zahtevale gotovo ogromno vloženega nela in skrbi. Mislim, da zato, ker ga veže izredna privrženost h glasbeni umetnosti, ker mu glasba pomeni življenje. Ob strani pa je zavest, da ta plemeniti tudi druge, da jim je umetnost potrebna, saj odkriva lepoto in čustveno toplino, notranje razvnema, navdušuje in razgreva boljši del človekove narave. Zalo je kultura tako važna v človeškem življenju, zato je tudi njegov prinos k lete j tako pomemben. Zaradi tega poudarjamo njegovo delo, zaradi tega nas vesele njegovi sadovi in zaradi tega želimo izraziti avtorju naše priznanje. Naj dodam še en razlog za pra-novanje v Kopru. Osemnajst let in več je od tedaj, ko so Marijana Lipovška zaprosili za pomot pri snovanju Društva prijateljev glasbe oziroma pri pripravah prve koncertne sezone v Kopru. Z veseljem in neprikritim navdušenjem je priskočil in tudi kasneje neposredno sodeloval, dokler se Društvo ni utrdilo in dodobra a-firmiralo v koprskem ambientu. S tem je pomagal utrditi tudi voljo skupine glasbenih delavcev; ki so z ostalimi ljubitelji kasneje lahko izpeljali in ustalili koncert-, , no življenje v Kopru IVAN SILIČ ■ , ■ ' * • * - ~ , (* uiHunniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiimminiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiii^^iiiifiinjiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiiMtiiitiHiiiMiiiiiiiKiHiiimitiiHUijiiiiiiiiiitHitiiiiiiiiiiiliiiihHfMi • ' Izpovednost glinenih oblik Ob razstavi kipov in reliefov mladega slovenskega kiparja Toneta Demšarja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini Ljubljanskega kiparja Toneta Demšarja, pripadnika tiste mlajše slovenske umetniške generacije, ki ni obremenjena z realističnim izročilom, ljubitelji likovne umetnosti iz gornje Vipavske doline že, poznajo, saj se je avtor z manjšim- izborom predstavil V mesecu maju v dvorcu Zemono pri Vipavi: ........... .................. Prav je, da se s kiparskimi stvaritvami, za katere; je mladi, komaj' štiriintridešetletni kipar dobil že deset nagrad-in-nagradnih odkupov del, ponovno srečamo in o-bogateni ž novim doživetjem, prežetim s podobno domačnostjo in toplino, kot so nam jo vzbujale babičine, s starinsko lončeno posodo po zidovih in policah okrašene kuhinje, lahko sledimo njegovemu razvoju. Taka sta le hipni preblisk in občutek, ki se v nas porodita ob vstopu v galerijski prostor. , Z umirjenim ogledovanjem razstavljenih »Krošenj*. »Zlo-1 ženk . . ., za katere > je iskal navdiha v domači lončarski tradiciji, spoznamo mnogo več. Ko naše oko drsi preko razgibane, z izredno domiselnostjo vkomponira-ne forme, nas ne zanima samo kiparjevo iskanje , temeljnih izhodišč in formalnih prijemov, temveč predvsem njegova globoka sporočilnost. , , ,, Avtor gnete in nasilno tlači tehnično vešče oblikovane drobne glinene steklenice, bučke, vrčke, piskrčke in cevaste «rastline», jih izpostavlja različno intenzivnim zunanjim pritiskom. Včasih jih ta-,ko deformirane pušča vklenjene v lesene okvire, zvezane z vrvico, .utesnjene v vrečevini, drugič ga zanima sama deformacija, ne da bi nam odkril njen izvor. Njegovi kipi in reliefi gledalcu . ne pomenijo samo določenega obli«', kovnega odkritja, temveč vsiljuje* , jo predvsem aluzijo na .določeno družbeno stanje, na tiste, napete in. izpostavljene trenutke, ki naš • spremljajo na vsakem.koraku. Te Demšarjeve pregnetene glinene oblike so satira in- ironija hkrati,' vendar izpovedane s tolikšno im včncioznostjo in prefinjenostjo, da se jim ne moreš upreti. Omeniti velja tutJJ to, da je ki-par, ki veliko razstavlja po vsej ■ Jugoslaviji in ki je 'član napredne skupine »Junij*, podaril Pilo-’ novi aleriji kip in se tako pridružil velikemu številu »prijateljev Vena Pilofta* — slovenskim likovnim ustvarjalcem razMčnih ge-neracijski!’ pripadnosti in slogovnih usmeritev, ki so svoja dela podarili njegovemu rojstnemu kraju. Razstava je odprta do 12. t.m. NELIDA SILIČ C ZALOŽBA _________r_ CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 NOVO pri CANKARJEVI ZALOŽBI Dr. D. Pokorn DIETNA KUHINJA Praktična in jasna navodila za prehranjevanje v različnih fizioloških stanjih — boleznih, nosečnosti, oslabelosti, telesnih in duševnih obremenitvah, hujšanju itd. 500 receptov — 350 din (2 obr.) J. Vidmajer ZELIŠČA, ČAJI IN KOZMETIKA Avtor knjige, znani ljubljanski zeliščar, ponuja v knjigi svoje znanje in izkušnje o zdravilnih zeleh, v katerih sodobni človek znova išče prastare, prvinske vire moči, zdravja in lepote. 325 str. ca 180 slik — 690 din (5 obr.) Honore 1 •v..v. .v.,- "... illMillMii OKROGLE POVESTI Skupni naslov za zbirka^svetOvnitrdraop'>!1 strovin, ki jih odlikuje veder In sproščen, četudim^iajh malce ro^at /.tiiim.ttr, ' jen proti hinavščini in poniglavosti. H. de Balzac: OKROGLE POVESTI Nesmrtne, oble a tudi bodičaste zgodbe, še vedno polne sporočil za današnji čas; približal nam jih je sijajni prevod A. Debeljaka. 692 str. 590 din (4 obr.) Boccaccio: DEKAMERON Eno temeljnih del svetovne književnosti, delo polno ljubezni do človeka, šal, smeha in radosti, uperjeno proti poniglavosti'^ hinavščini. 1184 str. 960 din (6 obr.) NAROČILNICA — PD PriimsK in i iti 0 ............ i................ k...... ••■><■•>•>* .>•••• Naslov ..............-........................».»...-.m.™......... Zaposien(a) ..................m.................—................. Reg. št. os. izk............................................ izd' Nepreklicno naročam knjige: y Datum ...............—.........- Podpis ................. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 IIMIfMIIIMIMIie Zbil ko Izhko naročite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 Nedelja, 9. novembra 1980 Ponedeljek, 10. novembra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Velike reke: Ren 13.00 DNEVNIK 14.00 V teku nedelje . . .- 15.15 športne vesti 16.30 Nogomet od minute do minute 18.10 Športne vesti in ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Lutke, nadaljevanka 21.50 Športna nedelja, kronike 22.50 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu Dnevnik in Vremenska napoved Drugi kanal 10.00 Risani filmi 11.10 Kolonija mrožev 11.45 Dnevnik - Mednarodna razprava o dogodkih 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Poldark - 5. nadaljevanje 15.15 Neposreden prenos športnih dogodkov 16.30 Nori avtobus 18.40 Dnevnik 2 - Gol Flash 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.00 Športna nedelja 20.40 Monica Vitti. 3. nadalj. 21.50 Dnevnik 2 - Dossier Tretji kanal 14.30 Neposredni športni prenosi 18.45 Napoved programa 19.00 DNEVNIK 3 TRST A 8.00, 13.00, .14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Gcstilna pri stricu Fičfiriču*; 11.30 Nabožna glasba; 12.(K) Narodni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 — ali ne vtikaj prsta v bližnjega Glasba po željah; 14.10 «220 volt vtičnicesatirični kabaret; 15.00 } Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 - 9.00 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.35 Iz našega življenja; 13.00 Najava sporeda; 13.05 Sosednji kraji: in Jju-djs: 13.25 Glasbena; - medigra; 13.40 Glasbeni notes imMiOO,- Glasba po željah; 15.00. Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Djani Mar-šan; 15.30 Programi teckia; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Petnajst minut s skupino Pepel in Kri; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.30 Glasba za praznični dan; 9.15 Orke- 19.15, 20.30 in 22.35 Gianni in Pi notto 19.20 Veliki koncert 20.40 Dnevnik 3 in športne vesti 21.25 Dnevnik 3 in deželni šport 21.40 Z ljubeznijo iz. Rima 22.20 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 POROČILA 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.00 čebelica Maja 9.25 Beli kamen, nadaljevanka 9.55 Kristalni steber, dok. film 10.10 Kruta gora Jamnu, dok. film 10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, nadaljevanka 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 POROČILA 15.10 Iskre filigrana, 15.45 POROČILA 15.50 šepetanje na blazini, film 17.25 Športna poročila 18.50 Prisluhnite tišini, 19,28 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Partljič: ščuke pa ni, ščuke pa ne, nadaljevanka 21.00 Beloruski spomini, dok. Koper 15.00 Mednarodni boks. miting 17.45 Nevarne ženske, film 19.00 Aktualna tema 19.30 Oddaja za slušno prizadete 20.15 Stičišče 20.30 Zasebna vojna podnaredni-ka O’ Farreila, film 22.10 Živeti pogumno, serijski film ster Tonvja Hatcha; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Ansambel Los In-dios Tabajards; 10.32 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kim; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah: 12.40 Pike na ijih; 14.00 Avto story; 14.30 Koncert na trgu; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina The Ritchis Family; 15.30 Free shcw; 16.00 Najpopularnejše popevke tedna; 16.30 Crash; 17.00 Podrobnosti; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje skupina Rare Fart; 18.30 Simfonični koncert. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.CC, 19.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.wAJHNlba po željah; 13.20 Za kmetijske prcizvajalce; 13.50 ' PjEagie godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14:25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 -18.26 Zabavna radijska igra; 18.26 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij; 00.05 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Kinoteka: Znanost v filmu 13.00 Knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.45 Poljudna znanost: Katalizatorji in enzimi 15.00 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3 . 2, 1. . . Kontakt 38.30 Glasbeni spored 19.20 Zafir in jeklo: Oktobrski cvet 20.00 DNEVNIK 20.40 Alvarez Kellv, film 22.30 Vesel spored, ki ga vodi Giorgio Gaber Drugi kanal 12.30 Sezonski menu 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Starši in otroci 14.00 Popoldanski spored 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Dnevne zanimivosti 18.30 Iz parlamenta, Dnevnik 2 18.50 Programi pristopanja 19.05 Kakšna zgodba pa je to? 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 «Lo scandalo deila banca romana», 2. nadalj. 21.55 Praznik, moka in vešala1 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni šport TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro p>o naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje po študijski sobi; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje»; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak: «Doktor Živa-ge», 7. del; 15.00 Glasbeni ping pang; 17.10 Mi in glasba: Nedeljski koncert v deželnem avditoriju v Gorici; 18.00 Kulturne pismo. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava spo- . reda: T3!05' Glasbeni' atfinki iŽ' rnnejstva: 13.40 Izbrali smo. za yas; ' 14.00 V podaljšku; 14.'37;' Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pcgovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon, telefonski klic 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glas I ba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 20.00, 20.35 in 22.30 Gianni in Pi-notto 20.40 Sodobni stiki in povezave 21.30 Zdrav način življenja 22.00 DNEVNIK 3 22.35 Dnevnik 3 in športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45, 10.00 in 14.45 TV v šoli 17.10 POROČILA 17.15 Minigodci v glasbeni deželi' 17.25 Živalstvo Avstralije 18.00 Delegatski sistem v TOZD 18.20 Jezik v javni rabi Kako nastanejo pri besedah različne stilne vrednosti 18.35 Obzornik 18.45 Zdravo mladi! 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Erler: »Jalovina*, nemška drama 21.40 V znamenju 21.55 Kulturne diagonale Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanka in Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Drevo v Gernici, film 22.05 Danes 22.15 Peklenska trojka, film 8.32 Simfonična glasba; 9.15 An- sambel Pepe Jaramillo; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11-35 Liscio hits 80-81; 12.00 Na pm strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Popevke; 16.00 Oddaja o športu; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz.. .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Srečanje z opero; 18.15 Orkester Horsta Jankovskija; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Diskoteka sound. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.1 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...: 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; ! Priporočajo vam ...; 14.05 * V gosteh pri zborih jugoslovSO- , skih- radijskih postaj; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.C0 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini: 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 15. NOVEMBRA 1980 'Tl : mmmčt 1 En dan in ena noč, film; 22.00 Dnevnik; 22.10 Klic gora — dok. ČETRTEK, 13. novembra 9.00, 10.00 TV v šoli; 16.30 Šolska TV; 17.25 Aljaska, dok; 17.50 Dežela sprehodov, dok. film; 18.05 Zadnja dirka, otroška serija; 18.35 Obzornik; 18.45 Mladi za mlade; 19.10 Risanka; 19.22 TV necoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; ?0.00 Studio H; 22.00 V znamenju. KOPER 19.00 Odprta meja; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke — Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Hitro sojenje, film; 22.05 Dnevnik; 22.15 'Lisica z žametnim repom, film. PETEK, 14. novembra 8.45, 10.00, 14.55 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Iz lutkarjevega vozička; 17.35 Družina Smola, serija; 18.00 Rock koncert; 18.30 Obzornik; 18.40 Humanizacija dela; 18.55 Varstvo pri delu; 19.10 Risanka; 19.24 TV no coj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 Dnevnik; 20.00 TV kalejdoskop; 21.00 V znamenju; 21.15 VVashing-ton za zaprtimi vrati, nadalj.; 22.55 Kralj UBU. film. KOPER 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke — Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Človek zver, film; 22.00 Dnevnik; 22.10 Ekonomske informacije; 22.25 »General Wal-lant* — TV film; 23.15 Balet. SOBOTA, 15. novembra 8.00 Poročila; 8.05 Minigodci; 8.15 S. Makarovič: Vrček se razbije; 8.30 Dimnikarček se potepa; 8.40 Zadnja dirka; 9.10 Po-letavček; 9.40 A. Haley: Korenine; 11.15 Delaj z glavo; 11.45 Dokumentarna oddaja; 12.15 Poročila; 14.25 Nogomet: Italija - Jugoslavija; 16.15 Poročila; 17.10 Košarka; 18.45 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 Dnevnik; 20.55 Križanka; 21.55 Osvoboditev, film; 23.35 TV kažipot; 23.55 Poročila. KOPER 15.45 Nogomet: Italija - Jugoslavija; 17.10 Košarka: Rabotnič-ki - Cibona; 18.40 Sovje društvo-komika; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visoki pritisk; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Lovec na medvede - film; 22.05 Dnevnik; 22.15 Programi tedna; 22.25 Posebno dekle, film. TOREK, 11. novembra 9.00, 10.00 TV v šob; 16.20 Šolska TV; 17.10 Poročila; 17.15 Dimnikarček se potepa; 17.25 Po-letavček; 17.55 Slovenska folklora; 18.25 Obzornik; 18.35 Mostovi - Hidak; 19.26 Zrno do zma; 19.30 Dnevnik? . 20.00 Nemirna Poljska; 20.55 Trsje in blato, nadaljevanje; 21.45 V znamenju. KOPER 17.25 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.CO Risanke — Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Konjunktura - film; 22.00 Dnevnik. SREDA, 12. novembra 17.30 Vrček se razbije; 17.45 Nizozemski muzeji, dok.; 18.05 Od vsakega jutra raste dan; Jeseni- ce; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.26 Zrno do zma; 19.30 Dnevnik; 20.00 Soba s pogledom na morje, film; 21.30 Majhne skrivnosti; 21.35 Kristina Brenkova; 22.10 V znamenju. KOPER 19.00 Glasbena oddaja; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke — Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 TBCT Ul- Baiamonti 3 • IKol Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 Zastopnik kuhini Mfcb mOTZhJZZD Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo EDI NIOBILI PnmoršJcTSnevmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. novembra 1980 košarka V PRVENSTVU C-2 LIGE V dramatični tekmi v S. Bonifaciu jadranovci izgubili le za dve točki Naši košarkarji so izgubljali že za 28 točk - Ban kar 36 pik San Bonifacio -- Jadran 85:83 (54:33) SAN BONIFACIO: Derobelii 4, Kamazotfo 5, Pisani 7, Mora 10, H®®® 11, PetelU 12, Rama 13, «^ari 14, Zuccoli 15, Crestani 20. • ,^* *®AN: Adrijan Sosič 12, Žerjav 6, Klavdij Starc, Valter Sosič 4, ftraus 2, Ivo Starc, Vitez 8, Ban 36, °aneu 2, Klobas 13. Jadran je zasluženo izgubil tek-m°,v ki bi jo z nekoliko več športne fnane lahko osvojil v zadnjih se-TJnc'ah, toda žoga, ki jo je sekun-j Pred koncem zaigral Marko Ban ,2Pod koša, je zaplesala na obroču J? se zakotalila ob strani na tla. *0vJe bila zadnja priložnost za izenačenje, ki bi «plavim» omogočila Podaljšek. , J°da Jadran je tekmo izgubil v katastrofalnem prvem polčasu, ko ® Je prikopal do prvih dveh točk ® Po dobrih štirih minutah igre, Potem ko so Vitez, Ban, Adrijan “Osic in Klavdij Starc za povrstjo grešili mete, medtem ko so doma-Polnili Jadranov koš. V osmi nnnuti je domača ekipa vodila že 13 koši, v 12. min. pa celo z 21, Ve minuti pred koncem polčasa P® Je prednost narasla celo na 22 7*®). Vse je kazalo, da so vsi upi ookončno pokopani, saj je San Bo-n*facio v tretji minuti nadaljevala vodil celo z 28 točkami pred-o®^ (63:35), tedaj pa še je pričel ^Pressing* naših. Prednost domači-?ov je iz minute v minuto kopne-a. v šesti minuti je znašala le še ovajset točk, v 10. min. 13, v 14. pa jamo 5 točk, nakar so jadranovci ^snačili dve minuti in pol pred kon-/'eni (83:83). Tedaj se je pričela Pfava drama na igrišču s sodniš-F®1 napakami, predvsem pa s ča-ornerilcem, ki ni pravočasno usta-;.u ure in tako oškodoval naše mo-tvo. Ura je tekla naprej kar šest t®pwd, preden se je ustavila. Ne-st'K nervoze Pri izvajanju pro-m metov in zadnje sekunde z na-mu pod nasprotnikovim košem, ®*oar vse je bilo zaman. Napak iz prvega polčasa ni bilo ^ Mogoče popraviti. PROMOCIJSKA LIGA Zmaga Bora Poraz Poleta Azzurra — Bonrfl 62:64 (34:37) ,r BOR: Ražem. Rač^Vtff. «runo Kneipp 32 (8:13). Marsich (0:2), Pegan 4 (0:3), Canciani, , enato Kneipp (0:3), Koren 4. Ma-Mesesnel 1 (1:5). SODNIKA: Polh in Zucca iz Trsta. V uvodni tekmi promocijske lige *° borovci uspešno startali, pa če-Prav so s težavo premagali tržaško eklP0 Stelle Azzurre. Tekma je bila Ze|o napeta vse do konca, borovci Pa s prikazano igro niso zadovolji-jj-. Pomanjkljivi so bili predvsem Pr> metu iz razdalje, visoki igralci Pa so imeli premalo uporabnih žog. „Daleč najboljši na. igrišču je bil “runo Kneipp, ki /je dosegel kar J J točk. š. Pegan « * « SGT _ Polet 69:54 (34:26) POLET: Ferluga 11 1:2), Kerpan 6 (2:5), Taučer (0:3), Sedmak fcllttll, (0:2), Sosič 4, Hrovatin 6, Pisani 3 (1:3), Gantar 6 (4:4), Daneu 16 (0:1), Vremec 2. SODNIKA: Corazza in Policastro iz Trsta. V prvi tekmi promocijske lige je Polet izgubil proti Ginnastici Trie-stini. Poletovci so bili netočni v napadu, v obrambi pa nepazljivi in na splošno niso dobro igrali, pa čeprav jih gre pohvaliti zaradi požrtvovalnosti. V napadu je največ pokazal Evgen Daneu, zadovoljila pa sta še Kerpan in Ferluga. S. Tavčar 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Tesna zmaga Ljubljančanov LJUBLJANA - V 3. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči Iskra Olimpija s težavo premagala beograjskega Radničkega s 73:70 (32:33). Najboljši strelec v ljubljanskih vrstah je bil Jelovac s 17 točkami. OSTALI IZIDI Kvarner - C. zvezda 92:93 Jugoplastika - Rabotnički 91:95 Partizan - Šibenka 94:91 Bosna - Budučnost 90:67 Danes bosta igrala še Cibona in Zadar. 1. ITALIJANSKA LIGA Goričani doma Tržačani v Milanu V 9. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A -1 lige bo go-riški Tai Ginseng igral danes doma proti močnemu moštvu Squibb iz Cantuja, tržaški Hurlingham pa bo na težkem gostovanju v Milanu, kjer se bo spoprijel z Billyjem. DANAŠNJI SPORED (17.30) Tai Ginseng - Squibb; Billy - Hurlingham: I&B Bologna - Sinudyne; Turisanda - Scavolini; Recoaro -Grimaldi; Ferrarelle - Antonini. VČERAJŠNJI IZID Bancoroma - Pintinox 87:81 (37:44) NAMIZNI TENIS V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Krasu slovenska derbija Med moškimi je premagal borovce - V tem srečanju sta bila Stoka in Lozej najboljša - Med ženskami zanesljiva zmaga Miličevih varovank nad Domom - Prvi uradni nastop goriškega moštva MOŠKI Bor — Kras 2:5 IZIDI: D. Italiano - L. Colja 0:2 (17:21, 14:21); P. Italiano - Štoka 1:2 (16:21, 21:17, 17:21); Lozej - I. Colja 2:0 (21:12, 21:19); D. Italiano - Štoka 2:1 (24:26, 21:16, 21:16); Lozej - L. Colja 1:2 (19:21, 21:19, 10:21); P. Italiano - I. Colja 0:2 (17:21, 13:21); Lozej - Štoka 0:2 (13:21, 13:21). iiHiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHMiiiiHiii RADIO Telesna vzgoja na naših šolah V okviru ponedeljkove radijske oddaje «Glasbeni ping pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, se bo jutri pričel nov ciklus oddaj na temo: Telesna vzgoja na naših šolah. Jutrišnja oddaja bo posvečena pregledu stanja na osnovnih šolah. ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLlt Kljub borbenosti in požrtvovalnosti Kontovelke izgubile proti Slogi A Zaradi podcenjevanja nasprotnic so si domačinke zapravile dva seta ■ Sloga B sicer izgubita proti Boru, vendar je s prikazano igro docela zadovoljila Sloga A — Kontovel 3:2 (15:7, 15:6, 15:17, 8:15, 15:11) SLOGA: Križmančič, Grgič, Benčina, Vidali, Adam, Kovačo, Peta-ros, Leuz, E. Adam. KONTOVEL: Daneu, Cibic, Regent, Starec, Ban, Pertot. Prašelj. V drugem slovenskem derbiju v prvenstvu deklic je sinoči pri Banih Sloga A sicer slavila proti Kontovelu, vendar njena zmaga ni bila tako gladka, kot je bilo pričakovati, česar je krivo predvsem podcenjevanje nasprotnic. Domačinke so z veliko lahkoto osvojile in rezultat izenačile, -zadnjem setu (pa je prišla ,na dan premoč slogašic, ki so kljub vrsti zgrešenih setov le strle odpor Konto velk. Ekipi sta pokazali dopadljivo in tudi tehnično dobro igro, Kontovelke pa je treba še zlasti pohvaliti zaradi velike požrtvovalnosti in borbenosti. S sinočnjo zmago ostaja Sloga še vedno sama na vrhu lestvice. Sloga B — Bor 1:3 (15:12, 5:15, 1:15, 10:15) SLOGA B: Purič, Malalan. Škabar, Sossi, Hrovatin, Drnovšek, Grgič, Canziani, Milič, Čuk, Renčelj. BOR: V. Klemše, M. Klemše. čač. P. Ferluga, Godina, Ukmar. Repinc, B. Ferluga, Ferfolja, Fava-retto. Kljub porazu so bili v taboru Sloge po srečanju zadovoljni: ekipa je namreč pokazala veliko več, kot je bilo od nje pričakovati glede na nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina v Pratu Z izjemo Colette in Štruklja tržaški trener Bian-chi nima težav s postavo - Tržačani optimisti Dri tržaškem tretjeligašu z opti-Mizmom pričakujejo današnje gostovanje v Pratu. Po lepi zmagi Proti Trevisu je optimizem tudi u-Pravičen, še posebno glede na to, ?.a domačini ne bi smeli predstavljati hude ovire, saj so trenutno ? 4 točkami ne predzadnjem mestu •estvice skupaj z Novaro in Tren-Tržačani so sicer imeli pre-?°jšnje težave s treningi, ker jih Med tednom oviralo slabo vreme. Poleg tega fte morejo z gotovostjo računati na Coletto, k je imel vro-®ao, Štrukelj, ki so mu pred krat-kim sneli marveč, je šele te dni spet stopil na igrišče, Schiraldi pa go-tovo ne bo nastopil, ker je imel ®anjšo operacijo na nogi, ostali Pa so v dobri formi, tako da ugo-den izid ne bi smel izostati. DANAŠNJI SPORED (V oklepaju ime sodnika) C-l LIGA Cremonese - Casale (Tuveri), Em-P°li - Spezia (Valente), Fano - No-v’ara (Lamorgese), Forli - Piacenza •Ramicone), Prato - Triestina (Ru-*°), Reggiana - Mantova (De Mar-®tii), S. Angelo - Modena (Greco), Trento - Sanremese (Meschini), Tre-yiso - Parma (Baldi). 1. ITALIJANSKA LIGA Gdinese v Ascoliju . V današnjem, sedmem kolu prve italijanske nogometne lige bo Udi-Pese gostoval v Ascoliju, kjer bo gotovo pred dokaj težko nalogo. DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoli - Udinese (sodnik: Lo Bel-Jo); Bologna - Brescia (Redini); Diorentina - Cagliari (Michelotti), Inter - Pistoiese (D'Elia); Napoli - Avellino (Longhi); Perugia - Juven-tus (Pieri)'; Roma - Catanzaro (Bergamo); Torino - Como (Terpin). B LIGA DANAŠNJI SPORED 9. KOLA Atalanta - Milan; Bari - Genoa; Monza - Vicenza; Palermo - Piša; Rimini - Lecce: Sampdoria - Fog-gia; Spal - Lazio: Taranto - Cese-na; Varese - Catania; Verona - Pescara. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija 0 Radnički 0 LJUBLJANA — V včerajšnjem anticipiranem srečanju 14. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je O-iimpija v Ljubljani igrala neodločeno brez zadetkov z niškim Rad-ničkim. OSTALI DANAŠNJI SPORED Hajduk - Partizan; Dinamo - Bo-rac; Crvena zvezda - Željezničar; Velež - Vardar; Budučnost - Rije-ka; Napredak - Zagreb; Sarajevo -Beograd; Vojvodina - Sloboda Herrera trener Barcelone Vodstvo Barcelone je odslovilo trenerja Kubalo ir je na njegovo mesto imenovalo Herrero. ki je pred leti treniral tudi Romo in Inter. * «1 « Tekmo za evropski superpokal med Nottingham Forestom in Va lencio bodo odigrali 25. nov v Nottinghamu, povratno srečanje pa bo 17. decembra v Valencii. to, da letos prvič nastopa v prvenstvu deklic, še zlasti se je odlikovala z uigranostjo, kar daje upati, da tudi razultati v prihodnjih srečanjih ne bodo izostali. V prvem setu so borovke povedle kar s 6:0, domačinke pa so zaostanek nadoknadile in set tudi o-svojile. V drugem in v tretjem setu pa je prišla na dan premoč borovk. V zadnjem setu so se domačinke upirale in dohitele nasprotnice pri rezultatu 10:10, zaradi zgrešenega servisa pa so borovke prevzele pobudo in z učinkovitimi servisi strle odpor slogašic. MLADINCI Bor - CUS Trst 0:3 (8:15, 12:15, 14:15) BOR: Tul, Batič, VValderstein, Sgubin, Ferluga, Pernarčič, Kalc in Stančič. Mladi odbojkarji Bora so v 4. prvenstvenem nastopu odigrali letošnjo najboljšo tekmo, toda to ni zadostovalo, da bi šesterki CUS odvzeli vsaj niz. Vse je kazalo, da jim bo ta cilj uspel, ko so v tretjem nizu povedli s 14:10. a kaj ko niti ta prednost ni zadostovala. Borovci so tokrat največ grešili pri sprejemanju in tudi zgrešeni servisi so v odločilnih trenutkih preprečili bolj povoljen izid. G. F. MLADINKE Sloga — Solaris 3:0 (17:15, 15:10, 15:1) SLOGA: L. in A. Križmančič, S. in V. Vidali, Grgič, Benčina, Adam, Sosič, Kovačič in Leuz. Slogašice so po pričakovanju zanesljivo premagale moštvo Solari-sa. V prvem setu pa so podcenjevale nasprotnice, tako bi niz kmalu izgubile. V ostalih dveh setih pa so pokazale svojo moč in zadnji set osvojile celo s 15:1. L. K. Oma — Bor 0:3 (13:15, 2:15, 2:15) BOR: Župančič, Cergol, E. in L. Maver, Montanari, Vigini, Birsa, Tomšič, Gerdol in Junc, Mladinke Bora so uspešno premagale tudi četrto letošnjo prvenstveno oviro, in sicer ekipo Oma. Borovke so tako končale prvi del prvenstva kot edine nepremagane. Mestni derbi je bil izenačen samo v prvem setu, potem pa so prevzele vajeti igre v roke gostje. Kar niso «opravili» dobri servisi, je uspelo tokrat izredno dobremu napadu, da je bila vrsta Orne dobesedno brez moči. Sokol — ITAS Fiume Ven. 3:0 (15:8, 15:2, 15:6) SOKOL: Pangos, Legiša, Chemel-li, Mervič, Kralj, Milič, Maja in Sara Milič, Drašček, Pertot in Paulina. Sokol si je v prvenstvu mladink priboril prvi dve točki proti ekipi ITAS Fiume Veneto. Tokrat so Nabrežinke zaigrale mnogo bolje kot v prejšnjih tekmah. Relativno šibak nasprotnik je dopustil, da je lahko trener Sokola poslal na igrišče vse razpoložljive igralke, ki so se zares potrudile in zaigrale samozavestno ter sigurno. SA posebnem monitorju sledili obremenitvam srca. To je bil prvi tak poizkus v Italiji na ženskah, medtem ko so ga že opravili na nogometaših. Tak način preverjanja srčne zmogljivosti (uradno se imenuje «mo-nitoriranje srca na razdaljo in dinamična elektrokardiografija») je izredno koristen in kolikor bi ga uporabljali za vse športnike, bi se prav gotovo lahko izognili takim primerom, kot je bila smrt na igrišču nogometašev Curija (Perugia) in Taccole (Roma), košarkarja Ven-deminija. tenisarja Matteolija, te-kača Bianohijabali pa mladega sardinskega nogonietaša Pirina. katerega- je^minuhr nedeljo med tekmo flfClgrišČirSSadfel' infarkt. Toda vse kaže, da bo do splošne uveljavitve takih pregledov minulo še nrecei časa TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju v Hongkongu je Čehoslovak Lendl premagal Američana Moora s 6:2 in 6:1 ter se je. uvrstil v polfinale, kjer je nato premagal še Fillola (Čile) s 6:1, 6:1. V finalu se bo pomeril z Američanom Tea-cherjem. V ženskem finalu pa je zmagala Avstralka Turnbull. « * * Na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Švedske v Stockholmu je v osmini finala domačin Borg premagal Švicarja Gunthard-ta s 6:2 in 6:3. Včeraj sta se na stadionu «Prvi maj» v Trstu v slovenskem derbiju 3. kola promocijske lige spoprijela Bor in Kras. Po zelo zanimivem in kakovostnem srečanju so zmagali Krasovi namiznoteniški igralci, med katerimi ■ je bil zlasti zelo dober Boris Štoka, ki je tudi v tem srečanju pokazal, da je zelo perspektiven /i-gralec. V Borovih vrstah je tokrat nekoliko odpovedal Pino Italiano, ki je v minulem srečanju igral zelo dobro. Med borovci je bil tokrat najboljši• Sergij Lozej. (ež) ŽENSKE Kras — Dom 5:0 IZIDI: Škrk - Fabbro 2:0 (21:8, 21:12); Furlan - Lutman 2:0 (21:15, 21:13); Škrk, Purič - Fabbro, Lutman 2:1 (12:21, 21:13, 21:10); škrk-Lutman 2:0 (21:7, 21:15); Furlan -Fabbro 2:0 (21:11, 21:7). V drugem kolu ženskega promocijskega prvenstva je v včerajšnjem slovenskem derbiju v Samatorci Krasovo moštvo po pričakovanju premagalo domovke. Gre pa omeniti, da je bil to prvi uraden nastop domovk in da sta zato Domovi igralki še neizkušeni. Večkrat pa ju' je 'zajela tudi trema. Čeprav so krasovke visoko in zasluženo zmagale, pa gre pohvaliti tudi goriški predstavnici, ki sta predvsem v dvojicah pokazali povsem zadovoljivo igro in veliko mero požrtvovalnosti. (srn)’ '. MOTOCIKLIZEM Francoz Christian Leon se je smrtno ponesrečil SIZUOKI (Japonska) — V poskusnih vožnjah na Japonskem se je smrtno ponesrečil francoski motociklistični pilot Christian Leon: medtem ko je preizkušal neko vozilo «suzuki 1000», je s hitrostjo približno 100 km na uro zavozil s cestišča in se silovito zaletel v drevo. ROKOMET odrezal. Doslej je opravil dve dirki, eno v Venetu, kjer je bil deveti, za elito italijanskih ciklokrosistov, saj so tam nastopali vsi državni reprezentanti in najvidnejši specialisti v tej disciplini. V nedeljo pa je dirkal v Pordenonu, kjer je zmagal italijanski prvak in- lanskoletni svetovni prvak Ditano, sam pa se je uvrstil na šestnajst,o mesto. Za jutri pa upa, da bo (kljub ostri konkurenci) vozil dobro in se uvrstil med deseterico najboljših. Naj omenimo še, da se je način tekmovanja v ciklokrosu letos spremenil in ne dirkajo na naprej določeni razdalji, pač pa nastopajo kolesarji na progi 1 uro nakar prevozijo še en krog. Tako ne pride do velikih zastojev, ter zaključijo dirko vsi skupaj, seveda v večjih ali manjših presledkih. Ta način tekmovanja se približuje sistemu, ki ga imajo v ostalih državah, predvsem tistih, kjer je ci-klokros bolj razvit, kot v Italiji. R. Pečar NOGOMET PRVENSTVO KADETOV VISOK PORAZ BREGA Brežani povsem popustili v drugem polčasu KADETI Rossndra — Breg 5:1 (1:1) STRELEC za Breg: v 20. min. Samec iz 11-metrovke. BREG: Smotlak, Albertini, Azzo-lin (Kofol), Šavron, Zobin, Tul, Kraljič, Žerjal (Peroša), Samec, Zonta, Morgan, 12 Korošec. V včerajšnjem srečanju kadetskega prvenstva so Brežani proti Rosandri doživeli nepričakovan visok poraz. Vse je kazalo, da bodo Brežani dokaj dobro igrali, saj so prvi prešli v vodstvo, Rosandra pa je nato stanje izenačila. Nič pa ni dalo slutiti, da bodo Bregovi kadeti v drugem polčasu predvsem v obram bi popustili na vsej črti. Rosandra je tako dosegla kar štiri gole, Breg pa je med drugim s Perošo tudi zastreljal enajstmetrovko in visok poraz je bil neizbežen. F. Korošec CICIBAN! Breg— Chiarbola 4:1 (1:0) STRELCI za Breg: B. Kraljič, Prašelj in Švara 2. BREG: Zobec, E. Kraljič (Ražem), Kajzer, Maver; B. Kraljič, Prašelj, Švara. Kljub blatnemu - igrišču so Bre- iiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimtnuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Delovanje ZSŠDI 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Kolinska Slovan 31:27. Obisk pri društvih Na petkovi seji tržaškega dela odbora ZSŠDI so sc-, seznanili z delovanjem, načrti in problematiko nekaterih osnovnih športnih organizacij, ki jih je v preteklih dneh obiskalo predsedstvo ZSŠDI. Z ozirom na objektivne potrebe in predloge, bodo nato sestavili podroben finančni načrt. ŠD Mladina, ki je nastala pod geslom «Ves Križ v trenerkah*, tesno sodeluje s krajevnim prosvetnim društvom ter skupaj tudi urejujejo dom Alberta Sirka, kjer se bosta lahko skladno razvijala šport in kultura. Ubadajo se z nekaterimi kadrovskimi, organizacijskimi in finančnimi problemi, ki jih tudi sproti ugodno rešujejo kot edino društvo v Križu, ki vodi zdravo športno politiko. SK Devin se sooča z velikimi fi-i nančnimi problemi, ki so posledi-1 ca razvejane tekmovalne dejavno- KOLESARSTVO Zeljezmcar | s).j p0StaIi so člani Smučarske zve- ____ i ze Slovenije in zahtevajo tudi vpis v Planinsko z' V VARllVNU PRI VIDMU Startal bo tudi Petelin (Adria) Jutri, ob 10. uri bo v Varianu. pri Vidmu na sporedu druga preizkušnje dirke v ciklokrosu za trofejo «A1 fogolar», ki jo prirejajo v desetih tekmovanjih furlanska društva. Tokrat je izpadla iz tega tekmovanja tržaška pokrajina, tako m ponovnem sesti društev, ki gojijo, gmučan preučili možno:________ ustanovili tekmovalno" smučarsko skupino in se vpisali v italijansko smučarsko zvezo. Še dalje je izredno pereče vprašanje društvenega sedeža, ki ga sploh nimajo. V Nabrežini so ustvarili pogoje za odlično sodelovanje med športnim in kulturnim življenjem, saj imata Sokol in Igo Gruden celo skupni odbor. Sokol je vzpostavil dobro sodelovanje z nekaterimi da pri nas ne bomo prisostvovali športnimi društvi v panogah, ki jih ciklokrosu, precej zanimivi in na- sicer sam ne goji. Obstajajo seve porni disciplini, ki pa ima velik pomen za pripravo kolesarjev. Res je sicer, da nastopajo tu le skoraj izraziti specialisti, je pa tudi precej cestnih vozačev vseh kategorij. Tega tekmovanja se udeležuje tudi lonjerska Adria, čeprav le z enim kolesarjem, s Petelinom, ki se je v prvih nastopih kar dobro da tudi precejšnji finančni problemi. Nerešljivo uganko za Slogo pred stavlja pomanjkanje telovadnice in obstaja nevarnost, da bodo morali poleg rekreacijske skupine, ki letos ne more več obstajati, ukiniti še katero izmed osmih ženskih odbojkarskih ekip. Edina rešitev je izgradnja pokritega objekta za ves ŠPORT IN MEDICINA Kontrola srca z roba igrišča žensko odbojkarsko šesterko Kimal Gubbio, ki nastopa v A-2 ligi, so podvrgli posebnemu zdravniškemu poskusu. Igralkam so namreč namestili na prsni koš elektrode, ki so preko miniaturnega oddajni ka posredovale reakcije srčne mišice, podvržene večjim naporom. Odbojkarice so namreč igrale zahtevno tekmo, zdravniki pa so na OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, v ponedeljek, ob 20. uri na stadionu «Prvi ma,j» seja za vse odbornike in trenerje. # * * Športno društvo Mladina organizira drugi sejem smučarske opreme (nove in rabljene), ki bo v prostorih bivšega slovenskega otroškega vrtca, v dneh 14., 15. in 16. novembra. • * » Sekcija minibasket ŠZ Bor obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah ob 17. uri in ob petkih ob 16.30; treningi druge skupine pa ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30. Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajo v večernih urah trenerju Massimu Raseniju na št. 763079. * # * SK Devin sporoča, da bo tečaj telovadbe dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici srednje šole «De Marchesettin v Naselju sv. Maura v Sesljanu. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovadnih ur. * • • ŠD Mladina organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak četrtek, od 20.30 do 22.00. « « « T?K Sirena in PD Barkovlje vabita člane, da pridejo danes, 9. t.m., okrog 9. ure v društvene prostore zaradi dogovora o izvajanju delovne akcije na sedežu v Ul. Cerreto 12. _D «Dom» v Gorici obvešča, da je prostih še nekaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo kar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob 15. uri v telovadnici v Ul. Brass. V skupini za nižjo šolo pa je vpis zaključen. # * # Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da se bodo začeli treningi za začetnice v ponedeljek, 11. t.m., ob 14. uri v novi telovadnici na stadionu 1. maj. Treninge bo vodil Saško Koren. # # * Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah ob 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maj». Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se lahko dekleta vseh letnikov. • • * ŠD Dom iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke. « • « Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor sprejema vpisnine za začetnike (letniki 1967 in mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefonu na št. 52779 (trener Ervin Žerjal). • • « ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrcžin’ ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • • • ŠK Kras sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji te-" -' otroške telovadbe v Repnu. Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59. • • * Športna šola Trst Sv.Ivan obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke nr stadionu «1. maj*. Urnik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do 18 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši iin otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). * * # V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje Športna šola Trst občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva 2. Predsedniško poročilo 3. Tajniško poročilo 4. Blagajniško poročilo 5. Razprava o poročilih 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve glavnega in nadzornega odbora. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. * * • KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v Štandrežu sprejemajo v tem času nove člane. Starši, ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo nro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu. vzhodni tržaški Kras. Odborniki Sloge so tudi iznesli zahtevo, da bi Sloga, ki ima dobri dve leti organizirano planinsko sekcijo, postala članica ■ planinske zveze Slovenije. Odbor trebenskega Primorca zelo vneto in prizadevno deluje, da bi se čimbolje obnesel nogometni mla dinski center za vzhodni Kras. - Pri tem se seveda soočajo s številnimi nepredvidenimi organizacijskimi, in finančnimi težavami, ki jih bo treba skupno z ostalimi društvi čim-prej odpraviti za dobrobit našega nogometa. Nujno bi bilo tudi dobit: sredstvo za postavitev razsvetljave na nogometno travnato igrišče, v Trebčah, ki Di lahko postalo idealno središče. Tržaški pomorski klub Sirena si z vsemi močmi prizadeva, da bi na Tržaškem čimbolj obudili tradicijo ! pomorskih športov. V ta namen i urejujejo prostor ob morju na bar-kovljanski nasipini, vendar pa nujno potrebujejo finančno pomoč iz javnih sredstev in iz drugih virov za uresničitev teh načrtov in nakup' gadrnitPvPoiJiembiip pridobitev in uveljavitev predstavlja vpis v italijansko jadralno zvezo. Odborniki 'SiFene^ši /želiji/Ateč posluha za delovanje in težave, potrebna pa je ustanovitev komisije za pomorske športe. Slovensko planinsko društvo iz Trsta deluje na izključno rekreacijski podlagi, vendar pa ne na sprotuje morebitni ustanovitvi tekmovalne smučarske skupine, če bi za to obstajali pogoji. Poudarili so predvsem važnost predavanj, ki jih prirejajo po šolah, opozorili pa so na težave, da bi dobili vaditelja, ki bi vodil plezalno šolo. Tudi športni šoli bo treba posvetiti več pozornosti. Tudi slovenski pomorski klub Ču-pa ima neurejeno vprašanje društvenih prostorov v Sesljanu. potrebno pa bi bilo povečati tudi število privezi in premičnega pomola v portiču. Sodelovanje z obalnimi društvi je odlično, v sklopu ZSŠDI pa naj bi ustanovili komisijo za pomorske športe. B. S. govi cicibani včeraj pokazali dokaj dobro igro in so povsem zasluženo visoko premagali Chiarbolo. F, Korošec MLAJŠI CICIBANI Breg — Chiarbola 2:1 (1:0) 'STRELEC za Breg: Aleš Ota 2. BREG: F. Bandi, Glavina, Krašovec (Starec), Kozina, A. Ota, Vodopivec, Alberti (Slavec). Rez. Bandi in Zupin. Najmlajši Bregovi nogometaši so zasluženo premagali Chiarbolo in bi lahko izbojevali še višjo zmago, ko bi bili spretnejši, v nasprotnikovem kazenskem prostoru. F. Korošec KOŠARKA POKAL PRVAKOV (Ostali izidi povratnih srečanj izločilnega kola) Skupina C: UBSC Dunaj — Hon-ved Budimpešta (Madž.) 83:77. Prvo srečanje 91:101. Skupina D: Eczacibasi (Ture.) — CSKA Sofija (Bolg.) 95:86. " Prvo srečanje 67:85. Skupina F: TSKA Moskva-(SZ) — Pantterit Helsinki (Fin.) ,- 66:65. Prvo srečanje 110:74. POKAL PRVAKINJ (Osmine finala) Sparta Praga (ČSSR) -Comansi Barcelona (Šp.) - '73:42 Delta Lloyd Amsterdam (Niz.) — Elizur Tel A vi v (Izr.) „ 78:47 KORAČEV POKAL Hapoel Tel Aviv (Izr.) — Bankasi Istanbul (Ture.) 109:68 TENIS Smučarski tečaj SK Devin SK Devin bo tudi letos priredil smučarski tečaj alpske discipline in tekov. Novost letošnjega tečaja bo v tem, da se bo odvijal v Trbižu, kjer je na izbiro večje število prog, predvsem pa so zahtevnejše. Kot je že pravilo, bodo naše tečajnike vodili slovenski učitelji iz Kranjske gore, katerim se bosta priključila tudi naša dva nova smučarska vaditelja. Tečaja se bosta pričela 14. decembra ter nadaljevala še 21. istega meseca, nakar še 4., 11. in 18. januarja za skupnih 12 ur in pol. Cena prevoza in tečaja je 45 tisoč lir, samo prevoz 30 tisoč lir, sam tečaj pa 18 tisoč lir. Za vpis se zainteresirani lahko obrnejo na naslednje odbornike: Bruno Škerk (telefon 200-236), Leonida Gruden (telefon 209-506), Lucijan Sosič (tel. 208-551) ali ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici v Sesljanu, kjer je v teku telovadba. Lepa priložnost pa je še sejem rabljene o-preme, ki bo v soboto, 15. t.m., od 14. do 20. ure ter v nedeljo, 16. t.m., od 10. do 20. ure v Praprotu. Š F. KOLESARSTVO BUSCATE (Milan) - Saronni in Panizza sta zmagala na 6. dirki v ciklokrosu za trofejo «Industrija in trgovinstvo*. 25 km dolgo progo sta prevozila v 1.04’30”. 2. sta bila Vagneur in Bombini po 23”. NA TURNIRJU V QUITU Hočevar premagal Gerulairisa (ZDA) QUITO — Na mednarodnem teniškem turnirju v Quitu je prišlo v četrtfinalu do Velikega presenečenja: mladi brazilski igralec slovenskega porekla Marcos Hočevar je namreč izločil enega najbolj znanih igralcev sveta Američana Vi-tasa Gerulaitisa s 6:7, 6:4 in 10:8. SMUČANJE Letošnje mednarodno smučarsko tekmovanje za trofejo «Livigno» v Sondriu 1. in 2. decembra. Najprej bo na sporedu veleslalom, nato pa še slalom, 'I . I _ ^ . iiiiiiiiutnimiiiiiiiiiiiiiiimi 1111111111111 n iiiiniiiiiiiii DOMAČ! ŠPORT DANES HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Jesenice Medveščak 12 2 * RUGBY V meddržavnem srečanju v rug byju v Pretorii je Juž Afrika pre magala Francijo s 37:15. NEDELJA, 9. novembra 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah Opicina SC - Zarja « K *• 14.30 v Repnu Kras - Vesna * * * 14.30 v Dolini Rosandra - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja - Primorje # * # 14.30 v Nabrežini Sistiana - Primorec # * # 14.30 v Romjanu Vermegliano - Ju ven lina * * * , \i\': ;lt 14.30 -v Sovodnjah Sovodnje - Pio Farra * * * .• 4 . 14.30 v Koprivi Copriva - Mladost NAJMLAJŠI . 10;30 v Trebčah , Primorec - Kras • “ > • * • • 9.45 na Opčinah Stečk - Primorje ‘ 10.30 v Križu Vesna - Inter TS NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini Breg - Libertas « * • 12.15 v Žavljah Giarizzole - Primorje # # # 8.00 na Opčinah SanPAndrea - Zaria ZAČETNIK. 10.15 v Dolini Breg - Muggesana * # « 9.30 v Žavljah Giarizzole - Primorje # * * r 10.00 na Opčinah SanPAndrea A - Gaja # * # 11.00 v Sovodnjah Sovodnje - San Lorenzo KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Kontovelu Kontovel Ferroviario NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, «1. maj* Bor B - Bor A « « « 10.30 v Trstu, na Greti Saba - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Nabrežini Kras - Recoaro Locen CIKLOKROS 10.00 v Varianu pri Vidmu Nastopa tudi Adria Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|uDl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir °e®.e ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furianije^uMiwe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aezoi v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 9. novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia I in tiska I E član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KRAJEVNI POLITIKI IN GOSPODARSTVENIKI ODGOVARJAJO NA VPRAŠANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nadaljevati z delom za uresničenje osimskih sporazumov Kako ocenjujejo petletni obračun Osima Gianfranco Carbone, Sergio Colom, dr. I)arij Cupin, Jelka Gerbec, Pavel Petričič, Arnaldo Pittoni, dr. Karel Šiškovič in dr. Drago Štoka Pet let je minilo od podpisa osimskih sporazumov, ki so dokončno uredili vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo ter postavili temelje za razvoj prijateljstva med državama in za vsestransko sodelovanje. Kaj je bilo v teh petih letih uresničenega? Kaj bo treba še narediti? Kam usmeriti največ naporov še zlasti v krajevnem merilu saj je naša dežela najbolj neposredno zainteresirana za uresničitev sporazumov. Za delno razčlenitev teh problemov smo se obrnili na vidne deželne in krajevne politike ter gospodarstvenike, katerim smo zastavili vprašanje, kako ocenjujejo petletni obračun osimskih sporazumov. Na to vprašanje so nam odgovorili: predsednik pokrajine m pokrajinske komisije za Osimo Gianfranco Carbone, deželni odbornik Sergio Coloni, predsednik odbora za gospodarstvo pri SKGZ dr. Darij Cupin, senatorka Jelka Gerbec, pokrajinski svetovalec videmske pokrajine Pavel Petričič, predsednik deželne komisije za Osimo Arnaldo Pittoni, član izvršnega odbora SKGZ dr. Karel šiškovič in deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Gianfranco Carbone Obletnica podpi-I sa osimskih sporazumov ni nepomemben datum za našo deželo in za | Trst. Ocena sporazuma, ki jo lahko Ig damo danes, nekaj In let po podpisu, je nedvomno pozi j tivna. Ostaja nedvom-Ino pomembno po-nitično dejanje: re-siuiv odprtega vprašanja med državama, ki je dokončno začrtala mejo in zato prispevala k miru; veljaven je, in ta veljavnost je bila večkrat preverjena, duh osimskih sporazumov, ki je v tem ključnem delu Evrope u- trdil sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, med obmejnimi deželami in mesti. Razvoj teh krajev je bil vedno osnovan v trenutkih, ki so se pretakale ideje, ko so se ljudje svobodno premikali, ko se je razvijala trgovina. Zapiranje in ločevanje skupnosti pa je vselej spremljala tudi depresija gospodarskega značaja. Kot predstavnik tržaške pokrajine lahko zato le zopet poudarim pozitivno oceno osimskih sporazumov in perspektiv, ki jih leti odpirajo. Zaman pa bi bilo prikrivati, da je prišlo Jo zastojev ob konkretnih stvareh. Vprašanje proste cone na Krasu je potisnilo v ozadje druge gospodarske in kulturne pobude, ki jih vsebujejo sporazumi. Sedaj pa, čeprav smo prepričani, da mora prihodnost Trsta temeljiti tudi na industrijskem razvoju, ki pomeni tudi soudeležbo jugoslovanskih, italijanskih in evropskih kapitalov, prevladujoč usmerjenost tržaških političnih sil k neuresničljivosti proste cone na Krasu, odpravlja element polemike in nudi možnost, da se konkretno lotimo ostalih pozitivnih aspektov (in teh je veliko) osimskih sporazumov. Morda pa bi morali spremeniti metodo: bolj kot na izjave bomo morali gledati na dejstva in omogočiti javnemu mnenju, da ne ocenjuje le ideje pač pa tudi njeno konkretno uresničitev. Naj pojasnim s primerom. Veliko se govori, kot je tudi prav, o sodelovanju za zaščito Jadrana. Slovenska in italijanska javnost sta zelo pozorni na ta vprašanja, problem bi pa bolje razumeli, če bi lahko videli konkretno sodelovanje med znanstvenimi ustanovami obeh držav. Še en primer. Govorimo o kulturni izmenjavi: po mojem mnenju je prišel čas, da krajevne u-s anove obeh dežel in celotnega območja začenjajo uresničevati skupen kulturni obtok, ki naj o-mogoči dejansko izmenjavo kulturnih dosežkov. Npkaj podobnega velja tudi za gospodarsko področje: ne govorimo več o praznih predalčkih, ki jih je treba napolniti, pač pa poglejmo, ali lahko nudimo tudi Trstu, in vsemu javnemu mnenju zelo precizno hipotezo industrijskega sodelovanja, še zlasti na področjih z visoko tehnološko vsebino, ki najbolje ustrezajo značilnostim tržišča dela v Trstu in v Sloveniji. Prej sehi govoril o duhu osimskih sporazumov in o njegovi veljavnosti. To pomeni tudi, čeravno je vprašanje izrecno po vezano z notranjo ureditvijo vsake države, načeti in -ešiti probleme manjšin. Naše delo je zato usmerjeno v zahtevo po zakonu o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Padec .Iruge Cossigove vlade je delno zavrl stike z državnimi vladnimi organi, sedaj pa mora mo zopet potrditi svojo obvezo in zahtevamo od vlade, na* do konca leta pripravi osnutek globalnega zaščitnega zakona: in v prihodnje bomo ukrenili vse po trebno, da ho tudi predsedstvo vlade nedvoumno seznanjeno s tem sta''ščem tržaških demokra ličnih sil. Sergio Coloni ■■HM Mnenje o osim- /'/'H .kem sporazumu in ■ a priključenem go-I .podarskem spora lir jHHi umu -*e nuino raz inflis* členjeno, četudi je iončni rezultat v L JJfl ;p)ošnem obračunu ■1^. -JPJB različnih elemen-Ih /ISiH ov ocenjevanje v jistvu pozitiven. U-poštevati je treba namreč različne a-■pekte, ki zadevajo mednarodne od-uuse, Ka.i„unsko - jugoslovanske medsebojne odnose in vplive na krajevni ravni, na podlagi vsega tega lahko smatramo u-činke osimskih sporazumov v večini primerov kot zadovoljive. V razpravi o Osimu, ki se je razvila v Trstu in v deželi, je včasih težnja, da se podcenjuje vpliv Osima v neki širši razsežnosti od tiste, v kateri se navadno gibljemo Osimo ni bil samo formalna potrditev neKegš' diplomatskega dogovora o zadevi, ki je bila že dalj časa zaključena, temveč je predstavljal tudi pomembno epizodo na poti popuščanja naoetosti in mednarodnega sodelovanja v območju našega kontinenta, ki je že po tradiciji delikatno. Menim, da lahko rečemo, da je bil ta sporazum eden redkih pozitivnih rezultatov »helsinškega duha*, da je razvil in utrdil vezi med zapadno Evropo in neuvrščeno Jugoslavijo; obenem je pripomogel, da je nastala os stabilnosti, ki je velikega pomena za ohranitev miru v Evropi. Premostitev morebitnih priložnosti za trenja in razširitev območja kooperacije med Italijo in Jugoslavijo imata znaten političen pomen tudi z vidika bilate-ra’nih odnosov. V sedenji.) občutljivih mednarodnih razmerah, ko se ohlajajo upanja za poživitev soočanja med vzhodom in zahodom in naraščajo gospodarske težave. ki še zaostrujejo nerešene probleme, je kakovostni preskok v odnosih med obema državama pomembno zaščitno sredstvo proti razmnoževanju kriznih nakov. In prav v utrjevanju vzdušja dobrega sosedstva med državama je bila prva in odločujoča prednost osimskega sporazuma za naše skupnosti ob meji. Toda ne gre samo za eno prednost. Pobude, ki jih rredvideva gospodarski sporazum, težijo namreč k temu, da bi vključili deželo Furlanijo - Julijsko krajino v novo interesno smer Evropske gosnodarske skupnosti in sredozemskega območja: in trdna točka v okviru strateškega načrta za vsestranski dvig naše dežele je prav v preprečevanju, da bi jo osamili od novih razvojnih tokov. Nasnrotno ji ,ie treba omogočiti, da bi čez njeno o-zemlje stekli privilegirani prometni tokovi sever - jug in vzhod -zahod in da bi postala povezovalni člen med Evropsko gospodarsko skupnostjo, vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem. Načrt za rekvalifikadio mednarodne vloge Furlanije - Julij-, ske krajine potduje po petih letih letih od podpisa gospodarskega sporazuma svojo veljavnost in v tej perspektivi .je pomembno, da ie vsebino in cilje Osima o-svojil nedavni sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ki poudarja premik interesov EOS proti jugu ter u-triu’e v tem okviru tudi pomembnost legg naše dežele in o-koliških krajev. Vseh možnosti in pomena, ki jih ponuja osimski sporazum, niso vsi v celoti dojeli in, kar je najhuje, niso jih analizirali in na umirjen ih ustrezen način ocenili na krajevni ravni, zlasti v Trstu. Nekatere nepredvidljive in druge predvidene reakcije so negativno učinkoval na Trst, zlasti kar za deva demokratično rast. in sposobnost, da bi se vključili v da našnjo stvarnost. Vsekakor se mi zdi da je tudi po zaslugi potrpežljivega in odgovornega ravna-nia demokratičnih sil v vseh teh letih mogoče danes zaznati mar sikateri spodbuden znak opuščanja najostrejših polemik, Sedaj pa je treba nadaljevati z delom, da bi se duh Osima ne okrnil in da bi prišlo do širše enotnosti okrog bistvenih vsebinskih postavk sporazuma, ki odpira za naše kraje ob meji obetavne perspektive razvoja. Dr. Darij Cupin ■H Med temeljnimi H jostavkami osim-■ kih sporazumov je 8pPaIllilj*| irez dvoma eko-ir »N mmsko povezova-I . M 'je- To sta podpis- 1 M bci, Italija in Ju-■ % toslavija, še pose- WL^ A,ej naglasili s p°d ■L m 'isom sporazuma o jospesevanju go- iSiirarH P°fiarsle. Ob razumevanju demokratičnih sil v Italiji, ob podpori matične domovine bosta mora’a v bližnji bodočnosti osimski duh in dobra vo’’a obeh podpisnic tega mednarodnega akta postati tudi prijetna in čvrsta rea’nost v korist vseh Slovencev, ki ■,’vimo v mejah ita-'ijanske republike. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino gjjl kontaktne leče Huiinarriiti h (prečna Ul Ri issetti > 1' R S 1 releliin 77-29 % ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c- - Tel 29-03-71 n KERAMIČNI- ploščice SANTTAKIJF Za najpopolnejšo telovadbo In najboljšo obrambo ŠOLA DOJOSHINKAY -KARATE Tehnični učitelj Sergij Štoka, Prosek, Ul. S. Nazzario, telefon 225-654. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Vialc XX. settembre 16 Tel. 796-301 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ffamcaJLi PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.