PoTsetek
Preverjanje poučenosti o aidsu aed redniai Študenti socialnega dela in
specialisanti (m = 131 = 80X populacije rednih Študentov; n2= 34 speci-
alisantov; 85 Z oz. 88 X žensk) je pokazalo sorazaemo dobro pouCenost o
osnovnih dejstvih. Od 64 aoKnih pravilnih odgovorov na preskusu znanja
(■etriCne karakteristike niso proučene) so v povprečju pravilno odgovo-
rili na 43.6 postavk. Skoraj celotna distribucija se nahaja v zgornji
polovici solnega razpona točk. NajboljSa je poučenost o načinih okuZbe,
sledi poučenost o odpornosti povzročitelja, o začetnih znakih bolezni in
o razširjenosti bolezni. Med redniai Študenti in specializanti ni poaea-
bnih razlik v poučenosti. Analiza variance je pokazala, da poučenost o
aidsu ni v tej populaciji aočneje neposredno odvisna od socialnodeao-
grafskih variabel.
SuBaary
How Hell are full-tiae students of social work and students of
specialisation courses inforaed 8Jx)ut aids? A survey aaong the students
of Ljubljana school of social work (ni = 131 = 80X of the population of
Ist and 2nd jear students; n2= 34 specializants; 85X resp. 88X woaen)
shovs that the/ are relatively well inforaed. Average of correct
responses on a test of knowledge vith unknown aetrical characteristcs is
43.6 iteas of 64 possible. Alaost the whole distribution is on the upper
half of the continuua. They are best inforaed about the Hars of
contagion, then about the behavior of the virus, initial sjaptoas and
epideaiologr respectivel/. There are no significant differences aaong
the full-tiae students and specializants. The analysis of variance shows
alaost no significant relationship between knovledge about aids and
sociodeaographical variables (sex, father's education, residency; slight
relationship with religion).
Ob eksperiaentalnih vajah iz Raziskovanja na ViSJi Soli za
socialne delavce aarca 1988 sta dve skupini Študentov posve-
tili ves teden raziskovanju staliSč Študentov do problemati-
ke, ki je povezana z aidsom. Vaje so imele več namenov: prvi
je bil preizkusiti teoretično znanje iz netodologije razi-
skovanja in se spoznati z nekaterimi metodami in tehnikami
ob konkretnem raziskovalnem problemu; drugi je bil spoznati
nekaj značilnosti odnosa Študentov do vpraSanj, ki se zasta-
POUCENOST REDNIH ŠTUDENTOV SOCIALNEGA DELA
IN SPSCIALIZANTOV O AIDSU
BLA2 mesec in nino rode
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	43
vljajo ob tej bolezni; in tretji namen je bil izpopolniti
znanje o naravi bolezni in njenih epidemioloških značilno-
stih ter se pouCiti o nalogah socialnega dela ob tej bolezni
in o CloveSkem in strokovnem odnosu do zapletenih strokovnih
in etičnih vprašanj, pred katere nas postavlja. Da bi vaje
primerno strukturirali, smo sestavili vprašalnik, s katerim
naj bi študentje obeh skupin, ki sta se posvetili temu
vprašanju, anketirali vse redne študente, ki bi se udeležili
vaj (dolžni so se jih udeležiti redni študentje obeh letni-
kov V obeh raziskovalnih skupinah pa smo delo organizira-
li tako, da bi lahko preverili, ali se je poučenost študen-
tov teh skupin kaj povečala pod vplivom programa seznanjanja
s to problematiko in njihovega lastnega raziskovalnega dela.
Nekoliko kasneje smo z istim vprašalnikom anketirali Se
slušatelje specialističnega tečaja na VSSD, da bi ugotovili,
ali se poučenost ip stališča obeh teh populacij kaj razliku-
jeta in kakšne so razlike.
Do ideje o raziskavi je torej prišlo bolj zaradi potreb
vzgojnoizobraZevalnega procesa; raziskava ni bila predvidena
in tudi ne načrtovana po vseh pravilih. Njena pomanjkljivost
je predvsem ta, da ne temelji na izčrpnem pregledu podobnih
raziskav v svetu (ker v kratkem času, ki nam je bil na voljo
za pripravo, nismo mogli priti do relevantne literature).
TEORETIČNI MODEL
Zaradi prej omenjene pomanjkljivosti smo izhajali iz zelo
grobe in poenostavljene zamisli teoretičnega modela ter na
tej osnovi sestavili vprašalnik. Ko je bil vprašalnik že se-
stavljen, smo skušali eksplicirati še nekatere spremenljivke
in njihove možne odnose, ki so bili implicirani v vprašalni-
"To je prvi del poročila o raziskavi Poučenost in stališča v
zvezi z aidsom (nosilec Blaž Mesec, sodelavca dr. Andreja
Kavar-Vidmar in Nino Rode), ki je bila izvedena na Višji
Soli za socialne delavce v Ljubljani v letu 1988.
44	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
ki. Kot odvisne variable se pojavljajo naslednje značilnosti
reagiranja na problem: v prvi skupini so PERCEPCIJA OGROŽE-
NOSTI, to je sodba posameznika o tem, kolikšna je pri njem
osebno verjetnost, da se okuži; PERCEPCIJA KONTROLE, to je
predstava o tem, koliko se lahko vsakdo sam, s svojim vede-
njem obvaruje bolezni; temu podobna je PERCEPCIJA REAKCIJE
na problem pri sebi in pri drugih, to je zaznava sprememb v
vedenju drugih in svojem vedenju, do katerih je prišlo
zaradi ogroženosti. V drugi skupini je SAMOZAŠČITNO VEDENJE
oziroma njegovo nasprotje TVEGANO VEDENJE. Merimo lahko
stopnjo ali ustreznost samozaščitnega vedenja in stopnjo
tveganja zaradi določenih vedenj. Posebna odvisna spre-
menljivka je STALIŠČE DO JAVNE ZASCITE, to so vsa stališča,
ki se nanašajo na ukrepe oblasti in ustanov, kot so stališče
do testiranja, do osamitve bolnikov ipd. Četrta odvisna
spremenljivka je OSEBNI ODNOS DO OKUŽENIH IN BOLNIKOV, ki ga
lahko merimo kot možno SOCIALNO DISTANCO/BLIZINO do okužene-
ga ali bolnika, ki bi jo človek še toleriral, kakor tudi
PRIPRAVLJENOST POMAGATI. Zadnjo skupino odvisnih spremen-
ljivk sestavlja VEDENJE V POKLICNI VLOGI (socialnega de-
lavca), to so predvidena ali dejanska ravnanja v določenih
problemskih situacijah strokovne narave. Vse te značilnosti
so povezane med seboj, a narav teh zvez ni v središču naše
pozornosti v tej raziskavi.
Te variable so po domnevi odvisne od VREDNOT (npr. VERNO-
STI ali pa KONZERVATIVNOSTI/LIBERALNOSTI, TRADICIONALIZ-
MA/MODERNIZMA ipd.) na eni strani ter POUČENOSTI (informira-
nosti) na drugi. Vrednote in poučenost pa so odvisne od so-
cialnodemografskih variabel, kot so SPOL, STAROST, IZOBRAZBA
ter SOCIALNO POREKLO. Poleg tega nas je zanimala razlika med
rednimi študenti in specializanti, pri kateri gre za kom-
pleksno variablo, ki vključuje starostno razliko in razliko
v POKLICNEM POLOŽAJU.
Hipotetične odnose med temi variablami prikazuje slika na
naslednji strani.
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode
45
Slika 1. TEORETIČNI MODEL
neodvisne spremenljivke
46	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
PROBLEM
V tem poročilu bomo omejili naSo pozornost na tisti del raz-
iskave, v katerem smo obravnavali pouCenost o aidsu. Ugoto-
viti smo želeli:
-	koliko so redni študentje socialnega dela in speciali-
zanti poučeni o značilnostih aidsa kot bolezni, tj. o naravi
te bolezni, povzročitelju, znakih, načinih prenašanja in o-
kužbe in razširjenosti;
-	ali je kaka zveza med poučenostjo ter socialnodemograf-
skimi značilnostmi in vrednostno usmerjenostjo.
Specifične hipoteze o teh zvezah bomo navedli v poglavju o
rezultatih, slede pa odnosom, prikazanim na teoretičnemu mo-
delu na sliki 1.
METODOLOGIJA
1. Spremenljivke. V tem delu raziskave bomo upoštevali le
tisti del spremenljivk, ki se nanaša na pouCenost. PouCenost
bomo obravnavali kot odvisno spremenljivko, vrednote kot
posredniške ter socialnodemografske značilnosti pa kot neod-
visne .
Neodvisne:
-	SPOL: vprašanje 64 (v prilogi)
-	STAROST: zadnje dopolnjeno leto, vpr. 65
-	IZOBRAZBA: zadnja zaključena šola; ker se je
pokazalo, da je populacija zelo homogena glede na izobrazbo,
smo to variablo izključili iz obdelave.
-	SOCIALNO POREKLO:
-	IZOBRAZBA OCETA, tj.zadnja končana šola (če ni
očeta, izobrazba matere), vpr. 66
-	REZIDENCIALNI STATUs: velikost in pomen kraja
stalnega bivališča, vpr. 67
Posredniška;
-	VERNOST: subjektivna opredelitev po vpr. 68
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	47
- POUČENOST
-	SPLOŠNA: osnovni podatki o različnih vidikih
bolezni, vpr. 1-15, indeks splošne poučenosti;
-	O RAZŠIRJENOSTI (EPIDEM. STATISTIKA): pouče-
nost o številu okuženih in umrlih v različnih deželah (kon-
tinentih), skupinah prebivalstva - prepoznavanje pravilnih
števil med drugimi števili, vpr. 16 - 23; indeks poučenosti
o razširjenosti: število pravilnih odgovorov;
-	O ZAČETNIH ZNAKIH BOLEZNI: prepoznavanje zna-
čilnih začetnih znakov med drugimi znaki, vpr. 24; indeks:
število pravilnih odgovorov;
-	O POVZROČITELJU: prepoznavanje pravilnih
trditev o naravi in vedenju povzročitelja, njegovi obstojno-
sti in odpornosti v različnih sredstvih, vpr. 25; indeks:
število pravilnih odgovorov;
-	O NAČINIH OKUŽBE: prepoznavanje pravilnih
trditev o načinih okužbe in poteh prenašanja, vpr. 25;
indeks: število pravilnih odgovorov;
-	SUBJEKTIVNA OCENA POUČENOSTI: mnenje o la-
stni poučenosti, vpr. 29;
-	UPORABA VIROV OBVEŠČANJA: poznavanje knjige
o aidsu (vpr. 27) in branje informacij o aidsu v časnikih
(vpr. 28); indeks uporabe virov obveščanja: število časopi-
sov, v katerih je bral informacije o aidsu.
Indekse poučenosti smo oblikovali na tri načine: 1) eno-
stavni indeks je seštevek vseh pravilnih odgovorov na dolo-
čeno skupino vprašanj; 2) tehtani indeks je seštevek točk
pri posameznih odgovorih, pri čemer je število točk, ki jih
je določena oseba dobila pri določenem odgovoru, enako
odstotku oseb, ki na to vprašanje niso odgovorile pravilno;
3) relativni tehtani indeks je tehtani indeks pri določenem
odgovoru, izražen kot odstotek od vsote tehtanih indeksov.
2. Merski instrument. V časniku Delo je decembra 1987
izhajal podlistek Dragice Bošnjak in Djordja Gajiča Aids,
48	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
bolezen telesa in duše. Ta podlistek je bil osnovni vir
podatkov, na osnovi katerih smo sestavili vprašalnik, ki naj
bi meril informiranost o aidsu. V okviru že omenjenih ekspe-
rimentalnih vaj je potem, ko je študentom predavala o aidsu,
vprašalnik, ko je bil Ze sestavljen, pregledala in komenti-
rala dr. Alenka Kraigher, epidemiologinja Univerzitetnega
zavoda za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani. Pri-
pombe, ki jih je imela k posameznim vprašanjem, so navedene
pod črto vprašalnika, ki je v prilogi tega članka. Noben po-
datek, upoštevan v vprašalniku, ni bil napačen (razen manjše
napake pri vpr. 15, ki smo jo povzeli po omenjenem podlist-
ku, gl. opombo 3). Pri nekaterih vprašanjih pa vendarle ni
popolnoma jasno, kaj je pravilen odgovor. Tako npr. je po
podatkih največ okuženih z aidsom v Severni Ameriki, vendar
mnogi domnevajo, da jih je več v Afriki, čeprav o tem ni
zanesljivih podatkov. V takih primerih smo upoštevali uradne
podatke in pri zgornjem vprašanju šteli kot pravilen odgovor
"v Severni Ameriki". Take dvoumnosti bi se dalo preprečiti z
drugačno formulacijo vprašanj (npr. "Po uradnih podatkih je
največ okuženih v..."), kar lahko popravijo naši nasledniki
pri tem delu. Kljub nekaterim takim in podobnim pomanjklji-
vostim vendarle nismo nobenega vprašanja izločili iz obdela-
ve. Celoten vprašalnik je vseboval 69 zaprtih vprašanj
različnih tipov. Del vprašalnika, ki se nanaša na pouCenost,
in katerega rezultate analiziramo v tem prispevku, pa je
vseboval 27 vprašanj o poučenosti, dve vprašanji o uporabi
virov informacij in pet vprašanj o socialnodemografskih
značilnostih. PouCenost smo preverjali s 23 vprašanji, pri
katerih so morali vprašanci prepoznati pravilen odgovor med
3-7 (v glavnem med 5) vnaprej navedenimi odgovori, in s
tremi vprašanji, sestavljenimi iz več postavk (trditev), pri
katerih so morali vprašanci pri vsaki postavki (trditvi)
označiti, ali je pravilna ali napačna. Vseh postavk skupaj
je bilo 64. Vsak pravilen odgovor smo točkovali z eno točko.
Kdor bi pravilno odgovoril na vsa vprašanja, bi torej lahko
zbral 64 točk. Vprašanja so bila formulirana v ženski
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	49
obliki, ker so bila namenjena pretežno ženski populaciji in
ker sodimo, da so morale ženske predolgo prenaSati moSke
formulacije njim namenjenih besedil. Nismo opazili, da bi
moški zato negodovali.
Vprašalnik predhodno ni bil preizkušen. MetriCne značilno-
sti posameznih vprašanj in lestvic Se niso raziskane. (Gra-
divo je na voljo vsakomur, ki bi se želel spopasti s tem
problemom.)
3.	Populacija. Populacijo so sestavljali: (1) redni
študentje prvega in drugega letnika VSSD, vpisani v šolskem
letu 1987/88. Ta populacija je štela 160 enot. Vprašalnik je
izpolnilo 131 študentov, ki so se udeležili eksperimentalnih
vaj. Niso ga izpolnili študentje ene od skupin zaradi dru-
gaCnega urnika, nekateri zaradi terenske prakse ter tisti,
ki se niso udeležili vaj zaradi bolezni ali drugih razlogov.
Domnevamo, da približno 20 odstoten osip ni posledica kakega
sistematičnega faktorja in da lahko odgovore posplošimo na
celotno populacijo rednih študentov VSSD. (2) Drugo popula-
cijo so sestavljali socialni delavci in nekaj strokovnjakov
drugih strok, ki so bili vsi slušatelji specialističnega
tečaja na VSSD v šolskem letu 1987/88. Ta populacija je
štela 36 enot, vprašalnik pa je izpolnilo 34 oseb. Populaci-
jo rednih študentov je sestavljalo 85 odstotkov, populacijo
specializantov pa 88 odstotkov žensk. Med rednimi študenti
jih je bilo 49 odstotkov iz 1. letnika, 39 odstotkov iz
drugega, 16 odstotkov pa ni navedlo letnika.
4.	Izvedba anketiranja. Anketa je bila anonimna. Redni
študentje so izpolnjevali vprašalnike sami v manjših skupi-
nah med eksperimentalnimi vajami v šolskih prostorih, speci-
alizanti pa po predavanju. Študentom se je zdela anketa za-
nimiva in so jo radi izpolnili. Vprašalnike so redni štu-
dentje oddali učiteljem-vodjem skupin, ti pa raziskovalce«.
Ker so bile skupine majhne in torej pregledne, ni izključena
možnost, da so nekateri študentje podvomili v popolno ano-
50	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
nimnost, Čeprav je bila v resnici strogo spoštovana. Zaupa-
nja v anonimnost postopka nismo preverjali.
5. Obdelava. Anketa je bila obdelana po programu SPSS na
računalniku Računalniškega centra Univerze E. Kardelja v
Ljubljani. Podatke smo uredili v glavnem v dvodimenzionalne
tabele s frekvencami in odstotki (vrstiCni, stolpiCni, kot-
ni), indekse pa smo uredili v frekvenCne distribucije. Izra-
čunali smo razliCne mere korelacije in asociacije ter testi-
rali statistično pomembnost razlik in zvez. Uporabljene mere
in testi so navedeni pri rezultatih.
REZULTATI
Kako dobro so študentje pouCeni o aidsu?
Tabela 1 prikazuje aritmetiCne sredine indeksov pouCeno-
sti, in sicer za skupni indeks in za indekse po posameznih
komponentah pouCenosti. Vseh postavk, pri katerih je bilo
moZno odgovoriti pravilno ali napaCno, je bilo 64. Najvišji
moZni rezultat je bil torej 64 toCk. Iz tabele 1 je razvid-
no, da so redni študentje dosegli povpreCno 43,65 toCke,
specializanti pa nekaj desetink veC, tj. 44 toCk (razlika
seveda ni statistično pomembna). To pomeni, da so študentje
v povprečju zbrali nekaj malega veC kot dve tretjini moZnih
toCk. To ni slab rezultat. Skoraj vsi, razen dveh, so zbrali
veC kot polovico možnih toCk. Najvišji doseženi rezultat je
57 toCk, najnižji pa 24 toCk. Standardna deviacija pri
distribuciji rednih študentov je 5,07. To pomeni, da sta dve
tretjini rednih študentov dosegli rezultat med 38.58 in
48.72 toCkami in se torej nahajata v Četrti petini možnega
razpona toCk. Vendar pa pouCenost o razliCnih vidikih bole-
zni ni enako dobra. Najbolje so pouCeni o naCinih okužbe
(pri rednih študentih je aritmetiCna sredina na 86X možnega
razpona, pri specializantih na 85X). To pomeni, da so v
povprečju pravilno odgovorili na skoraj devet desetin po
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode
51
Tabela 1.
POVPREČJA INDEKSOV POUČENOSTI O AIDSU PRI REDNIH
ŠTUDENTIH IN SPECIALIZANTIH
52
B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
stavk ali 12 od 14. Specializanti so enako dobro poučeni
tudi o naravi povzročitelja, redni Študentje malce slabSe, a
Se vedno so v povprečju pravilno odgovorili na dobre tri
četrtine (78 X) vprašanj. Tudi pri vpraSanjih o začetnih
znakih bolezni so v povprečju pravilno odgovorili na več kot
tri četrtine postavk (redni 76X, specializanti 77X vpra-
šanj). Najslabše je poznavanje podatkov o razširjenosti bo-
lezni, to je o številu okuženih, bolnih in umrlih. Tu so
rešili le tretjino vprašanj (redni 33X, specializanti 30X).
Med prvimi 15 vprašanji v "testu" so bila vprašanja iz
različnih področij, med njimi tudi nekaj vprašanj o
razširjenosti bolezni in nekaj bolj formalnih (npr. kaj
pomenita kratici AIDS in ARC ipd.).
To pomeni, da študentje dobro poznajo osnovna dejstva o
aidsu, ki jih je treba poznati, da bi se lahko zavarovali
pred okužbo. Več kot 90 odstotkov rednih študentov ve:
-	da je aids neozdravljiva, smrtna bolezen (99,2X),
-	da se lahko okužiš, če imaš homoseksualni spolni odnos
z okuženim moškim (99,2X),
-	da se lahko okužiš, če ti vzamejo kri z okuženo iglo
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	53
(99,2),
-	da bo zelo verjetno okužen otrok, Ce se med nosečnostjo
okuži mati (98,5),
-	da se lahko okužiS, če imaS spolni odnos z okuženo ose-
bo nasprotnega spola (97,7X),
-	da se lahko okužiš, če si vbrizgaš mamilo z okuženo
iglo (96,9X),
-	da jo povzroča nek virus (96,2X),
-	da je med začetnimi znaki bolezni hujšanje (94,7),
-	da je v Sloveniji pri odvzemu krvi v okviru krvodajal-
stva zagotovljena varnost pred okužbo (94,7),
da se povzročitelj aidsa prenaša s krvjo in spermo
(93,9X).
Manj kot 30 odstotkov rednih študentov pa ve:
-	da je bilo med ljudmi z bivališčem v Sloveniji do konca
leta 1987 okuženih-25 oseb (ve 8,4X),
-	da je do konca leta 1987 v Jugoslaviji umrlo zaradi
aidsa 14 bolnikov (ve 12,2X),
-	da bo v naslednjih petih letih zbolelo za aidsom 50
tisoč do 300 tisoč ljudi (ve 17,6X),
da so prvič postavili diagnozo "aids" leta 1981 (ve
22,1 X),
-	da jih je med tistimi bolniki v ZDA, ki so se okužili
pred letom 1982, do danes umrlo 90 odstotkov (ve 24,4X),
-	da je na svetu okuženih z aidsom 5 do 10 milijonov lju-
di (ve 26,4X).
-	da je do konca leta 1987 v Jugoslaviji zbolelo za
aidsom 21 do 25 oseb (ve 27,5 X).
Iz primerjave teh dveh seznamov se jasno vidi narava pou-
čenosti in nepoučenosti. Ljudje bolje vedo stvari, ki so
pomembne za njihovo osebno varnost, kot podatke, ki kažejo
na širjenje bolezni in ki so torej povezani z javno varnost-
jo.	Tabela 1 tudi kaže, da med rednimi študenti in
specializanti v splošnem ni razlik v poučenosti. Tabela
prikazuje razlike med indeksi pouCenosti, to je med sestav-
ljenimi merami, dobljenimi s seštevanjem pravilnih odgovorov
54	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
na več vprašanj skupaj. Te razlike so malenkostne, njihova
smer ni stalna in so statistično nepomembne vse razen ene,
pri indeksu poučenosti o obstojnosti in odpornosti povzro-
čitelja, kjer so specializanti pokazali v povprečju za točko
boljšo poučenost. Statistično pomembnost smo preverili dvo-
stransko, ker nismo imeli argumentov za enostransko hipote-
zo. Po eni strani bi namreč lahko pričakovali boljšo pouče-
nost pri specializantih, ker so starejši in strokovno bolj
izkušeni ter domnevno tudi bolj razgledani v vprašanjih, ki
zadevajo stroko, po drugi strani pa bi lahko pričakovali
boljšo poučenost pri rednih študentih, ker so bolj izpostav-
ljeni novi nevarnosti in ker je aids zanje, ki si Se iščejo
partnerja, večji problem. Prav mogoče je, da v resnici
delujeta oba ta dejavnika, zaradi česar sta obe skupini
enako dobro poučeni, čeprav iz nekoliko drugačnih vzrokov.
Dve tretjini rednih Študentov (69,5X) in le malo manj
specializantov (64,71) ocenjuje svojo obveščenost kot po-
manjkljivo. Ostali redni študentje se enakomerno razporede
na oceni "dobro" in "slabo". Specializanti imajo nekoliko
boljše mnenje o svoji poučenosti, saj jih približno petina
ocenjuje svojo poučenost kot dobro, kar je več kot pri
rednih študentih. Vzporedna primerjava distribucije samoocen
z distribucijo objektivnih ocen (indeksov poučenosti) pri
rednih študentih in pri specializantih kaže precejšnjo skla-
dnost obeh distribucij, tako da lahko rečemo, da so v pov-
prečju njihove samoocene skladne z objektivnimi ocenami; med
rednimi študenti jih je več kot med specializanti, ki podce-
njujejo svojo poučenost. Anketirani so v povprečju navedli
tri časopise, v katerih so brali članke o aidsu. Povprečje
pri rednih študentih je nekoliko viSje kot pri specializan-
tih, a razlika ne doseže nivoja pomembnosti 0,05. Značilno
pa je, da so študentje kot vir obveSčanja precej pogosteje
obkrožali Mladino, specializanti pa Delo. Tudi Jano so štu-
dentke pogosteje navedle kot vir, pa seveda Anteno. Spisek
časopisov ni bil najbolj reprezentativen in je bil nekoliko
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	55
pristransko sestavljen v korist mladih, od tod verjetno
omenjena razlika. Zanimivo je, da je le 5 odstotkov študen-
tov prebralo knjigo o aidsu, socialni delavec-specializant
pa nobeden.
Od Cesa Je odvisna pouCenost (zveza med poučenostjo in
socialnodemografskimi variablami ter vernostjo)
Z analizo variance smo preizkusili odvisnost pouCenosti
od socialnodemografskih variabel in vernosti. Od socialnode-
mograf skih variabel smo upoštevali SPOL, IZOBRAZBO OCETA in
VELIKOST KRAJA. Poleg tega smo preskusili tudi zvezo med
VERNOSTJO in POUČENOSTJO. Analiza variance temelji na na-
slednji logiki, ki jo posredujemo nekoliko poenostavljeno:
Ce se npr. pouCenost Žensk razlikuje od pouCenosti moških,
bodo povpreCne razlike v pouCenosti med posamezniki znotraj
skupine žensk (in znotraj skupine moških) manjše kot pov-
preCne razlike med skupino moških in skupino žensk. Ce ni
razlike med moškimi in Ženskami v pouCenosti, se bodo ženske
med sabo (in moški med sabo) razlikovali v pouCenosti prav
toliko kot moški in ženske v medsebojni primerjavi.
Tabela 3 prikazuje rezultate te analize. Rezultati kažejo,
da so razen v enem primeru razlike med skupinami v primerja-
vi z razlikami znotraj skupin premajhne, da bi bile stati-
stično pomembne. V veliki veČini primerov so daleč pod kon-
vencionalnimi stopnjami pomembnosti. To pomeni, da nobena od
upoštevanih socialnodemografskih variabel ne pojasnjuje raz-
lik med poučenostjo posameznikov. Edina izjema je v enea
primeru spol. Ženske očitno bolje poznajo začetne simptome
bolezni kot moški. V drugem primeru se razlika približa kon-
vencionalni stopnji pomembnosti. Moški nekoliko bolje pozna-
jo načine okužbe. Ker gre za izolirana dejstva, ki poleg to-
ga kaZejo malenkost boljšo poučenost sedaj tega spola, dru-
gič drugega, se ne kaže preveč ukvarjati s poskusom razlage.
Se ena zveza Je, kjer je verjetnost, da gre za naključne
razlike, sorazmerno majhna, čeprav ne doseže konvencionalnih
56	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
stopenj pomembnosti. To je zveza med VERNOSTJO in SKUPNIM
INDEKSOM POUČENOSTI. Kaže, da so bolj verni Študentje bolje
pouCeni o aidsu. Te razlike zaradi zanimivosti lahko navede-
mo. Študentje, ki so rekli, da niso verni, so dosegli pov-
prečno 42,4 točk; Študentje, ki so "netradicionalno verni"
(kar pomeni bodisi, da se ne prištevajo k najbolj razširje-
nim veroizpovedim pri nas bodisi da ne verujejo v vse dogme
in ne izvajajo vseh obredov), so dosegli 43,8 točk; tradici-
onalno verni pa so dosegli 45,3 točk. Ce bi v tem primeru
zavrnili hipotezo, da ni razlike med vernimi in nevernimi,
in trdili, da so razlike, bi bila s to odločitvijo zvezana
14-odstotna verjetnost, da v resnici ni razlik, kar je po
dogovoru previsoko tveganje.
Omenimo naj Se, da so Študentje prvega letnika označili
pomembno več časopisov kot vir informacij o aidsu kot Štu-
dentje drugega letnika. V Številu navedenih časopisov so po-
membne razlike med študenti tudi glede na izobrazbo očeta,
vendar smer teh razlik ni linearna.
Čeprav na prvi stopnji analize nismo mogli odkriti skoraj
nobenih zvez med upoštevanimi socialnodemografskimi variab-
lami in poučenostjo o aidsu, to ne pomeni, da teh zvez ni.
Po našem mnenju so k temu, da smo morali ostati pri ničelnih
hipotezah, prispevali nalednji dejavniki: 1) sorazmerno maj-
hen numerus, 2) sorazmerno majhna variabilnost indeksov. 3)
Ta splošna ugotovitev morda ne velja za razlike pri posamez-
nih vprašanjih, kjer je lahko variabilnost večja.
Zato smo gradivo ponovno analizirali. Tokrat smo združili
obe populaciji, redne študente in specializante, saj smo u-
gotovili, da med njimi ni pomembnih razlik v poučenosti in
jih glede na dimenzije poučenosti lahko obravnavamo kot eno
populacijo. Poleg tega pravilnih odgovorov nismo točkovali s
po eno točko, ampak smo pravilne odgovore pri težjih vpraSa-
njih, to je pri tistih, kjer je bil večji odstotek ne-
pravilnih odgovorov, točkovali več, pri lažjih vpraSanjih pa
manj. Anketiranec je za vsak pravilni odgovor dobil toliko
točk, kolikršen delež drugih je odgovoril napačno. Ce je na
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	57
kako vpraSanje 90 odstotkov anketiranih odgovorilo napačno,
so tisti, ki so odgovorili pravilno, dobili po 90 točk. Na
ta način s«o skuSali poudariti razlike med posamezniki, to
je bolje izraziti resnično variabilnost. Dodali smo §e dve
variabli, tj. SAMOOCENO POUCENOSTI in INDEKS VREDNOSTNE U-
SMERJENOSTI (TRADICIONALIZMA). (To spremenljivko bomo po-
drobneje opredelili v drugem delu poročila.) Nato smo ponov-
no analizirali varianco. Rezultate kaže tabela 4. (Zaradi
tehničnih razlogov rezultatov za SAMOOCENO nismo mogli pri-
kazati v tabeli in jih navajamo med tekstom.)
Lahko rečemo, da izpopolnjeni postopek ni dodal česa bi-
stveno novega, nekaj razlik pa je le poudaril. Z majhno mož-
nostjo tveganja lahko zavrnemo ničelno hipotezo o odvisnosti
poučenosti od rezidencialnega statusa študentov. Študentje
iz regionalnih središč so nekoliko bolje poučeni od študen-
tov iz manjših naselij. Povprečni relativni tehtani indeksi
si sledijo takole: manjše naselje 51.3, večje naselje 54.9,
središče občine 56.4, središče regije 58.8. Toda študentje
iz Ljubljane in Maribora, šteti kot zadnja kategorija, so
dosegli najnižji rezultat 50.9. Kot pomembna se je pokazala
tudi razlika med moškimi in ženskami v pouCenosti o povzro-
čitelju; ženske so bolje poučene. Tudi pri tem postopku so
ostale omembe vredne, čeprav ne statistično pomebne razlike
v pouCenosti glede na vernost. Zabrisale pa so se razlike
med moškimi in ženskami glede na pouCenost o simptomih. To
pomeni, da ženske sicer poznajo več simptomov, da pa moSki
poznajo tiste, ki jih pozna manjše število študentov.
Kot bi že lahko pričakovali na osnovi primerjave distribu-
cij objektivnih ocen in samoocen, je tudi analiza variance
pokazala visoko skladnost obeh vrst ocen pouCenosti (F =
4.96, p < 0.01). To ne preseneča, kajti študentje so ocenili
svojo pouCenost, potem ko so lahko svoje znanje preverili na
64 postavkah. Čeprav niso vedeli svojega objektivnega rezul-
tata, so lahko po zadregi, v katero so jih spravljala posa-
mezna vprašanja, presodili, koliko vedo o zadevi. VpraSanje
je, kakšne bi bile samoocene pred takim preskusom.
58
B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
Tabela 3. REZULTATI ANALIZE VARIANCE ODVISNOSTI INDEKSOV
POUČENOSTI OD SOCIALNODEMOGRAFSKIH VARIABEL
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	59
RAZPRAVA
Rezutati kažejo, da Je pouCenost študentov in specializan-
tov o aidsu sorazmerno dobra in da skoraj vsi poznajo nekaj
najosnovnejših podatkov, ki so potrebni, da se zavarujemo
pred boleznijo. V tem delu poročila nismo analizirali podat-
kov o uporabi kondoma in drugih samozaščitnih ukrepih, ki bi
dopolnili sliko o poučenosti. Pač pa rezultati kažejo, da so
študentje bolje seznanjeni s podatki, katerih poznavanje
prispeva k individualni varnosti, slabSe pa s podatki, ki
govore o ogroženosti celotne populacije. Čeprav je okužba
pri tej bolezni posledica individualnega dejanja, lahko z
javnimi ukrepi zmanjšamo ogroženost vseh in vsakogar. A kot
kaže, vsakdo pač misli najprej nase. To v tem primeru niti
ni nekaj slabega. Iz tega lahko sklepamo, da skušajo ljudje
obdržati nadzor nad tistim dogajanjem, ki ga lahko nadzoru-
jejo, to je nad svojimi ravnanjem. S tega vidika lahko skle-
nemo, da študentje v glavnem vedo pomembne reči, slabše pa
poznajo za njihovo neposredno osebno varnost manj pomembne.
Dodamo lahko še, da je kljub razmeroma dobri poučenosti še
nekaj "rezerve" nepoučenosti. Zato ne bi bilo odveč usmerje-
no informiranje o natančno določenih podatkih, ki so bistve-
ni, in pri katerih bi morali stremeti k stoodstotni poučeno-
sti .
Raziskava je pokazala, da poučenost v tej populaciji v
glavnem ni močneje neposredno odvisna od socialnodemograf-
skih variabel, kot so spol in socialno poreklo, pa tudi ne
od vrednostne usmerjenosti. Te ugotovitve ne moremo posplo-
šiti na druge populacije, pa tudi pri obravnavani populaciji
bi morda pri posameznih vpraSanjih naSli razlike, česar pa
nismo poskušali. Razlog za tak rezultat vidimo v tem, da Je
populacija precej homogena glede na različne znake. Močno
prevladujejo ženske, tako da se morebitne razlike med spo-
loma, ki morda obstajajo v sploBni populaciji, tu niso mogle
prav izraziti. Populacija rednih Študentov je starostno ho-
mogena, pa tudi razlike v socialnem poreklu niso velike:
60	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
skoraj dve tretjini Študentov ima očete z osnovno ali po-
klicno golo. Kaže pa, da pouCenost vendarle ni povsem neod-
visna od socialnih značilnosti. O tem priča signifikantna
razlika v skupni in sploSni pouCenosti med Študenti iz
različno velikih krajev. V nekaterih preJSnJih raziskavah na
populaciji Študentov VSSD se Je rezidencialni status prav
tako pokazal kot variabla, ki dobro diferencira.
KakSne narave Je ta povezanost, Se ne vemo. Morda Je v
primeru aidsa povezana s spolnimi navadami. Večja spro-
ščenost mladine v mestnem okolju je povezana z večjim tvega-
njem, to pa z večjo zaskrbljenostjo in iskanjem informacij.
Ker pa povezanost ni linearna (študentje iz LJubljane in
Maribora imajo najnižji rezultat), ta razlaga ni povsem
ustrezna. Protislovna je tudi z nakazanimi razlikami v
pouCenosti glede na vernost. Tradicionalno vernih Je več v
manjših krajih in vendar so se prav ti pokazali kot morda
nekoliko bolje poučeni.
Ce pouCenost ni odvisna od socialnodemografskih značil-
nosti, od Cesa je tedaj odvisna? Kaže, da bomo morali v
teoretični model vstaviti bodisi vmesno variablo, ki posre-
duje med demografskimi značilnostmi in poučenostjo, bodisi
še kako neodvisno variablo. Lahko si mislimo, da Je pouCe-
nost o aidsu tesno povezana s stališčem do spolnosti in s
spolnimi navadami, ki pa niso pogojene le socialno, ampak
tudi biološko in psihološko, so torej sorazmerno neodvisne
od socialnih determinant. Domnevamo torej, da je poučenost o
aidsu odvisna od zanimanja za spolnost in od spolnih navad.
Kakšne so te in kako je s to domnevo, bomo videli v drugem
delu poročila.
LITERATURA
Bošnjak Dragica, Djordje Gajid, Aids, bolezen telesa in
duše, Delo, decembra 1987
Klaus Irena idr., Aids: vzgoja Šolskih otrok in mladine,
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	61
Zdravstvena kultura, 1988, 3. Zdravstveno varstvo, 27, 1988,
9-10, 249-264
Vidmar Ludvik, Peter Kobler, Viktor CeC, Aids v Sloveniji -
Situacija do novembra 1987, Zdravstveni obzornik, 22, 1988,
1-2, 71-77
Blaž Mesec, viSji predavatelj, Višja šola za socialne
delavce, Ljubljana, SaranoviCeva 5
Nino Rode, absolvent sociologije. Novo Polje, 61 000
Ljubljana
62
B. Mesec, N. Rode 
Soc Delo 28, 1S89, 1
PRILOGA: ODGOVOBI NA PKVI DEL VPRAŠALNIKA O POUČENOSTI IN
STALIŠČIH DO AIDSA
A. POUCENOST
(Podatki so povzeti po feljtonu D. BoSnjak in D. Gajiča v Delu in
veljajo do konca leta 1987; z zvezdico so označeni pravilni odgovori)
1. KAKO SE STSOCOVIiO IMENUJE BOLEZEN, KI JO
OZIACDJKIO S KRATICO AIDS?
2. KAJ POVIBOCA TO BOLEZEN?
3. KAJ JI HIT?
4. AIDS JE K».EZEN, KI JE:
5. ZDRAVllKI 90 PRViC POSTAVILI DIAGNOZO "AIDS" LETA
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	63
6. AIDS JE 3TANJK, ZA KATEBO JE BISTVENO
7. KAJ JE ABC?
8. Z AIDSOM SE LAŽJE OKUZIJO
9. POVPKECNA INKUBACIJSKA DOBA (CAS OD OKUZBE DO POJAVE
BOLEZENSKIH ZNAKOV) JE PSI AIDSU
10. MED OBOLELIMI JE NA SVETU NAJVEČ
11. OCENJUJEJO, DA JE NA SVETU OKUŽENIH Z AIDSOM
64	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
12. NAJVEČ (^ZENIH Z AIDSON JE V
13. V NASLEDNJIH PETIH LETIH BO NA SVETU VERJETNO
ZBOLELO ZA AIDSOM
14. MED TISTIMI BOLNIKI (V ZDA), KI SO SE OKUZiLI FSED
LETOM 1982, JIH JE DO DANES UMRLO
15. V ZDA SO V NEKI RAZISKAVI TESTIRALI TRI TISOC
ZDRAVNIKOV IN I»UGEGA ZDRAVSTVENEGA OSEBJA, KI JE
BILO DOLGO ČASA V NEFO^^NEM STIKU Z BOLNIKI, KI
SO IMELI AIDS, IN S KUZNIM MATERIALOM. KOLIKO SE
JIH JE PRI TEM OKUŽILO Z AIDS(M?
^ Tak odgovor je v skladu s podatkoa, ki je bil objavljen v Delu, zato
SBo ga tedaj šteli za pravilnega: "AaeriSki strokovnjaki so nedavno te-
stirali približno 3000 zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ki je
bilo dlje časa v neposredne« stiku z bolniki, ki iaajo aids, in s kužnia
■aterialoB. In kaj so odkrili? Med zdravstvenih osebjea ni za aidsoa
zbolel nihče..." Po drugea podatku (ne ve»o ali gre za isto raziskavo),
ki ga je posredovala dr. A. Kraigher, je zbolelo 6 oseb od 2000, kar je
■anj kot 1 odstotek (0,3 X).
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	65
16. DO KOlfCA SBPTBMB8A 1987. LBTA JE V JUGOSLAVIJI
ZBOLELO ZA AIDSCH
17. DO KONCA LETA 1987 JE V JUGOSLAVIJI UMRLO ZARADI
AIDSA
18. UGOTOVILI SO, DA JE BILO MED LJUDMI Z BIVALIŠČEM
V SLOVENIJI DO KONCA LETA 1987 OKUŽENIH
19. DO KONCA LETA 1987 JE V SLOVENIJI UMRLO ZA AIDSON
20. MED OSEBAMI, KI SO SE V SLOVENIJI DO SEDAJ OKUZILE
Z AIDSOM. JE NAJVlC
66
B. Mesec, N. Rode 
Soc Delo 28, 1S89, 1
21. MED BOLNIKI V SLOVENIJI SO
22. FSEDEM JE BILA BOLEZEN (AIDS) ZNANA, JE BILO V
SLOVENIJI NAJVEČ OKUZB S TO BOLEZNIJO ZARADI
23. STROKOVNJAKI PREDVIDEVAJO, DA BO DO LETA 1991 V
SLOVENIJI (CE SE BO SEDANJI TREND NADALJEVAL)
PRIBLIŽNO DO
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	67
26. PSI VSAKI OD NASLEDNJIH POSTAVK OZNACI, ALI SE
LAHKO OKUZIS Z AIDStm ALI PA SE NE MOREŠ OKUZITI:
(Navedeno je število odg. "se zelo verjetno okužiS")
68	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
27. ALI SI BRALA KNJIGO "JA0QIIES LEIBOffITZ, AIDS",
KI JO JE IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBUANI?
28. ALI SI BRALA ČLANKE O AIDSU V SLOVENSKIH ČASOPISIH
IN REVIJAH? (Ce da) V KATERIH?
29. ALI MENIS, DA SI DOBRO POUCENA O OSNOVNIH DEJSTVIH
V ZVEZI Z AIDSOM?
D. DE3fO(»AFSKI F(H}ATKI
64. SPOL:
65. STAROST:
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	69
66. IZOBRAZBA OCETA (CE NI OCETA, IZOBRAZBA
MATERE):
67. KRAJ STALNEGA BIVALIŠČA:
68. ALI BI ZASE REKLA, DA SI: